Ali je lahko skupinska tehnologija v kosovni izdelavi naslednica obdelave na obdelovalnih progah?

12 

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Full text

(1)

UDK 658.52

Ali je lahko skupinska tehnologija v kosovni izdelavi naslednica

obdelave na obdelovalnih progah?

EVGEN MAREK

Cilj vsake izdelave, tudi kosovne, je funkciona­ len (kakovosten), dostopen (poceni) in ob pravem času izdelan izdelek.

Funkcionalen izdelek še lahko n astane samo po m edsebojnem vplivu razvijalcev in k o n stru k terje v te r uporabnikov. N ujno pa ni, da je funkcionalen izdelek uporabniku tu d i dostopen in n a voljo v pravem času. Za dosego tudi teh dveh ciljev m ora biti pot izdelka m ed izdelavo h itra, vse faze tega p re h ajan ja pa m orajo izdelovalci obvladati v vsa­ kem tren u tk u .

Če je izdelek zapleten in je sestavljen iz veliko obdelovancev, organizacijsko obvladovanje obeh pogojev ni preprosto. S m otrna organizacija m ora za dosego obeh ciljev uresničiti dva pogoja:

— pravočasno snidenje m ateria la in dokum en­ tacije na delovnem mestu,

— racionalno izkoriščenost delovnega m esta. Da bi organizacija ta dva pogoja laže u re sn i­ čila, m orajo b iti p ristojnosti n aro čan ja v njej n a­ tančno opredeljene. U resničevanje obeh pogojev pa je močno odvisno od razporeditve strojev v delav­ nici.

P ri razporeditvi strojev v delavnici poznamo dve skrajnosti: razm estitev strojev po funkcijah ali njihovo razv rstitev v obdelovalnih progah.

Ce niso obvladali različic p ri v rsta h izdelkov in njihovih količinah, se je v pretek lo sti ko t n a j­ bolj racionalna pokazala funkcionalna razm estitev strojev v delavnici (sl. 1). V

obdelovanec

S lika 1

V funkcionalno organizirani delavnici so fu n k ­ cijsko enaki stro ji (stružnice — S, frezalniki —- F, b rusilniki — B, v rtaln ik i — V itd.) zbrani v sku­ pine. Obdelovanec, ki ga m orajo obdelovati vse v rste strojev, m ora večk rat iti skozi vsaj nekaj skupin strojev.

P ri funkcionalni razm estitvi stro jev v delavnici lahko stro je ob zadostni količini obdelovancev ob­ rem enjujem o teoretično skoraj do naj večje obre- m enljivosti.

Za večjo učinkovitost im a fu nkcionalna razm e­ stite v stro jev nepopravljivo organizacijsko pom an j­ kljivost. P re trg a n a je organska povezava m ed o r­ ganizacijo delavnice in organizacijo k rm ilje n ja ele­ m entov h končnem u izdelku. P ri funkcionalni ra z­ m estitvi stro jev je pristojnost razp ečev an ja obde­ lovancev n a delovnem m estu (stroju) ločena od pristo jn o sti k rm ilje n ja obdelovancev k izdelku. Da bi b ila zagotovljena p ra v iln a obrem enitev stroja, m ora biti p re d vsakim stro jem zaloga m ateria la in dokum entacije. P ri izb ira n ju obdelovancev iz zaloge se k riža ta interes delovnega m esta (npr. racionalno zam enjevanje orodja) in in teres izdelka (npr. roki za sestav ljan je izdelka). K olikor večja zaloga m ateria la in dokum entov je n a delovnem m estu, večja je njegova organizacijska pristojnost. P ri velikem številu obdelovancev v k roženju se lahko zaloga obdelovancev m ed izdelavo poveča več kak o r 5 -k rat; p rim erno se seveda p odaljšujejo pov­ prečni izdelavni roki. K er se in tere si o brem enje­ v a n ja stro jev in k rm ilje n ja obdelovancev križajo, so p o treb n i staln i izjem ni posegi v izdelavo. Posle­ dica je organizacijska šibkost celo n a področju, ki bi m oralo b iti m očnejša stra n funkcionalne razm e­ stitv e strojev, to je izkoriščenost strojev. P ri večjem številu obdelovancev izkoriščenost stro jev redko kdaj presega 50 odstotkov.

(2)

Posledice funkcionalne razm estitve strojev na potek izdelovanja lahko združimo v nekaj značilnih točk:

— R azm estitev je upravičena le za posamično, največ za m aloserijsko izdelavo, p ri kateri je n a­ črtovanje izdelka izpostavljeno h itrim sprem em bam na tržišču.

— Razm estitev pri večjem številu obdelovancev v izdelavi preprečuje tekoče krm iljenje pretoka. Da bi se pretok izboljšal, je potrebno kopičenje m ateriala in dokum entacije pred delovnim mestom. Zato se ne samo bistveno večajo obratna sredstva, tem več se v razm erju z zalogami daljšajo povprečni izdelavni roki.

— K adar m ora izdelava izpolnjevati izdelavne roke, so potrebni stalni izjem ni posegi v krm iljenje pretoka obdelovancev. Posledica je, da se bistveno zm anjša navidezna tehnološka prednost razm estit­ ve, to je doseganje teoretično polne izkoriščenosti strojev.

■— R azbijanje pristojnosti na krm iljenje delav­ nice in krm iljenje izdelka zakriva delavcu odtuje­ nost njegovega dela od ciljev izdelovanja, to je od funkcionalno, poceni in pravočasno izdelanega iz­ delka.

P ri množinski izdelavi se je zaradi velike orga­ nizacijske učinkovitosti kot nasprotna skrajnost funkcionalne razm estitve strojev razvila izdelava na obdelovalnih progah (sl. 2).

obdelovanec

Slika 2

Na obdelovalni progi je v središču zanim anja obdelovanec. Obdelovanec p re h aja od stroja na so­ sednji stroj (stružnice — S, frezalniki — F, b ru ­ silniki — B, v rtaln ik i — V). Zato je krm iljenje njegove poti skozi izdelavo pregledno. Delavnica in pot obdelovanca skozi izdelavo sta organizacij­ sko povezani. P ristojnost nad razpečevanjem obde­ lovancev (elementov izdelka) je združena s p ri­ stojnostjo nad načrtovanjem skupine strojev. De­ lavnica im a enak izdelovalni ritem kakor združe­ vanje obdelovancev na izdelku. V popolnosti je uresničen p rv i tem eljni pogoj urejen e izdelave, to je obvladovanje pretoka.

K er m aterial in dokum entacija lahko dotekata n a delovno mesto tik pred obrem enitvijo, ni orga­ nizacijskega razloga za kopičenje m ateriala pred delovnim mestom. Kopičenje je potrebno šele ta ­ krat, k a d a r ni doseženo izenačeno obrem enjevanje strojev zaradi neenakega taktnega časa. Neize­ načenost obrem enitve je predvsem problem obde­

lovalnih prog, na k aterih p re h aja v časovnem raz­ dobju prem alo obdelovancev. Mnogi stro ji ta k ra t niso izkoriščeni. Izkoriščenost strojev se začne bolj­ šati šele z večjim pretokom obdelovancev, ko se obrem enjenost m anj obrem enjenih strojev začenja bližati polni obrem enjenosti, m edtem ko se število bolj obrem enjenih strojev veča.

O bratna sredstva (predvsem m aterial, ki čaka) so pri časovno usklajeni obdelovalni progi razm e­ rom a m ajhna. Zato so sredstva v laganja večja, posebno p ri neusklajenih obdelovalnih progah, pri k aterih se začnejo večati tu d i o b ratn a sredstva. O brem enjevanje klasičnih obdelovalnih prog po­ sta ja zato racionalno šele p ri m ajhnih tak tn ih ča­ sih (pod 1 min), k a r pom eni veliko količino enakih obdelovancev. Izkoriščenost strojev brez njihovih večjih prilagajanj zato lahko rešujem o predvsem pri množinski in delno velikoserijski izdelavi.

