Effect of different intercropping systems of white cabbage (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC) in organic farming on apperance of some pest

68 

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE. Nika WEBER. VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA. DIPLOMSKO DELO. Maribor, 2009.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE AGRONOMIJA, OKRASNE RASTLINE ZELENJAVA IN POLJŠČINE. Nika WEBER. VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA. DIPLOMSKO DELO. Maribor, 2009.

(3) POPRAVKI:.

(4) III. Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega visokošolskega strokovnega programa Agronomija, okrasne rastline, zelenjava in poljščine na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pod mentorstvom izr. prof. dr. Martine BAVEC.. Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:. Predsednik:. red. prof. dr. Franc BAVEC. Mentor:. izr. prof. dr. Martina BAVEC. Somentor:. izr. prof. dr. Mario LEŠNIK. Lektor: prof. Suzana GROBELŠEK. Diplomsko delo je potekalo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta CRP Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013 (V4-0332) z naslovom `Intercropping – alternativa za zmanjševanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin` pod vodstvom izr. prof. dr. Martine Bavec in je rezultat lastnega raziskovalnega dela.. Datum zagovora: 30. september 2009. Nika WEBER.

(5) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). UDK: 635.34:631.53.04:631.147(043.2)=863 Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).. Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev OP: VII, 60 S., 12 Preg., 2 sl., 4 graf., 52 ref. Effect of different intercropping systems of white cabbage (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC) in organic farming on apperance of some pest Aim of this study was to compare the appearance of pests among different intercropping systems of white cabbage (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). In the study white cabbage was used as a main crop, and bush bean (Phaseolus vulgaris L.), red beet (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), tomato (Lycopersicum esculentum Mill.), leek (Allium porrum L.), celery (Apium graveolens L.) and lettuce (Lactuca sativa L. var. capitata DC.) were used as intercrops. Each of the intercrops was planted simultaneous in additive intercropping design between cabbage rows in separate plots. Cabbage and all intercrops were also grown as sole crops. The lowest apperance (catch on sticky yellow or blue traps) of pest was in plots with celery and bush bean (p < 0,05). Significantly lower apperance of thrips (Thrips tabaci Lindeman) was detected on plots with celery and bush bean (p < 0,01), the apperance of cabbage moth (Plutella xylostella L.) was lower in first term (18. 06. 2008) and of swede midge (Contarinia nasturtii L.) was lesser in forth term (20. 08. 2008). The apperance of cabbage fly (Delia radicum L.) and flea beetlle (Phyllotreta undulata L.) was not significantly lower in intercropping system (p > 0,05). Apperance of pest was significantly lower on sticky plates that were set on plots with intercrops (4,4 pests on plot) than on plots with pure cabbage stands (8,5 pests on plot).. Key words: intercropping, organic farming, cabbage, apperance of pests NO: VII, 60 P., 12 Tab., 2 Imag., 4 Graph., 52 Ref.. IV.

(6) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Kazalo vsebine 1. UVOD ...................................................................................................................... 1. 2. PREGLED OBJAV ................................................................................................. 2 2.1 Združene setve kot okolje za rastline in živali ter vpliv na kakovost rastline ....................................................................................................................... 2 2.2 Vpliv na različne stadije škodljivcev ................................................................ 5 2.3 Vplivi na nalet škodljivcev ............................................................................... 6 2.4 Mikroklima in nalet škodljivcev ...................................................................... 7 2.5 Alelopatija ......................................................................................................... 8 2.6 Vpliv na pojav škodljivcev ............................................................................... 8 2.7 Vpliv na naravne sovražnike .......................................................................... 11 2.8 Opisi obravnavanih škodljivcev ..................................................................... 13 2.8.1 TOBAKOV RESAR – Thrips tabaci L. .................................................... 13 2.8.2 KAPUSOV BOLHAČ – Phyllotreta vittula L. ........................................... 14 2.8.3 KAPUSOVA HRŽICA - Contarinia nasturtii K. ....................................... 16 2.8.4 KAPUSOVA MUHA - Delia radicum L................................................... 17 2.8.5 KAPUSOV MOLJ - Plutella xylostella L................................................... 17. 3. MATERIAL IN METODE DELA ....................................................................... 19 3.1 Lokacija .......................................................................................................... 19 3.2 Tla ................................................................................................................... 19 3.3 Zasnova poljskega poskusa in obravnavanja združene setve ....................... 20 3.4 Priprava sadik zelenjadnic v gojitvenih ploščah ........................................... 21 3.5 Opis uporabljenih sort ................................................................................... 22 3.6 Oskrba in agrotehnični ukrepi v poskusu ..................................................... 26 3.7 Klima in vremenske razmere ......................................................................... 27 3.8 Vrednotenje števila ulovljenih škodljivcev .................................................... 29 3.9 Učinkovitost združenih setev na nalet tripsa ................................................. 31 3.10 Statistična obdelava ...................................................................................... 32. V.

(7) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 4. REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................... 33 4.1 Skupni vpliv združenih setev na nalet škodljivcev in skupni vpliv terminov obravnavanj na nalet škodljivcev .................................................... 33 4.2 Izračun učinkovitosti združene setve glede na samostojni posevek zelja na pojav tripsa ................................................................................................. 39 4.3 Vpliv združenega posevka na pojav škodljivcev v posameznih terminih ...... 39. 5. SKLEPI ................................................................................................................. 42. 6. VIRI ....................................................................................................................... 43. Kazalo preglednic. Preglednica 1: Faze v interakciji med posevki in njimi povezanimi škodljivci in boleznimi, na katere lahko vpliva prisotnost določene negostiteljske rastline (Langer in sod. 2007)................................................................. 6 Preglednica 2: Primeri direktnih in indirektnih vplivov prisotnosti negostiteljskih rastlin na iskanje gostiteljske rastline pri škodljivcih zelja, ki bi jih lahko razširili na poljskih razmerah (Langer in sod. 2007).................... 12 Preglednica 3: Kemične lastnosti substrata Klasmann KKS Bio Potgrond ..................... 22 Preglednica 4: Termini spravila posameznih zelenjadnic ............................................... 24 Preglednica 5: Razdalje sajenja in število posajenih rastlin posameznih zelenjadnic (Žuljan 2009)............................................................................................. 25 Preglednica 6: Založenost tal s mineralnim dušikom, fosforjem, kalijem in pH tal do globine 0,6 m na UKC Pohorski dvor (Žuljan 2009) ............................... 26 Preglednica 7: Povprečne mesečne temperature zraka (°C) in količine padavin (mm) v letu 2008 za obdobje maj-september v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961 - 1990) za Maribor (Žuljan 2009)........................... 28 Preglednica 8: Odstopanje povprečne mesečne temperature zraka (°C) in količine padavin (%) v letu 2008 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (Žuljan 2009)...................................................................................................... 28. VI.

(8) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Preglednica 9: Termini nastavljanja plošč ..................................................................... 31 Preglednica 10: Obravnavane združene setve ................................................................ 31 Preglednica 11: Števila ulovljenih škodljivcev na 25 cm2 lepljive plošče glede na obravnavanja in termin ........................................................................... 38 Preglednica 12: Število ulovljenih škodljivcev na ploščo na 25 cm2 v posameznih terminih .................................................................................................. 41. Kazalo grafikonov. Grafikon 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram 1:6 za povprečne temperature zraka (°C) in količino padavin (mm) po mesecih za obdobje od maja do septembra v letu 2008 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-1900) za Maribor (Žuljan 2009) ............................................................................... 29 Grafikon 2: Nalet tripsa na modre lepljive plošče glede na obravnavanja posamezne združene setve in glede na termin pobiranja plošč .......................................... 34 Grafikon 3: Nalet škodljivcev v opazovanem obdobju med 18. 06 in 03. 09. 2008 na rumene lepljive plošče ................................................................................... 35 Grafikon 4: Nalet škodljivcev na modre in rumene lepljive plošče v vseh petih terminih in na vseh šestih obravnavanji ........................................................................ 37. Kazalo slik. Slika 1: Primerjava združene setve in čistega posevka; vedenje škodljivca (Kostal in Finch 1994) .......................................................................................................... 10 Slika 2: Poskusno polje .................................................................................................... 21. Kazalo prilog. Priloga 1: Štetje pobiranja modrih in rumenih lepljivih plošč ........................................... 50 Priloga 2: Analiza variance rezultatov.................................................................................55. VII.