Ce na obdelovalni progi obvladamo ta k tn i čas, je obdelovalna proga v organizacijskem pogledu za krm iljenje idealna oblika. Zato je splošno prizade­ v an je sodobne tehnologije, da prenese m etode ob­ delovalne proge, če ne na posamično, vsaj na m alo­ serijsko izdelavo. Predolgi ta k tn i časi se rešujejo s p rirejan jem strojev za več operacij, z izdelavo posebnih strojnih agregatov in v novejšem času z uvajanjem računalniško k rm iljenih strojev.

Poleg težav z obrem enjevanjem strojev im a ob­ delovalna proga v množinski izdelavi še eno te h ­ nično omejitev. To je potreba po povečani kakovo­ sti obdelovancev. Kakovost obdelovancev na izdel­ ku v množinski izdelavi m ora biti bistveno večja kak o r kakovost obdelovancev na funkcijsko ena­ kem izdelku iz funkcionalno urejen e delavnice, k ajti vsak odklon, ki se odkrije, navadno prizadene mnogo izdelkov.

P ri vsej organizacijski prednosti tehnologije na obdelovalni progi se na njej pojavlja nevšečen so­ potnik, ki ga p ri funkcionalni razm estitvi strojev zaradi organizacijsko nedosledne rešitve pretoka ni bilo čutiti. Delavec ob obdelovalni progi se zave, da je postal privesek stroju. O dtujenost človeka od dela je postala vzrok za veliko fluktuacijo ljudi. Zato so organizacijsko idealno rešene obdelovalne proge postale m anj učinkovite, kakor pa bi teoretič­ no m orale biti. P ra v človekova odtujenost od dela je razlog za raziskave štu d ija dela v zadnjih d v aj­ setih letih.

V čem je pravzaprav človekova odtujenost od dela? Zakaj se je človek odtujenosti od dela zave­ del šele na obdelovalni progi, p ri funkcionalni raz­ m estitvi strojev v delavnici pa je ni čutil, čeprav je na stro ju opravljal mogoče enako delo?

(3)

V stiku s svetom uporab lja človek mnogo fu n k ­ cionalnih sistemov. To so čutila in m otorni sistem i mišic. Ti sistem i se ne smejo preobrem enjevati, zra­ ven pa m orajo o h ran jati svojo zmogljivost. Da bi človek ohranil zm ogljivost delovnih sistem ov, jih m ora uporabljati. Ce bo človek npr. stalno oprav­ ljal energijsko delo samo s prstom , m u bodo začeli k rn eti vsi čutilni in m otorni sistemi, ki niso pove­ zani z gibanjem prsta. Če bo človek samo opazoval številčnico m erila in naučeno reag iral samo n a to opazovanje, m u bo začela k rn e ti sposobnost za d ru ­ ge reakcije živčnih sistemov. V saka enostranska obrem enitev p ri delu, ki tra ja dalj časa, im a dolgo­ ročno negativne posledice za razvoj drugih neobre­ m enjenih sistemov. Če ne n ajd e dopolnilne obre­ m enitve, opravlja človek vsako specializirano delo na račun sistemov, ki niso obrem enjeni. P ra v s spe­ cializacijo p ri delu pa človek z m anjšim u tru ja n je m dosega mnogo boljši delovni učinek. Za učinkovi­ tost m otornih sistem ov p ri delu je pomembno, da se ne preobrem enjujejo. P ra v tako pa je pomembno vzdrževanje m otornih sistem ov z obrem enjevanjem . Enako v elja tu d i za živčne sisteme, k a te rih d ra ­ ženje sproža naučene odločitve.

Ob problem ih človekovega dela se je razvila po­ sebna veda ERGONOMIJA, brez k a te re skoraj ne moremo več načrto v ati tehnološkega procesa. Ergo­ nom ija je na začetku svojega razvoja ugotavljala vse pojave m otenj m ed delom, npr. za človeka škodljive pojave v okolju, energijske preobrem e­ nitve, preobrem enitve s statičnim i silami, n ep ri­ m erne drže itd. V novejšem času je začela reševati tu d i posledice enostranskega energijskega in infor­ m acijskega obrem enjevanja, ki so se jasneje poka­ zale šele n a obdelovalnih progah skupaj s pojavom človekovega odtujevanja od dela. Da bi zm anjšali nevšečne pojave, povezane z odtujevanjem od dela, to je da bi nap rav ili delo bolj hum ano, so začeli posegati v delovni proces z zam enjevanjem delov­ nih m est (job rotation), z razširjan jem delovnega področja (job enlargem ent), z obogatitvijo dela (job enrichm ent) in na koncu z avtonom nim i delovnim i skupinam i (group ali cell technology).

Vsi posegi z vidika hum anizacije dela so gotovo pozitivni, za družbeni stan d ard pa niso vedno ko­

ristni, če pregloboko posegajo v učinkovitost dela. M nogokrat so im eli posegi posledice, ki jih p red ­ lagatelji n iti niso želeli.

Če človeku obogatimo npr. delo z novim i ele­ m enti, dela človek po zakonitosti p riv a ja n ja m anj intenzivno, k e r m ora obvladati večje število ele­ m entov dela, mogoče celo v n eprim ernem zapo­ redju. M anjša intenzivnost dela povzroča m anjšo učinkovitost, s k atero m oram o do neke m ere ra ­ čunati v korist večjega zadovoljstva p ri delu in večje m otivacije. M nogokrat p a človek z oboga­ titvijo dela ne doseže n iti večjega zadovoljstva, ker se p ri delu u tru ja. Vajeno delo nam reč človek

op rav lja kinestetično (brez zavestnega odločanja) in z m anjšo pazljivostjo. Delo, k aterem u je b il z obogatitvijo povečan obseg, ne u tru ja človeka bolj samo zaradi povečanega obsega tem več tu d i po in ­ form acijski plati. K vsem u pa še n iti ni nujno, da je s posegom obogateno delo postalo m anj odtu­ jeno. Delo, ki ga je načrto v al nekdo drug, je k lju b obogatitvi lahko ostalo enako oddaljeno od cilja, to je izdelka. O dtujenost je to rej po posegu v delo ostala.

Iz nakazane površne analize lahko do neke m ere sklepam o, da obogateno delo, ki naj nadom esti p re ­ več razdrobljeno delo, za človeka n i nujn o n a jp ri­ m ernejše. O dtujenost od dela lahko m anjšam o predvsem , če človeku približam o cilj dela, to je zahteve izdelka. Izdelek pa je lahko različen. Izde­ lek je lahko npr. gospodinjski ap arat, ali elek tro ­ m otor n a gospodinjskem ap aratu , ali pa samo v i­ ja k na elektrom otorju gospodinjskega ap a rata, od­ visno od tega, kaj se kot re z u lta t dela p o jav lja na tržišču. V ijak (sam po sebi p re p ro st cilj), ki ga osamosvojimo tako, d a poleg fu n k cije v gospodinj­ skem a p a ra tu o p ra v lja ko t izdelek še druge fu n k ­ cije, je lahko p ri obdelavi za delavca cilj, k i m u je m anj o dtujen k ak o r gospodinjski ap a rat. P otrebe gospodinjskega a p a ra ta nam reč delavec lahko do­ jam e šele po tr e tji sintezi.

P ri odtujenosti človeka od dela je pom em bno, kako daleč je delavec od odločanja o pogojih, s k a­ terim i je dosežen cilj izdelovanja.