(9) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 1. UVOD. V razvitih predelih sveta se kmetijska pridelava nanaša v glavnem na pridelavo monokultur ali čistih posevkov. Z večjo ponudbo kvalitetnih in visoko produktivnih sort na tržišču in uporabo mineralnih gnojil ter sintetičnih sredstev za varstvo rastlin se je spremenil tudi način pridelave od kolobarjenja v smeri kontinuiranega pridelovanja visoko produktivnih monokultur (Crewa in Peoples 2004) in izogibanja vprašanjem o rodovitnosti tal, rastlinskih boleznih in zapleveljenosti pridelovalnih površin. S povečano zavestjo o pomembnosti povezav med kmetijsko prakso, okoljskimi težavami in dolgoročno stabilnostjo pridelovalnih sistemov se je poudaril tudi pomen povečevanja diverzitete rastlin v času (kolobar) in prostoru (velikost polj in sistemi združenih setev).. Združene setve torej predstavljajo eno od možnosti, kako zmanjšati uporabo škodljivih snovi tako za okolje kot tudi za naše zdravje. Imajo prav tako potencial zagotavljanja pomembnih okoljskih funkcij, kot so zmanjšan nalet in škoda od škodljivcev (Trentbath 1993; Mitchell in sod. 2002), izboljšano izkoriščanje okoljskih resursov (Keating in Carberry 1993; Midmore 1993; Houggaard-Nielsen in sod. 2001), zmanjšano izpiranje nitratov (HauggaardNielsen in sod. 2001) in izboljšano kvaliteto pridelkov, deloma tudi zaradi manjše pojavnosti nekaterih rastlinskih bolezni (Anil in sod. 1998) v primerjavi s čistimi posevki.. Pri svojem raziskovanju sem se osredotočila na specifično pozitivno lastnost združenih setev, ki so se izkazale kot učinkovit ukrep za zmanjšanje naleta in napadenosti rastlin z gospodarsko pomembnimi škodljivci.. 1.

(10) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 2. PREGLED OBJAV. 2.1 Združene setve kot okolje za rastline in živali ter vpliv na kakovost rastline. Pojav škodljivcev in bolezni v rastlinskih sistemih je pogojen z mnogimi interakcijami med vodilnimi rastlinami, okoljem, škodljivci, patogeni in drugimi organizmi, ki so prisotni v sistemu. Če primerjamo pojav škodljivcev in povzročiteljev bolezni v čistih posevkih in združenih setvah, pridemo do dveh najpomembnejših razlik. Sama kakovost rastlin in okolje v katerem raste.. Združene setve se v zadnjem času uporabljajo tudi na velikih njivskih površinah. Pri pridelavi na večjih površinah moramo zelo dobro poznati lastnosti gojenih rastlin, saj morajo sklopi setve omogočati nadaljnjo strojno obdelavo. Varovanje pred škodljivci je le ena od dobrih lastnosti združenih setev, odvračalne učinke imajo predvsem mnoge dišavnice in zelišča. Osnovni razlog za dobro ali slabše sosedstvo različnih rastlin je izločanje različnih snovi skozi korenine in/ali liste. Nekatere rastline privabljajo škodljivce in s tem preprečijo napad istega škodljivca na rastlini, ki jo želimo zavarovati. Spet druge rastline privabljajo koristne žuželke iz narave, ki so naravni plenilci škodljivcev (Bavec 2005).. V združenih setvah so različne interakcije, ki vplivajo na kakovost vodilne rastline, tako na hranilno vrednost, morfologijo rastline ter druge sestavne snovi. Sama narava teh interakcij je odvisna od značilnosti gradbenih delov rastlin, celotne gostote posevka in samo porazdelitvijo posevka po neki površini.. Način rasti, morfologija, anatomija in kemična sestava rastlin imajo vpliv na pojav škodljivcev. Tekmovalnost za razpoložljivimi viri v tleh je pri združenih setvah zelo pomemben faktor. Da neka rastlina lahko sprejme dovolj vode in hranil iz tal, mora biti zagotovljenih mnogo odločujočih faktorjev, ki se med seboj zelo povezujejo: razmerje med rastjo korenin, gostota korenin, dolžina korenin ter čas. Precejšne vplive tekmovanja za. 2.

(11) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. hranili v združenih setvah lahko delno uravnajo drugi mehanizmi znotraj združene setve v času in prostoru. Posevki imajo lahko največje potrebe po hranilih v različnih stadijih rasti, kar zmanjšuje tekmovalnost. Združene setve so večkrat bolj učinkovite v izkoriščanju virov, tako je izkoristek hranil s strani rastlin toliko večji kot pri čistem posevku (Willey 1979). Na tak način so raziskovali tudi porabo vode v združenih setvah. Reddy in Willey (1981) sta ugotovila, da je pri združeni setvi prosa in arašidov poraba vode znašala 303 mm, čisti posevki arašidov pa so za normalen razvoj potrebovali 368 mm vode. Tako sta ugotovila, da je poraba vode veliko manjša pri združenih setvah, razlog temu pa sta pripisala različnim koreninskim sistemom. Proso je črpalo zalogo vode iz drugega sloja tal kot arašidi. V mešanici žit in stročnic se pojavi zelo podoben vzorec, tudi tu korenine dveh različnih rastlin porabljajo hrano in vodo v različnih globinah tal. Pri mešanici bob - ječmen, ima bob mnogo večje potenciale za rast korenin, torej lahko požene globlje korenine kot ječmen, bob tekmuje v rasti korenin, da bi prej dosegel dele tal, kjer je založenost s hranili večja. Na status hranil, ki jih ima na razpolago rastlina, vplivajo tudi odmrli deli rastlin, tako so ta hranila na razpolago drugi rastlini. Tak prenos hranil med dvema rastlinama je bil opazovan pri mešanem posevku, ki je vsebovala metuljnico.. V času rasti je dušik vezan v tleh v rizosferi kot rezultat neprestanega kroženja med koreninami in koreninskimi noduli (Walker in sod. 2003). Le-ta je potem porabljen s strani metuljnice same ali pa sosednje rastline. Ko so raziskovali fiksacijo N2 pri združenih setvah v rastlinjakih, so ugotovili, da se je 15 % vsega dušika, ki ga je oddajala v tla neka metuljnica, preneslo v posevek koruze in kar 19 % med grahom in ječmenom (Jensen 1996). To delovanje rhizobium bakterij je velik vir dušika, ogljika in drugih hranil za tla in njihove porabnike, ima pa pomemben vpliv na gostoto in aktivnost mikroorganizmov v rizosferi in dostopnost hranil za rastline v območju korenin.. Potekale so raziskave združenih posevkov ječmena z fižolom, bobom in grahom na različnih tipih tal. Ugotovili so, da je bila na peščenih tleh v združenem posevku zelja in fižola večja fiksacija dušika v tleh. Pri združenem posevku ječmena in boba pa je bil značilno večji in enakomernejši pridelek (Bavec in Bavec 2006).. 3.

(12) 4. Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Velika in pestra mikoriza v populaciji lahko izravna te ugodne posledice vplivov tekmovalnosti v mešanem posevku, če dodamo še vpliv prenosa hranil med različnimi rastlinskimi vrstami. Ta primer je bil dokazan na prenosu dušika iz soje do koruze skozi arbuskularno mikorizo. Medtem ko je absolutni prenos dušika ali fosforja med živimi rastlinami zanemarljiv, lahko arbuksularna mikroriza obogati prenos hranil med propadlimi in živimi rastlinami (Johansen in Jensen 1996). V združeni setvi, kjer ima ena rastlina daljšo življenjsko dobo kot druga, lahko le-ta, ko propade, predstavlja vir hranil za drugo. Na drugi strani, ko vključujemo v združene setve rastline, kot so križnice, pesa ali špinača, moramo biti pozorni na to, da so koristne za drugo rastlino. V mnogih študijah je bilo dokazano, da zveza z mikorizo ugodno vpliva na zmanjšanje pojava okužb od gliv iz rodu Fusarium spp. pri soji (Zambolim in Schenck 1983), Verticillium spp. pri lucerni (Hwang in sod. 1992) in bombažu (Liu 1995) ter bela noga krompirja (Rhizoctonia solani) (Yao in sod. 2002).. V okolju, kjer rasteta dve rastlinski vrsti skupaj (osnovna in t.i. komplementarna), komplementarna vrsta vpliva na to okolje in ga v določenem pogledu spremeni. Če se gostota komplementarne vrste povečuje, pričakujemo povečan negativni učinek tekmovalnosti na osnovno vrsto (Silvertown 1982). Ob tekmovalnem (negativnem) je lahko prisoten tudi podporni (pozitivni) mehanizem (npr. povečana zaloga dušika v tleh, zaščita pred škodljivci, opora rastlinam, izboljšane mikroklimatske razmere v posevku itd.). V. primeru, da v. določenem okolju obstajata oba mehanizma, lahko imamo dve skrajni okoliščini. V tem primeru v okolju prevladuje eden izmed obeh mehanizmov. Če je npr. pozitiven učinek popolna zaščita pred škodljivci, bo v določenem okolju osnovni posevek povsem zaščiten pred škodljivci in bo nastopil samo negativen vpliv tekmovalnosti komplementarne vrste. V drugem okolju bo prisotno mnogo škodljivcev, v tem primeru bo prevladal pozitiven učinek tekmovalnosti komplementarne vrste na osnovno. Podobno velja za metuljnice, kjer njihova prisotnost zaradi biološke fiksacije pomeni dodaten vnos dušika v tla, kar predstavlja pozitiven učinek komplementarne vrste na osnovno (Bavec in Bavec 2006, Bavec in sod. 2004, Grobelnik-Mlakar in sod. 2006).. Zmanjšanje pojava bolezni ob prisotnosti mikorize je lahko rezultat izboljšanega statusa hranil gostiteljske rastline in s tem večje odpornost na bolezni ali pa prisotnost glive, ki je.