P ri n ačrto v an ju tehnologije se m oram o zavedati, da človekovo o d tu jev an je od dela ni enak problem k ak o r človekovo o brem enjevanje v energijskem ali inform acijskem pogledu ali človekova specializira­ nost za delo. U činkovito delo bo v erje tn o vedno v večji m eri specializirano, pa naj je to zelo ab­ strak tn o u stv arjaln o delo ali zelo zahtevno delo po energijskem in inform acijskem ob rem en jev an ju ali p a nasprotno nezahtevno energijsko in inform acij­ sko delo. Se več, specializirano delo m ora človek o p ra v lja ti stalno. Že n ek ajted en sk a p re k in itev spe­ cializiranega dela pom eni nazadovanje učinkovi­ tosti. A krobat npr., ki ne bo stalno vadil, bo po­ stopom a izgubljal svoje posebne sposobnosti.

Ce se sprijaznim o s tem , d a človek lahko doseže p ri delu večjo učinkovitost predvsem s specializa­ cijo, bo za p rih o d n ji razvoj u d ejstv o v an ja p ri delu vedno bolj pom em bno isk an je izra v n aln ih obrem e­ nitev. Šele z njim i bo človek oh ran il celovitost svo­ je osebnosti in ne bo postal avtom at za o p ra v lja­ n je nekega dela.

(4)

neke m ere že odtujeno. O rganizacija lahko delo v večji ali m anjši m eri približa svojem u članu tako, da ga približa ciljem izdelovanja (funkcionalen, dostopen in pravočasno izdelan izdelek).

Posledice izdelovanja na obdelovalnih progah lahko združimo v nekaj točk:

— Za učinkovito obdelovalno progo je potreben izdelek, ki se nekaj časa ne sprem inja.

— Obdelovalna proga je organizacijsko idealna rešitev krm iljenja, k e r združuje pristojnost p ri ra z­ pečevanju dela v delavnici s pristojnostjo pri raz­ pečevanju naročil za obdelovanec — elem ent iz­ delka.

— Za izenačevanje obrem enitev strojev so po­ treb n i veliki napori, zlasti p ri u v ajan ju obdeloval­ nih prog v serijsko izdelavo (predelava strojev, iz­ delava posebnih orodij, združevanje obdelovancev v družine, re k o n stru iran je izdelkov itd.).

— Obdelovalna proga z možnostjo, da se k rm i­ ljen je pretoka združi okoli izdelka, v večji m eri razkriva odtujevanje delavca od ciljev izdelovanja, to je od funkcionalno, poceni in pravočasno izde­ lanega izdelka.

Že več kakor tri desetletja traja jo poskusi p re ­ našanja prednosti obdelovalnih prog n a m aloserij­ sko ali celo posamično izdelavo. Posam ične obde- lovance na obdelovalnih progah poskušajo nadom e­ ščati z družinam i obdelovancev, obdelanih z ena­ kim tehnološkim postopkom. Tako naj bi bila dose­ žena poenostavitev m aterialnega pretoka h k ra ti z bistvenim zm anjšanjem dokum entacije.

Vse te poskuse združujejo v okviru SKUPIN­ SKE TEHNOLOGIJE.

Med obema skrajnostm a p ri razporejanju ob­ delovalnih strojev se je n a tem elju skupinske tehnologije začela razvijati izdelava v obdelovalnih skupinah strojev (sl. 3).

obdelovanec

S lika 3

Obdelovanec p re h aja po stro jih (stružnice — S, frezalniki — F, brusilniki — B, v rtaln ik i — V itd.), zbranih v obdelovalni skupini pod isto pristojno­ stjo kakor obdelovanec. Z druževanje strojev v ob­ delovalni skupini skuša rešiti vprašanja, ki jih ni mogla rešiti izdelava n a obdelovalnih progah: p re ­ m ajhno število enakih obdelovancev v seriji, ne­ enakom erna obrem enitev strojev, v prašanje odtu­ jenosti delavcev od dela itd., seveda ne s povratkom na funkcionalno razdelitev strojev v delavnici, ki zaradi neprim ernega k rm iljen ja ni prem ogla dati poceni in pravočasno izdelanega izdelka.

Pogoji za skupinsko tehnologijo se začenjajo že p ri tipizaciji in standardizaciji obdelovancev, ki naj zbrani v družine omogočajo racionalno obrem enje­ vanje v obdelovalnih skupinah združevanih stro­ jev.

Od tu naprej se je zbiranje obdelovancev v d ru ­ žine za skupno obdelavo že od vsega začetka raz­ vijalo v dveh sm ereh:

— Obdelovanci so se zbirali v družino za eno operacijo na stroju. Takšen način zbiranja p red ­ vsem lajša p rip ra v lja n je stro ja za operacijo. K er pa se n a stro ju zbirajo obdelovanci za operacijo ne glede na druge operacije, zbiranje obdelovancev v družino na začetku ni doseglo enega od glavnih nam enov zbiranja, poenostavljenega enosm ernega pretoka obdelovancev.

— D ruga razvojna sm er je hotela zbrati obde- lovance v družine s podobnim i tehnološkim i last­ nostm i v upanju, da bo sistem iziranim družinam mogoče n a jti usm erjeno pot po obdelovalnih stro­ jih. K er so za obdelavo značilne predvsem ploskve, so se v družine zbirali predvsem oblikovno podobni obdelovanci. N a tej podlagi je nastalo mnogo k lju ­ čev za zbiranje obdelovancev v družine. S ključi pa se ni avtom atično rešilo obrem enjevanje strojev. Zato so se ključi p reusm erjali bolj k poenotenju konstrukcij v upanju, da bo zbiranje obdelovancev v družine usm erjalo k o n stru k terje k tipizaciji in standardizaciji tehnoloških elem entov, izboljšana sestava obdelovancev pa bo lajšala sistem atične j še obrem enjevanje v skupine združenih strojev. K er pa je v vseh ključih prevladoval predvsem k riterij oblike in so puščali ob stran i tudi nek atere izrazito konstrukcijske zahteve (npr. funkcijo obdelovan­ cev), ključi m nogokrat niso prevzeli n iti vloge, ki bi jo lahko im eli pri konstruiranju.

P reden bomo poskusili nakazati sintezo razvoja v skupinski tehnologiji, bomo skrajšano na dveh prim erih prikazali, do kam približno sta se obe sm eri razvili.

1. SESTAVLJANJE DRUŽIN OBDELOVANCEV Z ENAKO TEHNOLOGIJO

N ajznačilnejša, čeprav za način obdelave ne edi­ na, je obdelana ploskev. Toda tu d i ploskev lahko obdelamo na več načinov. N otranjo rotacijsko plo­ skev npr. lahko pustim o takšno, kak ršn a je bila na surovcu. Ce jo obdelamo, se obdelovanec lahko v rti (stružnica, brusilnik) ali pa m iruje (vrtalnik, brusilnik). V prvem prim eru orodje lahko m iruje (struženje) ali se v rti (brušenje), v drugem prim eru p a se orodje lahko v rti (vrtanje, brušenje) ali celo v rti in potuje (brušenje).

(5)

dalje so za obdelavo obdelovalne ploskve pom em b­ ne n jen a velikost, tolerance m er in hrapavost površine. U poštevali tu d i še nismo, da je lahko na obdelovancu več operacij, in n iti nismo upoštevali funkcije obdelane ploskve in obdelovanca v izdelku.

Ce seštejem o vse naštete značilnosti, je an ali­ tično zbiranje obdelovancev z enakim tehnološkim postopkom v družine tako zapleteno, da v začetku (Mitrofanov*) niso zbirali obdelovancev v družine, ki bi jih obdelovali v isti obdelovalni skupini, tem ­ več so se om ejevali le na posam ezne operacije.

Šele poznejše izkušnje so nakazala metode, ki omogočajo sistem atično zbiranje obdelovancev v družine, obdelovane v istih obdelovalnih skupinah.

Burbidge** n av a ja pogoje, pod k aterim i je m o­ goče delavnico s funkcijsko razm eščenim i stroji p re u red iti v delavnico, ki jo sestavljajo sam ostojne skupine strojev za obdelavo družin obdelovancev. Z biranje obdelovancev v družine izhaja iz načela, da je p ri zadosti veliki množici obdelovancev ved­ no mogoče n a jti družine, ki se obdelujejo na enak način. Te družine so sk rite v dokum entaciji. Zato jih je treb a odkriti s sistem atično in usm erjeno analizo.