(13) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. ovirala naselitev druge. Prednost mešanih posevkov je bila izničena pri mešanici koruzakrompir, če v tleh ni bilo mikorize. To dejstvo je Vandermeerja (1989) vodilo do ugibanja; kar je interpretirano kot zmanjšana tekmovalnost med dvema rastlinama zaradi različne dolžine korenin, torej poraba iz različnih slojev zemlje je pravzaprav posledica pretvorbe hranil iz ene rastlinske vrste v drugo, skozi mikorizne povezave.. 2.2 Vpliv na različne stadije škodljivcev. Ena največjih razlik med škodljivci in boleznimi rastlin je ta, da bolezni pasivno vstopijo v rastlino, škodljivci pa po navadi najdejo aktivnega gostitelja, gostiteljsko rastlino najdejo in zapustijo, se selijo z ene na drugo. Vpliv združenih setev se lahko spreminja z različnimi pari rastlin, žuželke same ter tudi sama sezona pa so razlog, da težko napovemo, kako bo nek mehanizem in način setve vplival na same škodljivce. Identifikacija mehanizma, ki stoji za posledicami rastlinske pestrosti rastlinojedih organizmov, je kritična za njihovo praktično aplikacijo. Do manjšega naleta lahko pride, ker: -. negostiteljska rastlina lahko fizično ovira širjenje škodljivca v posevku nad tlemi ali. v tleh; -. je različna prostorska razporeditev in gostota gostiteljskih rastlin kot sicer v. samostojnem posevku; -. lahko negostiteljska rastlina s svojimi aromami deluje odvračalno na škodljivca. (Langer in sod. 2004).. 5.

(14) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Preglednica 1: Faze v interakciji med posevki in njimi povezanimi škodljivci in boleznimi, na katere lahko vpliva prisotnost določene negostiteljske rastline (Langer in sod. 2007). Faza Vstop. v. sestoj. gojene. Bolezni. Škodljivci. Cepljenje in razpršitev na. Priseljevanje na polje. rastline. polju. Razvoj na in v rastlini. Infekcija: kalitev in vstopanje. Prilet na rastlino, raziskovanje in sprejem gostiteljske rastline. Preživetje in reprodukcija. Preživetje, rast in razvoj v posevku. 2.3 Vplivi na nalet škodljivcev. Imigracije in migracije rastlinojedih žuželk v in iz posevkov so stvar iskanja in izgubljanja gostiteljskih rastlin. Večina teh organizmov se je sposobnih seliti na večje razdalje, ko iščejo primerno gostiteljsko rastlino. Ta preseljevanja so bila vedno obravnavana kot eden od ključnih mehanizmov, kako se žuželke odražajo na raznolikost vegetacije. Kareiva (1985) je prikazal veliko pomembnost preseljevanja rastlinskih žuželk pri poizkusu z bolhači, ki so se selili iz gostiteljske rastline v različno velikih zaplatah. Preseljevanje je bilo ključnega pomena pri združevanju naravnih sovražnikih v različnih življenjskih habitatih za na primer parazitoide (Coll in Bottrel 1996). V večini študij je zmanjšana imigracija omenjena kot vzrok za manjšo populacijo v mešanih posevkih, saj ne obstaja dovolj raziskav, ki bi dajale drugačne razloge.. Škodljivci, ki vstopajo v naravno okolje s specifično rastlinsko karakteristiko, bi morali biti ovrednoteni ločeno od tistih, ki kolonizirajo gostujočo rastlino. Število tistih, ki so privabljeni posamezno v nek življenjski prostor 'kot celota', bi se moralo razlikovati od števila ulovljenih na gostiteljski rastlini. Če seštejemo število žuželk na gostiteljski in ne gostiteljski rastlini, kot je bilo to storjeno za samice kapusove muhe, Delia radicum L. v kontroliranem poizkusu (Coaker 1980; Kostal in Finch 1994) ter za trips v poru (Den Belder in sod. 2000), dobimo le oceno o priseljevanju. V obeh primerih so samice pristale z isto. 6.

(15) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. frekvenco v habitatu z deteljo in brez. To nam pokaže, da motnja pri ločevanju vonja pri detelji tako ne predstavlja faktorja za odganjanje muhe. Zaključimo lahko, da je imigracija na združene setve gostiteljskih rastlin z različno morfološko zgradbo zelenjadnic odvisna izključno od naleta škodljivcev na gostiteljske rastline. Do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Garcia in Altieri (1992) pri bolhaču, kjer pa se je izkazalo, da je ločevanje med imigracijo in kasnejšim iskanjem gostiteljskih rastlin lahko precej težavna naloga.. 2.4 Mikroklima in nalet škodljivcev. Mikroklimatske spremembe pri združenih setvah se razlikujejo od tistih v čistem posevku in dajejo bolj ali manj ugodne pogoje za rastlinojede členonožce ali patogene organizme in vplivajo na njihovo aktivnost. Podatkov o mikroklimi združenih setev ni veliko in tudi ti so povezani z rastlinskimi boleznimi in škodljivci, ampak so pomembni pri razumevanju vpliva mikroklimatskih faktorjev na razvoj bolezni. Pomembni so tudi pri sistemih za napovedovanje bolezni.. Pri združenih setvah med koruzo in fižolom sta Fininsa (2001) in Boudreau (1993) našla majhno, a specifično razliko med združenimi in čistimi setvami. Ponavadi so bile temperature in hitrosti vetra manjše pri združenih setvah, a so imele višjo relativno vlago v zraku.. Boudreau (1993) je meril temperature listov kulture med sezono rasti v petih dneh in ugotovil, da je nižja pri združenih setvah za 0,2 °C. Z bolj podrobnim poskusom je Fininsa (2001) spremljal mikroklimatske temperature pri treh na združenih setvah in čistih posevkih. Ugotovil je, da so temperature bolj stabilne v združeni setvi, čez dan hladnejše (3 °C) in ponoči toplejše (0,9 °C). Pri istem poskusu je Boudreau zabeležil 1,8-odstotno povišanje relativne vlage, Fininsa pa je zabeležil, da se vlaga čez dan poviša (8 %) in zniža čez noč (2,6 %). Podoben vpliv na relativno vlago je opazoval Potts (1990) pri mešanem posevku krompirja in nizkega fižola v centralni Afriki, kjer se je rosa dlje časa zadržala na krompirju. 7.

(16) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. sajenem kot posevek v združeni setvi. Hitrost vetra se razlikuje pri združeni setvi in čistem posevkom, kar vpliva na različno oviran nalet škodljivcev. Vpliv vremenskih sprememb na hitrost širjenja škodljivcev med zgoraj opisanimi združenimi setvami in posameznimi kulturami je še zelo neraziskan, a vendar zelo pomemben pri razumevanju naleta. Pri njunem opazovanju vplivov med plevelom, škodljivci in naravnimi sovražniki sta ugotovila enak mikroklimatski učinek kot v prisotnosti dodatnih rastlin; manjša dnevna temperaturna nihanja in zaščita pred vetrom.. 2.5. Alelopatija. Alelopatija v najširšem pomenu obsega vse tipe interakcij, od inhibitornih do stimultivnih, do interakcije med rastlinami nasploh ter tudi med rastlinami in mikroorganizmi. V okviru tega se poraja vprašanje, ali je združena setev vključno z rastlinsko vrsto, ki je antagonist povzročiteljem bolezni, primerna za nadzor bolezni. Žametnica (Tagetes erecta) je odporna na veliko škodljivcev in bolezni, ima pa tudi nematocidni, fungicidni in insekticidni vpliv. Vse te lastnosti povzročajo snovi tiofeni v njenih tkivih (Morallo-Rejesus in Decena 1982; Montes in Garcia 1997).. 2.6. Vpliv na pojav škodljivcev. Za večino škodljivcev je pristanek, preiskovanje in sprejetje gostiteljske rastline odvisno od vohalnih, okušalnih in vidnih učinkov, ki imajo različno težo v vsaki posamezni od teh treh faz. Vse pomembne spremembe v morfologiji in fiziologiji, ki jih opazimo v rastlinah, izpostavljenih tekmovalnosti, lahko vplivajo na privlačnost za škodljivce. Te spremembe so: intraspecifično tekmovanje v gostem čistem posevku ali interspecifično tekmovanje v mešanih posevkih. Velikost in starost rastline so povezali s privlačnostjo za številne škodljivce (npr. kapusova muha (D. radicum)). Nekatere se recimo izognejo poškodovanim. 8.