Da lahko z analizo odkrijem o družine obdelo­ vancev, m oram o im eti:

— po operacijah sestavljene delovne n ač rte (de­ lovne predpise); v delovnem n a č rtu m orajo biti opredeljene vse operacije od surovca do gotovega obdelovanca;

— pregled strojev z značilnim i k arak teristik am i (že 40 le t je npr. znan ključ strojev NLW — N u m ­ m erliste der W erkzeugm aschinen, ki se v p rirejen i obliki uporab lja v TAM in v ISKRI).

Obdelavo obdelovancev v že delujoči delavnici s funkcionalno razm estitvijo strojev analiziram o, n a k a r obdelovance po tre h stopnjah zberem o v d ru ­ žine.

Prva stopnja — analiza delavnice

Izberemo delavnice, ki so po tehnološkem pro­ cesu povsem različne. Vsako delavnico označimo z enom estno številko (če je delavnic več ko deset pa s črko). Na prim er:

1 — izdelovalnica surovcev (žaganih in plam en- sko rezanih)

2 — oblikovalnica pločevin 3 — kovačnica

4 — varilnica

5 — m ehanska obdelovalnica (vključena toplot­ na obdelava)

6 — m ontažna delavnica (vključena zaščita po­ vršin)

9 — pogodbeno vezane tu je delavnice.

* S. P. M itrofanov, N aučnie osnovy gruppovoi teh­ nologu, L enizdat, 1959.

** J. L. B urbidge, P roduction flo w analysis, r e fe ra t n a kongresu za skupinsko tehnologijo v T orinu, 1969.

V delovnem n a č rtu (delovnem predpisu) z de­ belim i črtam i ločimo operacije, m ed k aterim i obde- lovanec p re h a ja iz delavnice v delavnico. Označbo delavnice vpišemo ob robu m ed ločilnim i črtam i. V glavo delovnega n a č rta vpišem o po v rstn em redu številke vseh delavnic, udeleženih p ri obdelavi ob­ delovanca. Številko v glavi im enujem o oštevilčena pot procesa (OPP).

A ktivni del analize je v tem , da skušam o obde­ lovance obdelati samo v eni delavnici. To včasih dosežemo s tem , da prem estim o stroj, n a k aterem se obdeluje obdelovanec, v delavnico, v k a te ri po­ tek a večina operacij n a obdelovancu. V časih p re- vržem o obdelavo, p ri k ateri bi obdelovanec m oral zapu stiti delavnico, na drug stroj v delavnici. Ce obdelovanec že m ora p re iti v drugo delavnico, us­ m erjam o preto k tako, da obdelovanci p re h ajajo samo v eni smeri.

V razpredelnici n a sliki 4 prikazujem o p rim er oštevilčenih poti procesa (OPP). V razpredelnici na sliki 4 je 44 različnih O PP za 570 različnih obdelovancev.

S lika 4

(6)

A naliza sedanjega stan ja po sliki 6 kaže, da je mogoče z izločitvijo ali poenostavitvijo OPP samo za 25 obdelovancev u stv ariti mnogo boljši skupni pretok.

X pomeni družino obdelovancev z enakim OPP

Slika 6

V razpredelnici na sliki 6 so navedene poti, ki jih lahko skrajšam o na več načinov:

— s prem estitvijo oddelkov delavnice v drugo delavnico,

— s prem estitvijo obdelovancev na stroje, ki so že v delavnici,

— s spremembo obdelovalne metode, — s spremembo konstrukcije obdelovanca, — z nakupom obdelovanca nam esto s pošilja­ njem na obdelavo drugemu.

Način, kako lahko spremenim o pot obdelovanca, je za dva prim era prikazan v razpredelnicah na slikah 7 in 8.

Sedanja pot Predlagana pot

op. opis stroj delavnica stroj delavnica

1 izdaja materiala _ _

-2 rezanje St1 3 St1 3

3 poravnavanje K11 1 K12 3

4 zvijanje v obliko St2 2 - 3

5 končno sestavljanje - 6 - 6

Slika 7

Sedanja pot Predlagana pot

op. opis stroj delavnica stroj delavnica

1 odrez _ 1 - 1

2 struženje in čelenje SR 5 SR 5

3 upogibanje oblike St 3 St 5

Ц- frezanj e FV 5 FV 5

končno sestavljanje - 6 - 6

Slika 8

— O PP 3126 — vodilo v rv i — družina obdelo­ vancev X 7

S prem estitvijo obdelovanca s stro ja K i l na stroj K 12 se OPP 3126 poenostavi na OPP 36.

— OPP 15356 — k rm ilna ročica — družina ob­ delovancev X 16

S prem estitvijo stro ja tip a S t iz delavnice 3 v delavnico 5 se OPP 15356 poenostavi na 156.

Po podobnih poenostavitvah se je bistveno spre­ m enil pretok obdelovancev. P retočni diagram na sliki 5 se je sprem enil v preprostejši po sliki 9.

Toda tudi ta slika je bila samo prehodna. Z bolj globokimi posegi, m ed katerim i je bila združitev delavnice 3 z delavnico 4, se je pretok še nadalje poenostavil.

Druga stopnja — analiza obdelovalne skupine

Cilj te stopnje je, da se obdelovanci v eni delav­ nici zbirajo v družine in se delavnica razdeli na skupine strojev, tako da skozi vsako skupino stro­ jev p re h aja samo ena družina obdelovancev. Za­ hteve, ki jih navajam o v nadaljevanju, so samo okvir za optim alno rešitev:

— vsak obdelovanec naj p re h aja skozi samo eno skupino strojev,

— vsak stroj naj bo po možnosti samo v eni skupini,

— tehnološki procesi, ki se ne prenašajo, naj bodo v različnih skupinah.

A naliza je načrtovana za 8 faz:

— ponovno oštevilčimo operacije n a delovnih n ač rtih (1),

•— delovne n ačrte razporedim o v svežnje (2), — sestavim o razpredelnico sveženj / stroj (3), — poiščemo družine obdelovancev in skupine strojev (4),

— preverim o obrem enitev strojev in jih zdru­ žimo v skupine (5),

— poiščemo in odpravim o izjem e (6), — opredelim o skupine in družine (7), — sestavimo mrežo povezav (8).

N avajam o nekaj značilnosti dela v posam eznih fazah:

1. faza.

V razpredelnici na sliki 10 je izvleček delov­ nega načrta; označene so samo podrobnosti, po­ m em bne za razvrščanje.

K ratice v razpredelnici n a sliki 8 OPP — oštevilčena pot procesa

O A — za analizo oštevilčena operacija Z — žaga

SR — revolverska stružnica FN — frezalni stroj, navpični VR — v rta ln i stroj, radialni

(7)

o p p i s e

OA o p .d e l a S t r o j

s n a O p is o p e r a c i j e d e l . 1 10 Ž1 - SR1 n a ž a g a j p a l i c o 0 6 0 n a d o l ž i n o 16 5 шт 1 1 20 SR1 Ž1 n a s l o n i n a č e l o v p e n j a l a , c e n t r i r a j ,

p r e s t r u ž i p r e m e r 0 5 0 b 8 , p o s n e m i f a z o 3 0 ° p r e p n i i n s t r u ž i n a d o l ž i n o ,

n e s t r u ž i ž l e b a ; o d s t r u ž i o s t r e r o b o v e 5 2

30 FN1 SR1 VR1 v p n i v p r im e ž i n f r e z a j p l o s k e v 3 40 VR1 FN1 SR1 n a s a d i n a t r n i n v r t a j l u k n j o 0 6 - 50 SR1 VR1 R1 v p n i v v p e n j a l o i n o b l i k u j ž l e b

- 60 R1 SR1 K1 r a z i g l i

6 - 70. K1 R1 k o n č n o k o n t r o l i r a j

S lika 10

O peracije za vsako delavnico, skozi katero p re ­ h aja obdelovanec, so številčene od začetka po v rst­ nem redu. Izjem e so:

— K ad ar je oprem a uporabljena v večjem šte­ vilu operacij, dobi operacija številko, pod katero se je prvič pojavila.