(17) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. in oslabljenim rastlinam. Pomembno je vedeti, da veliko različnih faktorjev, ki jih rastline sporočajo v okolje, vpliva na naselitev škodljivcev. Veliko dokazov govori tudi o tem, da se škodljivci glede na okolje, v katerem so, tudi sami prilagajajo, na katerih rastlinah se bodo hranili (Kareiva 1982). Kapusova muha (D. radicum) recimo postane manj izbirčna glede rastlin v času, ko povečano odlaga jajčeca, saj ima povečano potrebo po prostoru, kamor lahko jajčeca pravilno locira (Klingauf 1987). Ko se selijo po različnih posevkih, se mnogi specializirani škodljivci naselijo na negostiteljsko rastlino po pomoti. Vendar se ob takšnem dogodku prej preselijo, gredo na daljše polete ipd., iščejo drugega gostitelja (mokasta kapusova uš, bolhači...). Nekatere napačne rastline lahko celo zmotijo škodljivce pri dvorjenju (spiralni leti) za oploditev, npr. kapusova muha. Raziskava o vplivu združene setve z razumevanjem efekta negostujoče rastline na žuželke (emigracija, ovipozicija): -. kvaliteta gostiteljske rastline je bila konstantna,. -. kapusova muha – vpliva na ovipozicijo ni,. -. kapusov molj – ovipozicija je zmanjšana ob prisotnosti detelje (samo, ko detelja. prekriva rastlino in ne z nizko deteljo), -. preseljevanje iz negostiteljskih rastlin ni bilo spremenjeno zaradi združene setve. (Kostal in Finch 1994).. Na sliki 1 sta prikazana primera združene setve in čistega posevka. Opazovan je bil prilet 100 samic koreninske muhe na zelju v različnih razmerah. Opazovali so, kako na njeno naselitev vpliva samostojen posevek in kako mešan posevek. Rastline zelja so bile vzgojene s sadikami ter nato presajene na stalno mesto. Seštevki premikov so prikazani v puščicah ter obkroženih številkah, prikazujejo pa pozicijo samice ob koncu nekega opazovanega obdobja. Po pristanku na rastlini zelja se škodljivci večinoma premikajo v obliki spirale. V primeru čistega posevka zelja so samice kar 342-krat spiralno pristale na rastlini zelja, medtem ko so se pri mešanem posevku po spiralnem pristanku večkrat izgubile v travi ter tako zgrešile zelje (337-krat). Muhe so se zmedle, ko so prišle med travo in niso našle ciljne rastline. Le 7 % samic je posledično le uspelo najti zelje, kjer so izlegle jajčeca, v primeru čistega posevka pa je kar 36 % vseh samic uspešno izleglo jajčeca (Kostal in Finch 1994).. 9.

(18) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Slika 1: Primerjava združene setve in čistega posevka; vedenje škodljivca (Kostal in Finch 1994). 10.

(19) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 2.7. Vpliv na naravne sovražnike. Sistemi, kot so združene setve, naj bi povečali vpliv naravnih sovražnikov na pomembne rastlinojede škodljivce. Za splošne naravne predatorje nudi mešanica rastlin ugodnejšo mikroklimo in izdatnejšo preskrbo s hrano v primerjavi s čistimi posevki. Veliko raziskav je pokazalo specifično gostoto/aktivnost in tudi večjo pestrost naravnih predatorjev splošnih škodljivcev v mešanem posevku (Theunissen in sod. 1992). Raziskave, ki so jih opravljali Purvis in Curry (1984); Bosch (1987); Booij in Norlander (1992) ter Booij (1994) so pokazale, da še posebej prisotnost zgodnjih rastlinskih posevkov zelo ugodno vpliva na gostoto ter pestrost naravnih sovražnikov.. 11.

(20) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Preglednica 2: Primeri direktnih in indirektnih vplivov prisotnosti negostiteljskih rastlin na iskanje gostiteljske rastline pri škodljivcih zelja, ki bi jih lahko razširili na poljskih razmerah (Langer in sod. 2007).. ŽIVLJENJSKI. NEPOSREDEN. POSREDEN VPLIV. MOŽEN VPLIV. ALI BI LAHKO. STADIJ. VPLIV. NEGOSTITELJSKE. NA. EKSPERIMENTALNO. RASTLINOJEDIH. NEGOSTITELJSKE. RASTLINE. RASTLINOJEDE. UGOTOVLJENE. ŠKODLJIVCEV. RASTLINE. Tekmovalnost,. ŠKODLJIVCE. VPLIVE NA. 1) Priseljevanje. Motnja z vonjem,. velikost rastline,. Manj. ZMANJŠEVANJE. 2) Nalet. maskiranje. barva, vodni status,. priseljevanja. ŠKODLJIVCEV. 2)Raziskovanje. gostiteljske rastline. lastnosti rastlin.. posameznih. PRENESLI V. gostiteljske. z vonjem.. Status založenosti s. škodljivcev.. POLJSKE RAZMERE. rast.. Vizualna motnja,. hranili…. Nalet na. Da, s stradanjem in. manj rastlin -. negostujoče. bremenitvijo jajčec.. kontrast prsti.. rastline.. Da, če bi nalet ali. Fizična motnja,. Povečana. naseljevanje na. prilet na. aktivnost,. negostiteljski rastlini. negostiteljsko. povečano. povečalo smrtnost. rastlino, motnje z. izseljevanje, manj. škodljivcev zaradi večje. dražljaji.. poleženih jajčec,. ranljivosti.. manj poškodb.. Če škodljivec ni sposoben nadomestiti z migracijo in močnejšim prehranjevanjem.. 2) Sprejetje gostiteljske. Da, če odziv. rastline. nenaravnih sovražnikov. 3) Preživetje in. Tekstura rastlin,. Tekmovalnost med. Reduciranje. ni posledica lokalnega. reprodukcija v. izobilje naravnih. rastlinami;. preživelih,. zbiranja v. habitatu. predatorjev, ko ni. predvsem za hranila.. zmanjšanje. privabljajočih. gostiteljskih rastlin. plodnosti,. rastlinskih združbah.. je povečana. povečanje. Različno število. ranljivost.. predatorjev in. nenaravnih sovražnikov. parazitov.. ima vpliv na škodljivce.. 12.

(21) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 2.8. Opisi obravnavanih škodljivcev. 2.8.1 TOBAKOV RESAR – Thrips tabaci L.. OPIS: Imago: Spada med vrste z veliko intraspecifično variabilnostjo. Različne populacije se razlikujejo po obliki kril in obarvanosti telesa, ki lahko variira od svetlo rumene do temno rjave. Tipalnice sestavlja 7 segmentov. Zimske forme so, podobno kot pri vrsti Frankliniella occidentalis Perg., temnejše od poletnih. Odrasli osebki merijo v dolžino do 2 mm. Imajo resasta krila, na telesu so številne sete. Med počitkom ima krila zložena na hrbtu. Kot pri vseh predstavnikih podreda Terebrantia je zadnji segment zadka storžaste oblike. Privlačita jih rumena in bela barva. Tripse dokaj uspešno lovimo na modre lepljive plošče.. Jajčeca: Bela ali rumena jajčeca so mikroskopsko majhna.. Ličinke: Ličinke merijo od 0,5 do 1,2 mm. Njihovo telo je podolgovato, eliptično in vitko. Na svetlem telesu (belo do svetlo rumeno) so dobro vidne temnejše oči. Imajo že kratke tipalnice, nimajo pa še kril. Najraje se hranijo na najmlajših listih.. Mirujoči stadiji: Imajo kratke tipalnice in zasnove kril, ki so sicer vidne, a nefunkcionalne. So svetlo rumene do rjave. Nahajajo se na osnovi rastlinskega vratu ali v tleh. Mirujoči stadiji se ne hranijo (Fito-info 2009).. RAZVOJNI KROG: Samice vstavljajo jajčeca posamično v rastlinsko tkivo. Najraje jih odlagajo na listih, kotiledonih in cvetovih. Vrsta konča razvojni krog v 14 do 30 dneh, odvisno od temperature okolja. Imagi običajno živijo do 20 dni. Za razmnoževanje se škodljivcu ni potrebno pariti, vendar se iz tako odloženih jajčec razvijejo samo samice. Samice odložijo do 80 jajčec (Fito-info 2009).. 13.

(22) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. ŠKODA: Med strganjem povrhnjice in prebadanjem rastlinskih celic pa izloča škodljivec snovi, ki mu služijo za lažjo prebavo tkiva gostitelja. Pozneje posesa tkivno vsebino. Vrsta Thrips tabaci Lind. ima najraje mlade rastline oziroma najmlajše organe rastlin. Napad škodljivca na mladih (še ne do konca razvitih) delih rastlin vpliva na pojav lukenj na iz njih razvitih organih. Neposredna škoda se kaže tudi v srebrnkastih zaplatah ali progah (manjše kot pri vrsti Franklniella occidentalis Perg.) na listih. Te se svetijo v sončnem vremenu. Tako poškodovani listi hitreje oddajajo vodo, vanje pa tudi lažje prodrejo različni patogeni. Podzemni organi napadenih rastlin (npr. gomolji) hitreje dozorijo in so manjši od zdravih. Tobakov resar je tudi prenašalec nekaterih virusov in rastlinskih bolezni (npr. Alternaria porri - porova škrlatna pegavost) (Fito-info 2009).. 2.8.2 KAPUSOV BOLHAČ – Phyllotreta vittula L.. OPIS: Odrasli osebek: Hrošček je velik 1,8 - 2,5 mm. Tipalnice so 11 členaste. Čelo je v prečni črti, med očmi, zgoščeno punktirano. Zadnja stegna so odebeljena in v njih je poseben organ, ki omogoča hiter odriv in s tem skakanje bolhačev, če so ti v nevarnosti. Hrošči so sijajne, črne barve, s po eno podolžno-ledvičasto liso na vsaki pokrovki, navadno rumenkaste ali umazano bele barve. Ti lisi po videzu tvorita oklepaj. Posamezna lisa je podolžna, v sredini nekoliko zožena. Samci in samice so si zelo podobni, ločijo se le po srčastem tričlenku stopalca na sprednjih nogah, ki pri samicah ni tako izrazit. Vrsta ima v Sloveniji nekaj sorodnih vrst istega rodu, ki se med seboj le težko ločijo. Zanesljiva determinacija je mogoča le po spolnih organih.. Jajčeca: Jajčeca so eliptične oblike, velika 0,3 - 0,4 mm. So v glavnem bele barve in so odložena na tla v bližini stebla ali na samo steblo gostiteljske rastline. Točnih podatkov o številu jajčec ni na razpolago, predvidevajo pa, da je teh največ do 100 na samico.. 14.