— Ročne operacije: »označevanje«, »posnem a­ nje roba«, »kontroliranje« itd. so označene le ta ­ k rat, k ad a r je zanje predvidena posebna oprema.

2. faza.

D okum ente obdelovancev, ki u p o rabljajo isto opremo v enakem zaporedju, zberem o v svežnje. A naliziram o tako, da postopom a delimo svežnje n ajp rej po strojih, uporabljenih za operacijo 1, po­ tem za operacijo 2, nato za operacijo 3 in n aprej tako dolgo, dokler je delitev še mogoča.

D elitev svežnjev je pomožna operacija. D elitev predvsem poenostavlja analizo p ri velikem številu obdelovancev (do 2500). P ri m ajhnem številu ob­ delovancev delitev s svežnji ni potrebna. P ra v tako delitev ni potreb n a p ri uporabi računalnika.

3. faza.

K a d ar ne uporabljam o svežnjev, odpade tudi razpredelnica sveženj / stroj.

4. faza.

Z biran je obdelovancev v družine se načelno za­ čenja z razpredelnico obdelovanci / stroji.

Navadno sestavim o dve razpredelnici, ra zp re­ delnico za začetno stan je in razpredelnico za konč­ no stanje.

V razpredelnici začetnega sta n ja so obdelovanci v poljubnem vrstnem redu; p ra v tako stroji (sl. 11).

S lika 11

V razpredelnici urejenega sta n ja so obdelovanci zbrani v družinah, stro ji pa v obdelovalnih skupi­ n ah (sl. 12).

O' številka obdelovanca

rv p cgmr-eCD coutLq: -s £ CNgl -4IßCD Г oo rn

m cc 2 s C i'f'm

vV v v v v v v v Г

Č v v v v v v

I V v vv 0 I tv

V v v v v v v v v Г v v v v v v v

n vv v v v

c v v v v v v v

f v vv v v v v <3i

v vv v v v v v v v v vv v v v v v

D2 v vv v v v vv v

k v v vvv v

n v v v v v v v IG,L

0 v v v v v vv v

s v v v v v vv

d ПЗ v v v v

e v v v v vv v

h v v v v v

j v v v v v v

š > v v v v

GA

D4

S lika 12

Začetno stan je je bilo mogoče z m ajh n im i izje­ m am i p re u re d iti v d ružine obdelovancev z u strez­ nim i obdelovalnim i skupinam i strojev. V urejen em sta n ju so ostale tr i izjeme. R ešitev zanje je tre b a n a jti v dodatni analizi.

5. faza.

Za opremo, ki p ri razdelitvi v obdelovalne sk u ­ pine stro jev p rip ad e večjem u številu skupin, m o­ ram o ugotoviti obrem enitve. Če oprem a ostane v isti obdelovalni skupini, u g o tav ljan je obrem enitve ni potrebno, k a jti obrem enitev je b ila že p re v e rje n a za delavnico s funkcionalno razm estitvijo strojev.

6. faza.

Z dodatno analizo rešujem o izjem e. Lahko upo­ rabim o tele m etode:

— prem eščanje n a stro je enakega tipa, k i osta­ nejo v skupim ,

— prerazm estitev stro jev v skupine, — sprem em ba m etode,

— sprem em ba k o n stru k cije obdelovanca, — n ak u p obdelovanca nam esto njegove izde­ lave.

7. faza.

U redim o družine obdelovancev in stro jev v ob­ delovalni skupini.

8. faza.

Izrišem o poti obdelovancev. S lika lahko pom aga p ri n ad a ljn jem poenostavljanju. Lahko n a p rim er združim o obdelovalne skupine podobnih značilnosti iz različnih delavnic.

(8)

K ljub m edsebojnem u približanju strojev pa se poti m ed posameznimi stroji še vedno križajo. K ri­ žanje poti m ed stroji ohranja potrebo po večjih zalogah obdelovancev med operacijam i. P retok sko­ zi izdelavo se lahko nadalje izboljša le, če v obde­ lovalni skupini uspe usm eritev toka obdelovancev. Obdelovalna skupina se tako lahko približa obde­ lovalni progi. To poskušamo doseči v tre tji stopnji.

Tretja stopnja — sestavljanje obdelovalnih prog

P ri tradicionalni obdelovalni progi se na progi navadno obdeluje le en obdelovanec. S troji stojijo tako, da obdelovanec p reh aja od stro ja k stroju. Enakem u načinu pretoka se želimo približati za celo družino obdelovancev. K tem u cilju vodijo faze:

— ponovno označevanje vseh operacij v obdelo­ valni skupini po vrstnem redu (1),

— sestavljanje razpredelnice stroj / številka operacije (2),

— označitev vseh delovnih m est (3)

— določitev OPO (o š te v ilč e n a p o t o p e ra c ije ) za vsak obdelovanec (4),

— analiza stan ja po OPO (5),

— sestavljanje mreže, ki prikazuje pretok obde­ lovancev v skupini (6),

— iskanje najpreprostejšega pretoka obdelovan­ cev in ustrezna razm estitev strojev (7).

1. faza.

Za razliko od oštevilčenja operacij na drugi stopnji dobi vrstno številko vsaka operacija.

2. faza.

Na sliki 13 je p rim er razpredelnice stroj / šte­ vilka operacije. V razpredelnici je tu d i navedeno število obdelovancev za delovno mesto in opera­ cijo.

D e lo v n o m e s to o p .1 o p . 2 o p .3 o p . 4 o p . 5 š t . v r s t a oprem e

1 s t r u ž n i c a S1 65 1 2 s t r u ž n i c a S2 7

з d e l . m iz a R1 1 2 1 4 s t e b r n i v r t a l n i k VS1 1 17 1 5 n a v p . f r e z a l n i k FN1 3 6 v o d . f r e z a l n i k FV1 4 3

7 s t e b r n i v r t a l n i k VS2 3 2 1 8 n a m iz n i b r u s i l n i k BM1 1 2 2

S lika 13

3. faza.

Vsako delovno mesto v obdelovalni skupini stro­ jev je označeno z eno številko. Ce je delovnih m est več od 9, so m esta označena s črkami.

4. faza.

Za vsako operacijo določimo številko v OPO (oštevilčena pot operacij). To pomeni, da označimo, n a katerem delovnem m estu po vrstnem redu se opravljajo prva, druga, tre tja itd. operacija. OPO z enakim oštevilčenjem zberemo v razpredelnico, npr. za 74 obdelovancev (sl. 14).

6. faza.

S pretoki obdelovancev sestavim o mrežo poti. M reža za p rim er v razpredelnici je prikazana na sliki 15.

7. faza.

S spremembo poti n ek a te rih obdelovancev v p ri­ m eru lahko mrežo poti poenostavimo. Ta poenosta­ vitev omogoča pretežno enosm erni preto k obdelo­ vancev. V p rim eru so bili n ap rav ljen i tile popravki:

— vse OPO 34 in 4 so bile prenesene v 6, — OPO 134 se je sprem enila v OPO 14; OPO 137 v OPO 17 in OPO 15837 v OPO 1578 (označevati so pričeli s šablono),

— vse OPO z 2 so se sprem enile v OPO z 1: OPO 24 v OPO 14, OPO 2468 v OPO 1468, OPO 248 v OPO 148 (obdelave so bile prenesene s stružnice S 2 n a stružnico Sl ) ,

— vsi obdelovanci so bili zaradi kontrole p re ­ usm erjeni na delovno mizo, na k ateri je bil b ru ­ silnik (delovno mesto 8).

S tem i sprem em bam i se je m reža poti poenosta­ vila na mrežo po sliki 16.

(9)

V večini delavnic, razen naj preprostejših, u v a­ ja n je skupinske tehnologije v prikazani obliki ni mogoče brez začetnih racionalizacij preto k a med delavnicam i. U vajanje učinkovite skupinske te h ­ nologije brez globljih posegov ni npr. mogoče v de­ lavnici, v k a te ri je okoli 20 °/o delov, ki prehajajo k toplotni obdelavi, galvanizaciji, iskanju razpok, kontroli ali na operacije h kooperantom . V teh p ri­ m erih moram o poenostaviti p re h ajan je iz delavnice v delavnico.

P ri u v ajan ju procesa na skupinski obdelovalni progi je potrebno podrobno p re v erjan je obrem enje­ nosti strojev glede n a načrtovane potrebe po izdel­ kih. P re v e rja n je seveda ni tako preprosto, če pa ga opravim o sistem atično, lahko vedno pričakujem o vidno izboljšanje pretoka.

2. SESTAVLJANJE KLASIFICIRANIH OBDELOVANCEV V DRUŽINE

V p rv i sm eri opisano zb iran je obdelovancev v družine omogoča racionalno združevanje obdelo­ valnih strojev v obdelovalne skupine. Z b iran ju obdelovancev pa m an jk a sistem atika n a začetku. Z biranje sa n aslan ja n a obstoječe stanje, ki je p re ­ puščeno tehnologovem u občutku in njegovem u po­ zn avanju delavnice, v k ateri dela. Za začetno zbi­ ra n je obdelovancev so p otrebna objektivnejša m e­ rila.

Že Sokolovski* je p ri zb ira n ju obdelovancev v družine predlagal sistem atizacijo obdelovancev, ki bi upoštevala:

— obliko obdelovanca (povezano s funkcijo), — velikost obdelovanca,

— natančnost obdelave in kakovost površin, — m aterial,

— množičnost izdelave in zm ogljivost delavnice (dva dejavnika, ki n ista neposredno povezana z ob- delovancem).

P redvsem prvo m erilo (oblika obdelovanca) je bilo izhodišče za večino znanih ključev: VNIIT (Sovjetska zveza), VUOSO (Čehoslovaška), Opitzev ključ (Aachen, Nemčija), IAMA (Jugoslavija), ISKRA (Jugoslavija) in delno Brisch-Copic (F ran­ cija).

U poraba ključev v izdelovalnem procesu je pokazala, da je n aslan jan je samo na obdelovanec za skupinsko tehnologijo preozko. Na prim er:

— O bdelava ravne ploskve z neokroglim obri­ som uporab lja drugačno tehnologijo kakor obde­ lava čelne ploskve valja.

— O bdelava zunanje v aljaste ploskve u p o rab ­ lja drugačno tehnologijo kakor obdelava n o tran je valjaste ploskve.

— O bdelava natan čn ih ploskev u p o rab lja d ru ­ gačno tehnologijo kakor obdelava ploskev z n atan č­ no lego in obliko.

* A. P. Sokolovski, K u rs tehnologii m ašinostroenia, M AŠGIZ 1947, str. 34.

— O bdelava gladkih površin u p o ra b lja drugač­ no tehnologijo k ak o r obdelava m anj g ladkih in h rap av ih površin.

— Učinkovito odvzem anje m ateria la u p o rab lja drugačno tehnologijo k ak o r doseganje natan čn ih oblik.

— Izdelava prožnih obdelovancev u p o rab lja drugačno tehnologijo kak o r izdelava togih obde­ lovancev.

— N a n ek a te rih obdelovancih je obdelana samo ena ploskev, na n ek a te rih pa je obdelanih veliko ploskev.

To so samo n ek a te re razlike, ki lahko zapletejo zbiran je obdelovancev v družine.

K ljub dosedanji nemoči sistem izacije obdelovan­ cev, da bi avtom atično zbirala obdelovance v d ru ­ žine za obdelavo, je bilo doslej opravljenega veliko. Č eprav ne popolnoma, sistem izacija obdelovancev u sm erja k o n stru k terja , da ne u stv a rja za delav­ nico n esprejem ljivih oblik. Z zm anjšanjem števil­ nih nepotreb n ih različic je mogoče povečati serije v obdelavi. Z večanjem serij p a se n ačin izdelova­ n ja približuje načinu m nožinske izdelave.

Ozkost sistem izacije obdelovancev za skupinsko tehnologijo je in d u strijo s posam ično in m aloserij­ sko izdelavo silil k poglobljenem u razvoju sistem i­ zacije obdelovancev. Izkušnje so pokazale, da je vzporedno s sistem izacijo obdelovancev tre b a g ra ­ diti tu d i sistem izacijo obdelovalnih m etod in si­ stem izacijo opreme. Z a uspešno uporabo je b ila po­ tre b n a povezava te h tre h sistem izacij v enoten si­ stem.*

Povezanost sistem izacij prikazujem o n a p rim eru ključev iz Arnove** skupinske tehnologije.

O B D E L O V A N C I im ajo desetm estno šte ­ vilko (sl. 17; delno p re g ra je n O pitzev ključ).

G e o m e tr ič n a o b l i k a

X

X

X

g l a v n a o b l i k a p o m o žn a o b l i k a n a v o j

R az red . o b d e l o v a n c a X

o b l i k o v a n j e z o d r e z o v a n je m ( 0 . . . 4 ) p r e o b l i k o v a n j e ( 5 » . - 8 )

s e s t a v l j a n j e

X z u n a n j a

Z n a č i l n o s t i o b d e l a v e

X

X

n o t r a n j a č e l n a

X d r u g o v r t a n j e j

V e l i k o s t n i X d o l ž i n a ( r o t a c i j s k o t e l o )

a l i n a j v e č j a m e ra

š t e v i l k a r a z r e d

X n a j v e č j i p r e m e r ( r o t a c i j s k o t e l o )

a l i d r u g a n a j v e č j a m e ra

S lika 17

* D. Jackson, Cell system of production, Business Books, 1978.

(10)

O B D E L O V A L N A M E T O D A im a pet­ mestno osnovno in petm estno pomožno šifro (sl. 18).

«

Рч H

>02

I

d

o

o

X o b d e lo v a ln i r a z r e d ( n p r . r o t a c i j s k a o b d e la v a )

X v r a t a o b d e la v e ( n p r . i z d e l a v a n a v o ja )

X o b d e lo v a ln i p r o c e s ( n p r .z u n a n je f r e z a n j e )

X

X

d o lž in a a l i n a j v e č j a m era ( č r k e )

r a z r e d n a j v e č j i p rem er a l i d ru g a n a j v e č j a m era ( č r k e )

1

p

om

o

ž

na

X v e l ik o s tn o p o d r o č je (k o m b in a c ija dveh m er - č r k e )

X t e ž a

X o b d e lo v a ln e z n a č i l n o s t i ( n p r . r e z a l n a i n p o v e z o v a ln a d e l a )

X m a te r i a l

X S U T 0 V 6 C

Slika 18

O P R E M A ima štirim estno osnovno in p et­ m estno pomožno šifro (sl. 19).

Š

I

F

R

A o

s

n

o

v

n

a

j

X v r s t a s t r o j a ( n p r . s t r o j z r o t a c i j o )

X p o d r o b n e j š a o p r e d e l i t e v ( n p r . a v t o m a t i č n o p o d a j a n j e ) X n a t a n č n a o p r e d e l i t e v ( n p r . š t i r i v r e t e n s k i p o d a j a l n i ) X s t o p n j a a v t o m a t i z a c i j e ( n p r . k r m i l j e n z o d m ik ačem )

j

p

o

m

o

ž

n

a

X v e l i k o s t n o p o d r o č j e - k o m b i n a c i j a d v e h m e r ( č r k e ) X moč s t r o j a ( č r k e )

X c e n a ( č r k e ) X

X

l e t o d o b a v e ( š t e v i l k e )

Slika 19

Š ifriranje v prim eru im a 29 znakov. Tako ob­ sežna šifra je sm iselna le, če se njeni podatki upo­ rabijo za več namenov. Skica na sliki 20 prikazuje, za kaj lahko uporabim o podatke iz banke podat­ kov, ki jo sestavljajo za vsako področje zbrane šifre.