(23) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Ličinka: Ličinka je bele barve, s temnejšimi, drobnimi bradavicami ob zunanjih robovih telesa. Po izgledu je podobna gosenici, vendar za razliko od te nima trebušnih nog. Ima le tri pare enostavnih oprsnih nog. Glava in skelet predprsja sta temneje hitinizirani. Na vratnem ščitu in trebušni strani so kratki trnasti izrastki. Ličinke se hranijo na in v koreninah gostiteljskih rastlin.. Buba: Odrasle ličinke se zabubijo v posebni kamrici v tleh, v bližini korenin. Buba je bele do rumenkaste barve, na njej so vidne zasnove vseh okončin hrošča. Strokovno jo imenujemo prosta buba (Fito-info 2009).. RAZVOJNI KROG: V ostankih organskih snovi v tleh, gozdni stelji, v mahovih na deblih, stelji ob živih mejah ipd. prezimijo odrasli hrošči. Ti že kmalu, čim posije prvo spomladansko sonce, pridejo iz prezimovališč. Hranijo se čez dan na različnih križnicah. Zgodaj spomladi, ko na razpolago še ni veliko rastlin, jih najdemo na samoniklih križnicah ter na oljni ogrščici in oljni repici. V tem času lahko močno prizadenejo posevke obeh oljnic, še posebno, če so ti v bližini prezimovališč bolhačev. Kapusov bolhač se lahko hrani tudi na komaj kalečih rastlinah, še preden te vzniknejo iz tal. To sicer ni pogosto, dogaja pa se na rahlih tleh. Na to moramo biti pozorni, če sadike kapusnic vzgajamo na prostem. Po dopolnilni prehrani spomladi se bolhači parijo, nato pa samice postopoma odlagajo jajčeca. To obdobje traja od maja do junija. Embrionalni razvoj traja približno en teden, zatem pa se izležejo ličinke, ki se hranijo z objedanjem na ali v koreninah gostiteljskih rastlin. Škoda, ki jo povzročajo ličinke, je zaradi velikosti rastlin in prikritosti ličink v tleh vizualno zunaj manj opazna in je literatura posebej ne poudarja. Glede na številčnost bolhačev pa tudi ta, še posebno na majhnih rastlinah, ne more biti zanemarljiva. Zaradi prizadetosti korenin se to odraža v počasnejši in neenakomerni rasti. V odvisnosti od vlage in temperatur ličinke odrastejo v 2-6-ih tednih. Zatem si v površinskem sloju tal oblikujejo komoro, v kateri se zabubijo. Novi rod bolhačev se pojavi od julija naprej. Ti se prav tako hranijo na istih gostiteljskih rastlinah, ki so v tem času že zrasle, zato je škoda zaradi hranjenja manj izrazita. Pri zelju je omejena na zunanje liste, ki ne tvorijo glave in je brez večjega gospodarskega pomena. Ta novi rod bolhačev se od avgusta do konca septembra odpravi na prezimovanje na primerna zavetna mesta.. 15.

(24) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Kapusov bolhač ima le eno generacijo na leto. Izjemoma se dogodi, da hrošči prezimijo dvakrat. Hrošči namreč po parjenju in odlaganju jajčec večinoma poginejo (Fito-info 2009).. ŠKODA: Vrsta je oligofag na križnicah: Brassica oleracea (vse podvrste, varietete in sorte, od zelja, kolerabice, cvetače, do ohrovtov), Brassica juncea, Brassica napus (navadna ogrščica), Brassica rapa ssp. oleifera (oljna repica), Crambe abyssinica, Sinapis alba (bela gorjušica) in še mnoge druge križnice, še posebno rod Brassica. Občasno se pojavlja tudi na rodu Reseda in Tropaeolum. Tipične poškodbe bolhačev so majne, okroglaste izjede, v glavnem na zgornji strani lista, velikosti do 4 mm. Te so vidne kot luknjice skozi list, ali kot okroglaste jamice, če je list debelejši. Izjede se lahko združujejo in ob večji gostoti zajamejo večji del listne površine. Značilnost poškodb bolhačev je posamično, okroglasto izjedanje listne ploskve, ki je neenakomerno raztreseno po celotni listni površini in ni ostro omejeno z žilami. Občasno se bolhači hranijo tudi na neolesenelih steblih in listnih pecljih. Bolhači najraje napadajo mlade, nežne rastline. Te zaradi poškodb listne ploskve, ob večji gostoti bolhačev, hitro hirajo in na koncu propadejo. Najnevarnejši so bolhači mladim kalečim in presajenim sadikam. To je od konca aprila do začetka junija, pri vzgoji mladih kapusnic in ob vzniku oljne ogrščice in oljne repice v avgustu in začetku septembra. V kasnejših razvojnih fazah so bolhači sicer manj nevarni, vendar pa moramo njihovo gostoto stalno spremljati in ob množičnejšem pojavu ustrezno ukrepati (Fito-info 2009).. 2.8.3 KAPUSOVA HRŽICA - Contarinia nasturtii K.. Kapusova hržica povzroča škodo na vseh kapusnicah. Poleg kapusnic pa napada še kolerabo, redkev, redkvico, gorjušico in samonikle križnice. Največ škode naredi na zelju, ko ličinke med sesanjem na srčnih listih povzročijo, da se srčni listi zasučejo in zakrnijo. Rastni vršiček odmre, zato zelje ne oblikuje glave (Vrabl 1986; Maceljski in Igrc-Barčić 1999).. 16.

(25) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Odrasla hržica meri v dolžino komaj 1,5 do 2 mm. Ima rjavo oprsje in rumenkast zadek. Ličinka je dolga do 2,5 mm in je belkaste do rumenkaste barve. Prezimijo ličinke v tleh, spomladi se zabubijo in od sredine maja do začetka junija se pojavi prvi rod hržic. Samice z dolgo leglico odložijo od 15 do 25 jajčec globoko med listne peclje srčnih listov sadik kapusnic. Ličinke, ki se izležejo po 3 do 9 dnevih, sesajo na listnih žilah in na rastnem vršičku ter izločajo s slino snovi, ki povzročajo sukanje srčnih listov in odmiranje rastnih vršičkov. Po dveh do treh tednih ličinke dorastejo in se v tleh zabubijo. V drugi polovici, julija, leta drug rod hržic, konec avgusta pa se lahko pojavi še tretji (Vrabl 1986; Maceljski in Igrc-Barčić 1999).. Napad lahko ublažijo ustrezen kolobar, zatiranje samoniklih križnic in globoko zaoravanje bub hržice. Kritično število je preseženo, če na 20 pregledanih rastlinah opazimo eno jajčno leglo (Vrabl 1986; Maceljski in Igrc-Barčić 1999).. 2.8.4 KAPUSOVA MUHA - Delia radicum L.. Je znan in razširjen škodljivec kapusnic. Kapusova muha je podobna hišni muhi, a je sivkaste barve in meri v dolžino 5 mm. Prezimijo bube v tleh. Prvi rod leta v aprilu in maju. Tedaj je vrsta najbolj škodljiva, še posebno, če je vreme suho in toplo, kar vpliva na hitrejše venenje in propadanje poškodovanih rastlin. Žerke kapusove muhe poškodujejo stranske koreninice in skorjo glavne korenine, redkokdaj pa se zavrtajo v notranjost korenin kapusnic. Včasih si rastline opomorejo z oblikovanjem novih koreninic, vendar ne oblikujejo čvrstih glav (Vrabl 1986).. 2.8.5 KAPUSOV MOLJ - Plutella xylostella L.. Kapusov molj je škodljiv zlasti na zelju, čeprav napada tudi druge kapusnice. Izlegle. 17.

(26) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. gosenice se zavrtajo v liste, objedajo spodnjo povrhnjico in mezenhim, zgornjo povrhnjico pa pustijo nepoškodovano, tako da v listih nastanejo značilna okenca srebrne barve. Gosenice vrtajo rove tudi v zeljno glavo. Ob močnem napadu ostanejo od listov samo listne žile (Vrabl 1986). Kapusov molj je vitek metulj, sivorjave barve, z izrazitimi tipalkami. Dolg je približno 6 mm, po hrbtu pa mu poteka svetlo rjav pas, ki je pogosto podoben diamantom. Po njih je metulj tudi dobil angleško ime diamondback moth. Molji se parijo v mraku, kmalu zatem, ko se izležejo iz bube. Živijo od 12 do 16 dni, od tega samice 10 dni odlagajo jajčeca. Odrasli osebki so slabi letalci. Dvignejo se lahko do 2 m od tal in ne letajo na dolge razdalje. Zaradi majhne teže se brez težav premikajo z vetrom, ki jih lahko nese tudi več kilometrov daleč (Featured Creatures 2005).. RAZVOJNI KROG: V razvojnem krogu kapusovega molja se zvrstijo jajčece, štiri stopnje ličinke, buba in odrasla žival. Jajčeca, ličinke in bubo najdemo na gostiteljskih rastlinah, odrasle živali pa se prav tako gibljejo v njihovi bližini. Aktivne so predvsem ponoči. Razmerje med samicami in samci je vedno približno okoli 1:1.. Pri 16 °C traja razvojni krog metulja približno 27 dni. Razvoj jajčeca je zaključen v 6-ih dneh, razvoj ličinke v 11-ih ter razvoj bube v 7-ih dneh. Če bi bila temperatura okolja konstantna, bi se lahko v enem letu zvrstilo kar 14 rodov škodljivca. Razvoj je še hitrejši pri višji temperaturi. Tako razvojni krog metulja pri 27 °C traja le približno 11 dni, kar pri konstantni temperaturi pomeni kar 30 rodov na leto (Mau in sod. 2007). Kapusov molj pri nas prezimi v stadiju bube v rastlinskih ostankih. Metulji prvega rodu letajo maja in samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran kapusnic in številnih križnic. Gosenice se razvijejo po treh do štirih tednih in se zabubijo na spodnji strani listov; to se navadno zgodi v zadnji dekadi junija. Po dveh tednih se pojavijo metuljčki, ki letajo v juliju. Navadno se razvije še tretji rod metuljev, ki letajo v avgustu. Kaže, da je kapusov molj najbolj škodljiv prav avgusta, še posebno v suhem in toplem vremenu (Vrabl 1992).. ŠKODA: Poškodbe na gojenih rastlinah povzročajo ličinke, ki se z rastlinami prehranjujejo. Ličinke. 18.

(27) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. so sicer majhne, vendar lahko v večjem številu uničijo ves pridelek, saj od listov na rastlinah velikokrat ostanejo le listne žile, ličinke so še posebno škodljive na mladih sadikah zelja, brokolija in cvetače, ki zaradi poškodb ne morejo tvoriti glav (Featured Creatures 2005). Komaj izvaljene ličinke se hranijo v gobastem tkivu lista, tik pod listnim površjem. Za seboj puščajo številne belkaste sledi. Ostale stopnje ličinke večino življenja preživijo na listnem površju, in sicer na spodnji strani listov. Prehranjujejo se z listnim tkivom in v listih puščajo luknjice najrazličnejših oblik. Nekatere ličinke od listnega tkiva pustijo le zgornji epiderem in tako ustvarijo videz drobnih okenc v listu. V zadnji stopnji razvoja je ličinka najbolj požrešna in zato najškodljivejša (Mau in sod. 2007).. 3. 3.1. MATERIAL IN METODE DELA. Lokacija. Poljski poskus je potekal v letu 2008 na lokaciji Univerzitetni kmetijski center (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru (46°30'16''S, 15°37'52''V, 302 m nad. m.v.), kjer prevladujejo težja tla (Žuljan 2009).. 3.2. Tla. Na posestvu Pohorski dvor se pojavljajo distrična rjava tla (podtip 'na deluviju' in varieteta 'oglejena' - oznaka PKE na pedološki karti 759). Za ta tip tal je značilno, da se razvije na nekarbonatni podlagi in je avtomorfnega nastanka (tla nastala pod vplivom padavinske vode, ki prosto odteče skozi talni profil). Na Pohorskem dvoru je ta tip tal zaradi dolgoletne kmetijske rabe že močno izgubil distrični značaj. Tla spadajo v teksturni razred srednje težkih, peščeno ilovnatih tal (67,4 % peska, 24,2 % melja in 8,3 % gline). Dobra lastnost teh. 19.

(28) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. tal je, da nudijo v skrajnih sušnih razmerah rastlinam več dostopne vode kot lahke naplavine (Stepančič in sod. 1998).. 3.3. Zasnova poljskega poskusa in obravnavanja združene setve. Poskus je bil postavljen v naključnem blok sistemu s 13-imi obravnavanji in 4-imi ponovitvami (shema 1). Skupaj je bilo 52 parcelic. Velikost osnovne parcelice je bila 4,5 × 3,6 m (16,2 m2). Velikost celotnega poskusnega polja je znašala 842,4 m2 (58,5 m × 14,4 m). Poskus je bil postavljen po aditivnem vzorcu združene setve, kjer je šlo za dodajanje rastlin komplementarne vrste k osnovni vrsti (Žuljan 2009).. Obravnavanja:. Združena setev: 1. 2. 3. 4. 5. 6.. zelje in solata zelje in fižol zelje in zelena zelje in paradižnik zelje in rdeča pesa zelje in por. Samostojni posevki: 7. zelje 8. solata 9. fižol 10. zelena 11. paradižnik 12. rdeča pesa 13. por. B1. B2. B3. B4. 13. 6. 1. 8. 12. 13. 4. 6. 11. 4. 2. 12. 10. 1. 8. 5. 9. 12. 11. 7. 8. 2. 12. 13. 7. 11. 5. 10. 6. 3. 9. 1. 5. 8. 7. 2. 4. 6. 13. 11. 3. 7. 10. 9. 2. 9. 3. 3. 1. 10. 5. 4. Shema 1: Zasnova poskusa po naključnem blok sistemu s 13-imi obravnavanji in 4-imi ponovitvami; B1-B4: naključni bloki.. 20.

(29) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Slika 2: Poskusno polje. 3.4. Priprava sadik zelenjadnic v gojitvenih ploščah. Sadike zelja, solate, paradižnika, pora in zelene, ki smo jih uporabili v poskusu, smo vzgojili v gojitvenih ploščah iz stiropora. Vse zelenjadnice, razen pora, smo vzgojili v ploščah s 160imi celicami, por pa v ploščah z 228-imi celicami. Uporabili smo netretirano seme zelenjadnic in ekološki substrat s trgovskim imenom Klasmann KKS Bio Potgrond, ki je sestavljen iz črne šote (70 %), rastlinskega komposta in organskega dušika (preglednica 4). Plošče smo postavili v neogrevan rastlinjak na svetlo mesto, plošče s posejanim paradižnikom pa smo postavili v ogrevan rastlinjak, kjer so dnevne temperature variirale od 20 do 25 °C, ponoči pa med 10 do 13 °C. Por in zeleno smo posejali 21. marca, solato in zelje. 21.

(30) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 3. aprila ter paradižnik 10. aprila. Plošče smo po setvi posipali z vermikulitom, ki je ugodno vplival na kalitev, saj je do rastline prišlo več svetlobe ter na samo vlažnost substrata. Vsebnost hranil v substratu je za večino elementov nižja od priporočenih vrednosti za ekološke substrate (Žuljan 2009).. Preglednica 3: Kemične lastnosti substrata Klasmann KKS Bio Potgrond. pH. N (mg 1-1). P2O5 (mg1-1). K2O (mg1-1). 5,5. 400. 250-350. 350-500. Med rastjo sadik se niso pojavile bolezni ali škodljivci, sadike so bile čvrste, izenačene in kompaktne. Koreninska grudica je bila lepo razvita in zbita tako, da se pri presajanju korenine niso poškodovale. Sadike smo presajali na prosto 12. in 13. maja, dosajanje propadlih sadik pa je sledilo nekaj dni kasneje. Sadike smo sadili na prosto ročno s sadilnimi klini. Zaradi pomanjkanja padavin smo sadike po presajanju zalivali. Rdečo peso in fižol smo sejali neposredno na polje ob enakem terminu, kot smo presajali sadike na prosto. Vse zelenjadnice so bile torej posejane/posajene v istem časovnem terminu. Pri rdeči pesi smo zaradi relativno slabega vznika opravili še eno dosejavanje v začetku junija.. 3.5. Opis uporabljenih sort. Belo zelje (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC) cv. 'Kranjsko okroglo'. Je naša avtohtona sorta, ki je bila vzgojena iz domačih populacij v 70-ih letih. Gre za srednje pozno sorto z rastno dobo 110 - 120 dni. Sorta je precej odporna na bolezni, zato je primerna za ekološko pridelavo. Glava je okrogle oblike, srednje velika in srednje trda. Barva veh in glave na prerezu je temno zelena do belo rumena, barva kislega zelja je bela. Primerna je za. 22.