[ O b d e l o v a n c i~| | 0 p r e m a

P T~

[ O b d e l a v e

b a n k a t e h n o l o š k i h p o d a tk o v I u p o r a b n o s t p o d a t k o v i z b a n k e

i n v e s t i c i j s k o n a č r t o v a n j e

n a č r t o v a n j e r a z p o r e d i t v e s t r o j e v v d e l a v n i c i k o n s t r u i r a n j e o b d e lo v a n c e v

n a č r t o v a n j e i z d e l o v a l n e g a p r o c e s a m e r j e n j e d e l a

k r m i l j e n j e i z d e l a v e

s t r u k t u r i r a n j e o s e b n i h d o h o d k o v

Slika 20

V 29-mestni šifri zbrani podatki so za načrtova­ nje skupinske tehnologije prepodrobni.

K ljub tem u pa m anjkajo mnogi podatki, ki pa so za načrtovanje skupinske tehnologije nasprotno p o treb n i:

— M anjka npr. najpom em bnejši povezovalni podatek, to je označba za izdelek. Vsi obdelovana na izdelku se m orajo zbrati za montažo v določe­ nem času. To lahko dosežemo le, če vse obdelovan- ce za izdelek krm ilim o skupaj. Povezava obdelo­ vancev z izdelkom pa je še toliko pom em bnejša, k e r pri načrtovanju obsega izdelave izhajamo iz različic načrtovanih izdelkov. Sele, če te različice poznamo, lahko določimo m ejne obrem enitve v ob­ delovalno skupino povezanih strojev.

— Za skupinsko tehnologijo je pomembno tudi, kako združujem o večje število obdelovalnih sku­ pin v delavnice, k a r ustreza nekako prvi stopnji analize v prejšn ji metodi.

Sklep iz vseh pripom b je ta, da je treb a tehno­ loške podatke iz banke za uporabo v skupinski tehnologiji p reu red iti v podobnostna polja, s k a­ terim i naj bi se obdelovanci zbrali v družine z bist­ veno m anjšim številom značilnosti.

Tehnološki podatki iz banke v prikazanem p ri­ m eru se za analizo zgoščajo v tre h fazah. P re u re ­ jan je podatkov je prikazano na sliki 21.

Slika 21

1. V prvi fazi se izdelki razvrščajo v podob- nostne skupine po kriterijih, kakršni so: strojne karakteristike, velikosti serij, p otrebna natančnost, pogoji kontrole itd. te r zberejo v značilne izdelke. P ri razvrščanju so v ospredju potrebe podjetja. R azlikovati se m orajo izdelki, ki so povsem različ­ ni, k ajti tudi obdelovanci n a teh izdelkih so m no­ gokrat različni. Na prim er: zobniki na lokomotivi so drugačni od zobnikov na predilnem stroju.

Pom em bna za obrem enjevanje obdelovalnih skupin je še potreba, da se obdelovanci za en iz­ delek p retakajo skozi obdelovalno skupino približ­ no v enakem času.

2. V drugi fazi razvrščam o obdelovance po v rsti obdelovalnega procesa:

— oblikovanje z odrezovanjem, — preoblikovanje,

— sestavljanje.

O blikovanje z odrezovanjem im a bistveno d ru ­ gačno razčlenitev podobnostnih polj p ri delitvi v tre tji fazi kakor na prim er preoblikovanje. Na­ vadno so stroji za odrezo van j e združeni v drugi delavnici kakor stroji za preoblikovanje ali mon­ taža.

(11)

— opis oblike (pri prvi številki je izkoriščenih vseh deset mest, skupaj je bilo izkoriščenih 21 šte­ vilk),

— v rsta m ateria la (izkoriščenih je bilo 5 šte­ vilk),

— obdelovalni proces (izkoriščenih je bilo 15 številk),

— velikostno področje (prvo m esto je bilo iz­ koriščeno za glavno ploskev s 26 črkam i, drugo mesto pa za drugo glavno ploskev p ra v tako s 26 črkam i).

Na sliki 22 prikazujem o p rim er podobnostnega polja za obdelovanec, začrtan v spodnjem delu sli­ ke s skico.

Z razporejanjem obdelovancev v podobnostna polja je omogočeno zbiranje obdelovancev v druži­ ne še preden se tehnolog po občutku odloča, k akš­ ne m etode bo p ri obdelavi uporabljal.

S lika 22

SKLEP

K ljub tem u, da je vsaka od obeh n a prim erih p rikazanih razvojnih sm eri že zelo globoko p ro d rla v problem atiko skupinske tehnologije, n iti ena od n jiju problem atike še ne obvlada celovito.

1. M etoda v p rv i sm eri rešuje problem atiko predvsem v organizaciji, ki že deluje s funkcional­ no razm estitvijo strojev. V m etodi je obrazec, s k a ­ terim je mogoče p re u red iti delavnico s funkcional­ no razm estitvijo strojev v delavnico s stroji, raz­ m eščenimi po načelih skupinske tehnologije. P ri tem razm eščanju so upoštevane celo sociološke om ejitve za sestavljanje obdelovalnih skupin. Me­ toda pa se ne loteva problem a od začetka že pri izdelku. V m etodi ni orodja, s k aterim bi bilo mo­ goče obvladati različice izdelkov in različice n jiho­ ve količine. N iti ni orodja, s k aterim bi bilo mogoče obdelovance že m ed načrtovanjem u sm erjati v teh ­ nološko podobne družine.

2. Težišče m etode v drugi sm eri je nasprotno bolj na elem entih izdelka. M etoda skuša obvladati različice izdelkov in različice njihovih količin za

n ačrtovanje skupinske tehnologije. O bdelovanci, zbrani po podobnostnih poljih, so pristopnejši za tipizacijo in standardizacijo k ak o r pom ešana m no­ žica obdelovancev. K e r je v podobnostnem polju upoštevan tu d i izdelek, so u stv a rje n i pogoji za u re ­ ja n je sistem atičnega p re to k a tehnološko podobnih obdelovancev ne samo skozi izdelavo tem več tu d i k izdelku. A naliza po podobnostnih poljih s teh n o ­ loškega vidika zbližuje rešitv e za izdelavo delovnih načrtov. K ljub vsem u pa m orajo končne odločitve o podrobni sestavi obdelovalnih skupin počakati na čas, ko so iz delovnih n ačrtov znani podatki, kako posam ezni obdelovanci obrem enjujejo stroje in lju d i te r v kakšnih m ejah za racionalno o bre­ m enjevanje se lahko gibljejo različice p ri n ač rto ­ v anih izdelkih.

Izkušnje iz doslej oprav ljen ih preizkusov v li­ vajo upanje, da smo blizu sintezi rešitev, ki bodo ohranile organizacijske p rednosti obdelovalnih prog, ki p a k lju b hum anejšem u v k lju čev a n ju člo­ veka v izdelovalni proces ne bodo m anj učinkovite. P reizkusi ob skupinski tehnologiji dokazujejo, da so načeta celo tak šn a načela v in d u striji, ki še sedaj veljajo za aksiom. Tipičen je p rim er iz avto­ m obilske in d u strije, v k a te ri še v e lja načelo, da lahko racionalno dela le tisti izdelovalec, ki u stv a r­ ja velike količine izdelkov. To načelo v e lja v tej in d u striji k lju b tveganjem , ki so n u je n sopotnik m nožinske izdelave.