(31) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. kisanje in tudi za skladiščenje, dobro uspeva tudi v slabših rastnih razmerah. Pridelki so v naših razmerah v konvencionalni pridelavi okrog 50 ton na hektar in v ekološki 35 do 50 ton spada pa v 3. rodnostno skupino (Zveza ekokmet; Katalog Semenarne Ljubljana 2007).. Solata (Lactuca sativa L. var. capitata DC) cv. 'Ljubljanska ledenka'. Je glavnata spomladanska krhkolistna solata z rumeno zelenimi glavicami in nazobčanim listnim robom. Je naša avtohtona sorta, ki je vpisana v sortno listo EU (Katalog Semenarne Ljubljana 2007).. Fižol (Phaseolus vulgaris L.) cv. 'Top crop'. Je fižol z nizko grmičasto rastjo višine 50 - 70 cm, ki ne potrebuje opore. Je tradicionalna evropska sorta, ki so jo vzgojili v ZDA z namenom visoke odpornosti na bolezni in visoke produktivnosti. Dela do 14 cm dolge zelene okrogle stroke. Je zgodnja sorta z rastno dobo okoli 50 dni in je precej odporna proti nekaterim virusnim obolenjem. Sorta se uporablja za pridelavo strokov in je vpisana v sortno listo EU (Katalog Semenarne Ljubljana 2007).. Rdeča pesa (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.) cv. 'Detroit'. Ima rastno dobo okoli 60 dni. Je intenzivno temno rdeče barve. Je precej stara sorta, znana že od leta 1800. Koreni so okrogli, srednje veliki in imajo premer ob zrelosti 7 - 8 cm. Sorta je vpisana v sortno listo EU (Katalog Semenarne Ljubljana 2007).. Paradižnik (Lycopersicum esculentum Mill.) cv. 'Heinz 1370'. Je determinantna sorta paradižnika, ki ima zelo bujno rast. Je srednja zgodnja sorta, ki rodi po 70 - 80-ih dneh. Sorta izvira iz Francije, je pa odporna na fuzarijsko in verticilijsko ovelost ter pokanje plodov. Plodovi so okrogli in zelo čvrsti, primerni so za predelavo in svežo uporabo. Zahteva večkratno obiranje. Priporočena gostota je 16000 - 22000 rastlin/ha. Sorta je vpisana v sortno listo EU (Katalog Semenarne Ljubljana 2007).. 23.

(32) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Por (Allium porrum L.) cv. 'Carentan'. Je stara evropska sorta, ki jo najdemo omenjeno že v Franciji v 19. stoletju. Je hitro rastoča sorta, ki dosega visoke pridelke. Je precej prilagodljiva sorta na rastne razmere in primerna za jesensko ali zimsko spravilo, saj prenese nizke temperature. Listi so modro zeleni, lažno steblo je dolgo, debelo in snežno bele barve. Sorta je vpisana v sortno listo EU (Katalog Semenarne Ljubljana 2007).. Zelena (Apium graveolens L.) cv. 'Praška'. Je stara sorta, znana že od leta 1871. Uporabljamo jo za pridelavo gomoljev. Gomolj je samo v spodnji tretjini obrasel s koreninami. Gomolji so v povprečju debeli 12 - 15 cm, bele barve in na prerezu ne počrnijo. Ima rastno dobo okrog 110 dni. Sorta je vpisana v sortno listo EU (Katalog Semenarne Ljubljana 2007).. Preglednica 4: Termini spravila posameznih zelenjadnic. Zelenjadnica Zelje Solata Fižol Rdeča pesa Paradižnik Por Zelena. Termini spravila, 2008 9. 9 26. 9 22. 7 11. 8., 19. 9 3. 8., 10. 8., 18. 8., 25. 8., 1. 9., 10. 9. 19. 9. 29. 9.. 24.

(33) 25. Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Preglednica 5: Razdalje sajenja in število posajenih rastlin posameznih zelenjadnic (Žuljan 2009). Zelenjadnica. Sadilna razdalja. Število rastlin na. % zdr./s.p. **. Število rastlin/ha. (cm). parcelo. Zelje. 75 x 60*. 35. 100 %. 21605. Solata. 30 x 30. 154. 100 %. 95062. Fižol. 40 x 10. 320. 100 %. 197531. Rdeča pesa. 30 x15. 297. 100 %. 183333. Paradižnik. 90 x 50. 36. 100%. 22222. Por. 40 x 15. 224. 100 %. 133333. Zelena. 40 x 40. 88. 100 %. 54321. Zelje. 75 x 60. 35. 100 %. 21605. Solata. 75 x 30. 64. 42 %. 39506. Fižol. 75 x 10. 160. 50 %. 98765. Rdeča pesa. 75 x 15. 108. 36 %. 66667. Paradižnik. 75 x 50. 36. 100 %. 22222. Por. 75 x 15. 112. 50 %. 69136. Zelena. 75 x 40. 44. 50 %. 27160. Samostojni posevek. Združena setev. *Na prvem mestu je podana razdalja med vrstami, na drugem pa v vrsti **Odstotek predstavlja teoretičen delež posejanih rastlin v združeni setvi glede na število rastlin v samostojnem posevku. Kot je razvidno iz preglednice 6, je bilo zelje posajeno v združeni setvi v isti gostoti kot v čisti setvi oz. kot samostojen posevek. Ostale zelenjadnice so bile v združeni setvi posajene med vrstami zelja, in sicer na sredini medvrstnih prostorov. Ker je bilo zelje posajeno na osnovni parcelici v petih vrstah, smo vse ostale zelenjadnice sadili v štiri vrste med vrste zelja (na sredini medvrstnih prostorov, torej 37,5 cm vstran od vsake vrste zelja), zato je bilo število rastlin teh zelenjadnic v združeni setvi manjše kot v samostojnem posevku, razen pri paradižniku, kjer je gostota rastlin zaradi velikih sadilnih razdalj v združeni setvi ostala nespremenjena (Žuljan 2009)..

(34) 26. Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 3.6. Oskrba in agrotehnični ukrepi v poskusu. Na površini, ki je bila predvidena za izvajanje poskusa, je bil predposevek deteljna mešanica. Oranje površine je bilo opravljeno v začetku aprila, nato so bila tla obdelana z rotobrano in nato še pred setvijo s predsetvenikom. V drugi dekadi aprila smo odvzeli vzorec tal za kemično analizo do globine 0,6 m. Vzorec smo odvzeli na 12-ih različnih mestih po celotni površini poskusa in zemljo pomešali, da smo dobili povprečni vzorec. Kemične analize tal so opravili v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (Žuljan 2009).. Preglednica 6: Založenost tal s mineralnim dušikom, fosforjem, kalijem in pH tal do globine 0,6 m na UKC Pohorski dvor (Žuljan 2009). Leto. Nmin(kg/ha). P2O5 (mg/100 g tal). K2O (mg/100 g tal). pH. 2008. 27,6. 29,5. 12,7. 6,0. D. B. Razred založenosti. Poskus je potekal v skladu s pravili ekološkega kmetovanja (Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo 2005, izdan pri Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu Fakultete za kmetijstvo UM). V zadnji dekadi aprila smo celotno površino poskusa pognojili z zmletimi bučnimi pogačami. Bučne pogače vsebujejo 9,6 % N, 0,21 % CaO, 0,5 % P2O5 in 0,82 % MgO. Površino smo z dušikom pognojili do ciljne vrednosti za zelje (240 kg Nmin/ha, Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave 2006) oz. smo upoštevali okvirne potrebe po hranilih pri pridelavi zelja (za svežo porabo in skladiščenje) na prostem (65 kg P2O5 in 280 kg K2O na leto). Glede na razrede založenosti s fosforjem in kalijem smo hranili dodali s surovim fosfatom (32 % P2O5) in kalijevo soljo (40 % K2O) (Žuljan 2009). Posevek smo okopavali s posebnim ročnim okopalnikom, ki s polkrožnim rezilom podreže plevele. Celotna površina je bila okopana petkrat. Zelje smo večkrat škropili s pripravkom Neem Azal proti bolhaču na začetku rasti zelja, proti stenicam pa s pripravkom Kenyatox.

(35) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. verde. Močnejši napad bolhača je bil v maju. Oba pripravka sta zadovoljivo zatrla škodljivca, tako da ni nastalo na zelju nobene gospodarske škode. V juniju je bilo opaziti močnejši napad gosenic kapusovega molja, zato smo opravili dve škropljenji s pripravkom Delfin, ki je uspešno zatrl gosenice v nižjih larvalnih stadijih. Paradižnik je rasel ob opori iz bambusovih palic. Paradižnik smo pincirali in odstranjevali zalistnike ter škropili s pripravkom Cuprabalu Z Ultra za preprečevanje okuženosti s paradižnikovo plesnijo (Phytophthora infestans) in z Ulmasudom B za povečanje odpornosti rastlin, po pričetku nastavljanja plodov pa tudi s kalcijem (pripravek Foliar kalcij) za boljšo odpornost plodov in proti črnenju. Pri ostalih zelenjadnicah kemično varstvo ni bilo potrebno (Žuljan 2009).. 3.7. Klima in vremenske razmere. Vremenske podatke referenčne meteorološke postaje na letališču Maribor sem pridobila iz letopisov Agencije RS za okolje. Podatki o vremenskih razmerah v letih izvajanja poskusa in tridesetletnem obdobju (1961 - 1990) so prikazani v preglednicah 6 in 7. Dolgoletna povprečna letna temperatura je na omenjeni lokaciji 9,8 °C. Najhladneje je meseca januarja, ko se dolgoletne povprečne temperature gibljejo v povprečju okoli -1,3 °C. Najtoplejši mesec s povprečno temperaturo zraka 19,6 °C je julij. Dolgoletna povprečna letna količina padavin znaša 1047 mm. Glede na dolgoletno povprečje največ padavin pade v mesecu avgustu (129 mm), najmanj pa med januarjem in februarjem (40 - 50 mm). Območje izvajanja poskusa (Pivola pri Mariboru) tako sodi po Koppenovi klasifikaciji klime v vlažni, zmerno topli pas s suhimi zimami in modificirano srednjeevropsko klimo (Stepančič in sod. 1986).. 27.