— Tveganje je izbira izdelka, ki naj se izdeluje v veliki količini. N a situ izbire lahko ostane samo nekaj tipov avtom obila. Toda k ateri? P reskoka od prototipa, ki je lahko ab stra k tn o še tako dognan, v množinsko izdelavo ni.

— V saka večja sprem em ba v količini izdelka m ed prehodom od p ro to tip a k m nožinski izdelavi pom eni za tehnologijo isk an je vedno nove rešitve z vsem i stroški, ki jih p rin aša v sak a rešitev.

— M nožinska izdelava v avtom obilski in d u stri­ ji povzroča kopičenje sredstev in lju d i n a m ajhnem prostoru. S prem ljevalni pojav tega kopičenja so poleg osnovnih investicij še dodatne investicije v družbeni stan d ard , ki so včasih večje od os­ novnih.

— D ecentralizacija izdelovanja posam eznih sklopov ne pom eni bistvenega o lajšan ja od posledic koncentracije, k a jti zb iran je elem entov n a skupni m ontaži povzroča obsežen tra n sp o rt k m ontaži. Obsežni tra n sp o rt pom eni obsežno dodatno delo z večjim tveganjem izpadov.

— Z aradi tv eg an ja izpadov p ri dotoku elem en­ tov in sklopov m ora b iti število dobaviteljev vsaj podvojeno.

— Izdelek se m ora ra zp ršiti n a širokem p ro ­ storu, torej n astan e ponovno veliko dela s tra n s ­ portom .

(12)

delovnih mest. Na takšni obdelovalni progi dela­ vec ne m ore opazovati niti obdelovanca, kaj šele izdelek. Delavec je daleč od cilja izdelovanja. Po­ sledica je velika fluktuacija v industrijsko osvešče­ nih krogih in bistveno zm anjšana produktivnost proti teoretično možni.

Jackson* n av aja prim er, kako je avtom obilska tovarna kljub m ajhnim serijam izdelkov ohranila konkurenčnost n a tržišču z uporabo skupinske teh ­ nologije. Tovarna je s sto delavci izdelovala 20 vo­ zil tedensko. Ko se je povpraševanje po vozilu po­ večalo, je zgradila novo delavnico za sto ljudi na k ra ju s človeškimi rezervam i in če le mogoče v bližini kupcev. Racionalnost izdelave v tej to­ v arni pa se ni začela šele z skupinsko tehnologijo. Izdelek je bil kon stru iran tako, da so posamezne sklope, ki so bili v resnici sam ostojni izdelki, iz­ delovale in sklapljale celice, sestavljene iz 6 do 8 ljudi. Za načrtovanje podobne tehnologije ni sploš­ nih receptov. P otrebna pa je predvsem zavest o ci­ lju in poznavanje poti, ki peljejo k cilju. K onku­ renčnost takšne neklasične tovarne je vsekakor napoved, da načelo o velikosti tržišča za racionalno izdelavo le ni tako trdno. O m ajana trd n o st načela pa odpira v večji m eri v ra ta za skupinsko tehno­ logijo.

P erspektiva skupinske tehnologije je tem po­ m em bnejša, k e r se vzporedno z dobrim i tehnolo­ škim i rešitvam i začenjajo p ojavljati rešitve, ki m anjšajo odtujevanje delavca od dela. Sestavljajo se obdelovalne skupine strojev s preprosto organi­ zacijo krm iljenja. V obdelovalno skupino vključeni lju d je postajajo socialna skupina; velikost obdelo­ valne skupine nam reč om ejujejo na sociološko opti­ m alno zbiranje delovnih m est (na organizacijski ravni lahko optim alno usm erjam o okoli 7 delovnih mest). O rganizacijski cilj za skupino ljudi v obde­ lovalni skupini naj bi bil, da si z dogovorom v ok­ v iru ciljev tovarne sam i oblikujejo naloge. Zato naj se izdelava začne p rip ra v lja ti že pri izdelku. P ri k o n stru iran ju izdelka naj ne bi bili zanem ar­ jeni tipizacija in standardizacija obdelovancev ter elem entov n a njih. K onstrukcija izdelka naj bi bila takšna, da vsak njegov sklop postane samo­ stojen izdelek, ki se dokonča v obdelovalni skupini strojev. F unkcionalnost sklopa na izdelku, ki je postal izdelek skupine, časovni okvir izdelave in rok izdelave so p rav tako kakor v vsaki drugi to­ v arn i tem eljne om ejitve za sam ostojnost načrtova­ nja. Inteligenčni sistem i organizacije (konstruira­ nje, načrtovanje, centralno krm iljenje, oskrba, pro­ dajanje, obračunavanje itd.) naj obdelovalni sku­ pini strojev oskrbijo predvsem altern ativ e v okviru tem eljnih omejitev. D elitev delovnih nalog, delitev pristojnosti v skupini, obračunavanje delovnih p ri­ spevkov itd. naj obdelovalna skupina v k a r n a j­ večji m eri rešuje samostojno.

* D . J a c k s o n , C e ll s y s t e m o f p r o d u c t io n , str. 21; B u s in e s s B o o k s , 1978.

Nov pojav tako zastavljene izdelave v p rim er­ jav i z dosedanjim i rešitvam i je ta, da kadrovska stru k tu ra izdelovanja postane izredno zahtevna. Za delo v obdelovalni skupini ni potrebna samo višja raven tehničnega in ekonomskega znanja članov obdelovalne skupine, tem več tu d i obvladovanje n a­ čel organizacije, intenzivna vzgojenost k objektiv­ nem u opredeljevanju delovnega prispevka te r in ­ tenzivna vzgojenost k strpnosti do sodelavcev.

Č eprav so za sestavljanje učinkovite obdeloval­ ne skupine potrebne v prvi v rsti jasne tehnične opredelitve (brez prim ern ih konstrukcijskih in te h ­ noloških rešitev skupinska tehnologija ne m ore za­ živeti), moram o p ri vsaki rešitvi brezpogojno upo­ števati človeški faktor. Brez njega je lahko teh ­ nično idealna rešitev samo abstrakcija.

K er vsako reševanje skupinske tehnologije za­ čenjamo s tehniko, združujem o na koncu nekaj n a­ čel, ki se jim m ora skupinska tehnologija prilago­ diti, če hoče biti učinkovita:

— ko n stru iran je izdelka v sklopih, ki jih je mogoče izdelati v obdelovalnih skupinah s približ­ no sedmimi ljudmi,

— povečana tipizacija in standardizacija obde­ lovancev, ki se lahko izdelujejo tudi kot sam ostojni izdelki,

— povečana tipizacija in standardizacija ele­ m entov na obdelovancih,

— združevanje obdelovancev v družine, sposob­ ne za enosm eren p retok skozi obdelovalno skupino strojev in za racionalno zasedbo strojev v obdelo­ valni skupini,

— racionalizacija, tipizacija in standardizacija opreme.

Skupinska tehnologija, ki bo upoštevala ta teh ­ nična načela poleg tega pa spoštovala vsa načela, u stv arjen a p ri štu d iju dela (ergonomija, fiziologi­ ja, psihologija dela itd.), lahko prinese tele koristi:

— zm anjšanje investicij za opremo,

— zm anjšanje stroškov za u rejan je delovnih mest,

— zm anjšanje m anipulacijskih stroškov, — zm anjšanje organizacijskih stroškov (doku­ m entacija),

— zm anjšanje zalog,

— povečanje stro jn ih kapacitet (manj čakanja), — zm anjšanje pretočnega časa skozi obdelavo, — obvladovanje časovnega krm iljen ja (term ini- ranje),

— večjo odgovornost zaradi zbližanja pristojno­ sti pri obdelovalni skupini s pristojnostjo pri k rm i­ ljen ju obdelovanca,

— m anjšo odtujenost človeka od dela; obdelo­ valni proces in končno stan je obdelovanca posta­ n eta preglednejša za vse udeležence v obdeloval­ nem procesu.

Figure

Updating...

References

Updating...

Related subjects :