(36) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Preglednica 7: Povprečne mesečne temperature zraka (°C) in količine padavin (mm) v letu 2008 za obdobje maj-september v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-1990) za Maribor (Žuljan 2009). Mesec Maj Junij Julij Avgust September Povprečje/vsota. Povprečna temperatura zraka (°C) 2008 Dolgoletno povprečje 15,9 14,7 20,2 17,9 21,3 19,6 20,7 18,7 14,9 15,2 18,6 17,2. Količina padavin (mm) 2008 Dolgoletno povprečje 35 95 96 119 110 118 134 129 64 99 436 559. Preglednica 8: Odstopanje povprečne mesečne temperature zraka (°C) in količine padavin (%) v letu 2008 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (Žuljan 2009). Mesec. Maj Junij Julij Avgust September Povprečje. Odstopanje povprečne temperature zraka (°C) 2008 1,3 2,3 1,7 2,0 -0,3 1,5. Odstopanje povprečne količine padavin (%) 2008 -271 -19 -7 4 -38 -22. Najvišje povprečne temperature so bile v juliju in najnižje v septembru. Najmanj padavin je padlo v mesecu maju, največ pa meseca avgusta. Mesečna količina padavin je bila v mesecu avgustu kar za 3,83-krat višja od količine padavin v mesecu maju.. 28.

(37) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Grafikon 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram 1:6 za povprečne temperature zraka (°C) in količino padavin (mm) po mesecih za obdobje od maja do septembra v letu 2008 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961 - 1900) za Maribor (Žuljan 2009). Kumulativna količina padavin je bila v obravnavanem obdobju v 2008 nižja kot dolgoletno povprečje. Primerjava odstopanj mesečnih količin padavin od dolgoletnega povprečja kaže, da je šlo za največjo razliko v mesecu maju 2008, ko je bilo izmerjenih za 2,71-krat manj padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Razporejenost padavin je bila v dolgoletnem povprečju bolj enakomerna, kot je bila v preučevanih letih.. 3.8. Vrednotenje števila ulovljenih škodljivcev. Poskus, ki je bil postavljen v naključnem blok sistemu in zasajen po vzorcu združene setve, kjer je šlo za dodajanje rastlin komplementarne vrste k osnovni vrsti, je veljal kot osnova za vrednotenje škodljivcev. Material, ki se je uporabljal kot osnova za vrednotenje škodljivcev, so bile rumene lepljive plošče, te so služile kot lovilno sredstvo za kapusovega molja,. 29.

(38) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. kapusovo muho, bolhača in hržico. Za vrednotenje napadenosti rastlin s tripsom so služile modre lepljive plošče, saj so tripsi bolj dovzetni za modro barvo. Z žrebom je bila določena točno določena parcelica na to so bili nastavljeni dve lepljivi plošči, ena rumena in ena modra. Posamezne kombinacije združenih setev so bile v štirih ponovitvah vsake vrste, plošče so bile nastavljene le na tri ponovitve posamezno obravnavanje in tudi na 3 kontrolne parcelice zasajene samo z zeljem.. B1. B2. B3. B4. 13. 6*. 1*. 8. 12. 13. 4*. *6. 11. 4*. 2*. 12. 10. 1. 8. 5*. 9. 12. 11. 7*. 8. 2*. 12. 13. 7*. 11. 5. 10. 6. 3*. 9. 1*. 5*. 8. 7*. 2. 4. 6*. 13. 11. 3*. 7. 10. 9. 2*. 9. 3. 3. 1*. 10. 5*. 4*. *modra in rumena lepljiva plošča. Shema 2: Označene postavitve modrih in rumenih lepljivih plošč. V celotni rastni dobi je bilo izvedenih 5 terminov v katerih je bil vrednoten nalet škodljivcev na lepljive plošče. Plošče so bile na posamezni parceli vsak termin po sedem dni, pobrane plošče pa vložene v plastične vrečke in nato pregledane.. 30.

(39) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. Preglednica 9: Termini nastavljanja plošč. Vrednotenje 1 2 3 4 5. Datum 18. 06. 2008 01. 07. 2008 29. 07. 2008 20. 08. 2008 03. 09. 2008. Preglednica 10: Obravnavane združene setve. OBRAVNAVANJE Zelje Zelje + fižol Zelje + pesa Zelje + paradižnik Zelje + por Zelje + zelena Zelje + solata. OZNAKA 1 2 3 4 5 6 7. Na posamezni plošči je bil naključno izbran kvadrat velikosti 5 x 5 cm, na katerem je bilo s pomočjo lupe prešteto število posameznih škodljivcev.. 3.9. Učinkovitost združenih setev na nalet tripsa. Za statistično značilna obravnavanja združenih setev je bila izračunana učinkovitost (U) v odstotkih (%) po obrazcu:. U = združena setev /čisti posevek x 100. 31.

(40) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 3.10. Statistična obdelava. Statistične analize smo opravili s programskim paketom Statgraphics Plus 4.0. Opravljena je bila analiza variance (multifaktorski ANOVA test) za faktorski poskus, kjer sta bila vključena kot dejavnika termin in različne združene in solo setve. Razlike med obravnavanji po dejavnikih in interakcije med obravnavanji smo preverjali z Duncanovim testom pri 5 odstotni stopnji tveganja (α = 0,05).. 32.

(41) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. 4. 4.1. REZULTATI Z RAZPRAVO. Skupni vpliv združenih setev na nalet škodljivcev in skupni vpliv terminov obravnavanj na nalet škodljivcev. Podatke o ulovljenih škodljivcih na lepljive plošče sem analizirala z analizo variance, ki je pokazala statistično značilne razlike (p < 0,05) med povprečnimi naleti škodljivcev glede na termin in samo obravnavanje. Ni pa bilo zaznanih statistično značilnih (p > 0,05) razlik za vse škodljivce v vseh terminih po obravnavanih združenih posevkih (preglednica 12 in 13).. V povprečju se je na modre in rumene lepljive plošče pri medsebojnem vplivu posameznega obravnavanja in termina vrednotenja ulovilo najmanj škodljivcev pri združeni setvi zelja in zelene, kar bi lahko bila posledica ugodnega vpliva aromatičnosti zelene na zmanjšanje naleta škodljivcev. Prav tako se je pokazal značilen statistični vpliv (p > 0,05) pri fižolu, tukaj lahko sklepamo da je imelo odvračalni učinek predvsem habitus rastline kot fizična prepreka naleta škodljivcev.. Nalet tripsa je bil spremljan s pomočjo modrih lepljivih plošč, katere s svojo barvo privlačijo dotičnega škodljivca. Obravnavanje in termin sta v medsebojnem vplivu statistično značilno vplivala na nalet tripsa (preglednica 12). Vpliv združene setve na nalet tripsa je bil statistično značilen v kombinaciji zelje in zelena, kjer je bilo najmanjše število ulovljenih tripsov (2,9), ki pa se ni statistično značilno razlikovalo od kombinacije s paradižnikom (3,5), fižolom (4,7) in v samostojnem posevku zelja (5,8). Največ ulovljenih tripsov je bilo v združenem posevku s porom (8,0), med to kombinacijo in združenim posevkom z rdečo peso (6,5) in s samostojnim posevkom zelja (5,8) pa ni bilo statistično značilnih razlik.. Statistično značilen vpliv (p < 0,01) na nalet tripsa je imel tudi termin nastavljanja modrih lepljivih plošč. V drugem terminu (01. 07. 2008) je bil največji nalet dotičnega škodljivca, povprečno se je na modro lepljivo ploščo ulovilo 10,8 škodljivcev, najmanjši nalet tripsa je. 33.

(42) Weber N. Vpliv združene setve na pojav nekaterih škodljivcev v ekološki pridelavi zelja. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009. bil ugotovljen v prvem terminu (18. 06. 2008), ko se je na ploščo ulovilo le 1,2 škodljivca in v tretjem terminu (29. 07. 2008), ko se je na ploščo ulovilo 1,8 škodljivcev.. Grafikon 2: Nalet tripsa na modre lepljive plošče glede na obravnavanja posamezne združene setve in glede na termin pobiranja plošč. Pri ostalih obravnavanih škodljivcih je bil nalet spremljan s pomočjo rumenih lepljivih plošč, statistično značilen vpliv (p < 0,01) na nalet je imel le termin nastavljanja plošč. Sama združena setev pa ni imela statistično značilnega vpliva.. Pri muhi je bil največji nalet v zadnjem obravnavanem terminu (03. 09. 2008), kar 2,7 muhi na ploščo, najmanj pa v tretjem terminu (29. 07. 2009), v katerem ni bilo ulovljene nobene muhe.. Nalet molja je bil največji v prvem terminu (18. 06. 2008), ko se je na plošče ulovilo povprečno 0,4 moljev, najmanj pa v drugem terminu (01. 07. 2008), ko se je ulovilo 0,05. 34.

Figure

Updating...

References

Updating...

Related subjects :