Parni kotel za 335 MW —blok v TE Šoštanj IV

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Full text

(1)

UDK 621.18

Parni kotel za 335 M W —blok v TE Šoštanj IV

Zagotovitev kakovostne izdelave in m ontaže — Enoletne obratovalne izkušnje

L. ANDREE, J. DERMOL, M. GRUDEN, A. HEGEDlC, R. POVSE

1. UVOD

Za 335 MW — blok v TE Šoštanj IV je bilo tre ­ ba izb rati ta k sistem in izvedbo p arnega kotla, ki bi optim alno u strezal danim obratovalnim razm e­ ram . N ekateri od avtorjev tega re fe ra ta so sode­ lovali p ri tej zelo odgovorni nalogi kot člani pod­ kom isije za kotel. P ri tem so im eli na voljo poleg ponudb kotlov podjetij, ki so sodelovala p ri n a­ tečaju, tu d i zelo dragocene obratovalne izkušnje p arnega kotla 275 MW — bloka TE Šoštanj III. Te izkušnje p a so bile tedaj toliko bolj dragocene, k e r je bil stolpni p arn i kotel tega bloka p rv a iz­ vedba te v rste v SR Sloveniji, kakor tu d i uporaba m ehanskih cevnih sten (sl. 1).

0 30 X 5

Č lani podkom isije za p arn i kotel so glede n a te izkušnje vestno p re te h tali vse prednosti in slabe stra n i konstrukcij, ki so po izločenju neustreznih ponudb ostale za izbiro: stolpni p arn i kotel n a p ri­ silni preto k s p aram etri p are 187 bar, 540/545 °C v dveh izvedbah, in sicer:

— sistem BENSON s poševno lego cevi

v m em branskih cevnih stenah kurišča — izvedba A in

— sistem SULZER s pokončno lego cevi

v m em branskih cevnih stenah kurišča in z dodat­ nim obtokom vode skozi u p a rja ln ik — izvedba B. P rim erjali smo torej dve izvedbi (A in B) p a r­ nih kotlov n a prisilni preto k in z enakim i p a ra ­ m etri te r analizirali, kakšne posledice im a izvedba m em branskih cevnih sten kurišča, tj. uparjaln ik a, na izdelavo in na obratovanje. P ri izvedbi A so vložene cevi v m em branske cevne stene kurišča

poševno, p ri izvedbi B pa so postavljene navpično.

A naliza izvedb obeh p rim erja ln ih p arn ih kotlov na prisilni p re to k [1], [2] in [3] je pokazala dolo­ čene prednosti izvedbe B, in sicer:

— m em branske cevne stene kurišča z navpič­

nim i cevmi so samonosna konstrukcija, ki potreb u ­

je bistveno m anj podpornih konstrukcij;

— cevi m em branskih cevnih sten vsakega kotla

se raztezajo zaradi navpične lege natančno v sm eri

osi in ne povzročajo znatnejših obrem enitev vodil; — pretočni odpori v ceveh u p a rja ln ik a so ra z­ m erom a zelo m ajh n i zaradi velikega skupnega p re ­

reza vseh vzporednih vej in zaradi razm erom a m ajh n e dolžine posam eznih vzporednih v ej; posle­ dica tega je, da potreb u je kotel izvedbe B m anjšo skupno moč m otorjev za vse črpalke, k lju b tem u da im a ta izvedba tu d i dve obtočni črpalki;

— obešalne cevi se raztezajo natančno enako kak o r m em branske cevne stene konvektivnega k a­

n ala (vse je u p arja ln ik ); zato ni dodatnih obrem e­

nitev p rik lju čn ih cevi konvektivnih ogrevalnih po­ vršin p ri p rehodu skozi m em branske cevne stene konvektivnega kanala;

— izdelava in m ontaža m em branskih cevnih

sten z navpično postavljenim i cevm i je zelo pre­

prosta:

— v naprej izdelani deli m em branskih cevnih sten im ajo p ravokotne oblike s širinam i in dolži­ nam i, p rim ernim i za vagonski prevoz;

— na vogalih kurišč ni tre b a k riv iti m em bran­ skih cevnih sten, k e r je potrebno le zv arjenje;

— prehod iz navpičnih cevi m em branskih cev­ nih sten kurišča z določeno delitvijo v navpične cevi m em branskih cevnih sten konvektivnega k a­ n ala z dvojno delitvijo je preprosto izvedljiv s hlač­ nim i kosi in

— izdelava velikih navpičnih o d p rtin v m em ­ b ra n sk ih cevnih stenah kurišča z navpičnim i cevmi za gorilnike na prem ogov p ra h je izredno p re ­ prosta.

Sm iselne k onstrukcije p arn eg a kotla po izvedbi B vplivajo tu d i n a nabavno ceno. Glede na podano utem eljitev prednosti p arnega kotla po izvedbi B se je investito r odločil za nabavo p arn eg a kotla SULZER za 335 MW — blok v TE Šoštanj IV (sl. 2).

2. OPIS KOTELSKE NAPRAVE ZA 335 MW — BLOK

Novi p a rn i kotel v TE Šoštanj IV je stolpne iz­ vedbe na prisiln i preto k sistem a SULZER z dodat­ nim obtokom vode te r z navpično postavljenim i cevmi v m em branskih cevnih stenah kurišča in konvektivnega kanala.

K otel je oprem ljen z EVT — k u rjav o na p re ­ mogov p ra h s šestim i v entilatorskim i m lini za ne­ posredno vpih av an je v šest tangencialno postavlje­ nih re g istrsk ih gorilnikov. Izgorke odvajam o iz ja ­ ška kurišča v n eraztaljenem stan ju s pomočjo dveh dogorevalnih re šetk v korito z vodo, od koder jih odstranjujem o z verižnim tran sp o rterjem .

2.1 Podatki o parnem kotlu

T ovarniška številka 15286

(2)

S lika 2

K oličina sveže p are — največja tra jn a 1005 t/h

N ajm anjša količina p are samo s p re ­

mogom 420 t/h

K oncesijski tla k sveže p are 203 b a r

T lak sveže p are 184,4 b a r

P regrelišče sveže p are nad 45 °/o obre­

m enitve 540 °C

T lak nap ajaln e vode p red grelnikom

vode 207,8 b a r

T em p eratu ra nap ajaln e vode 257,5 °C

K oncesijski tla k ponovnih p

regreval-nikov 57,8 b ar

P a ra za ponovno p reg revanje:

tla k 43,1 b a r

te m p e ra tu ra 335 °C

K oličina ponovno preg rete p are 924 t/h

Ponovno p re g reta para:

tla k 41,3 b a r

tem p eratu ra 545 °C

(Ta tem p eratu ra je k o n stan tn a nad 70'% obrem e­ nitve.)

Izkoristek kotla 89,0 %

Zunanje m ere hotelskega bloka

Š irina m ed osmi stebrov 19 500 mm

G lobina med osmi stebrov 17 500 mm

V išina skeleta 96 500 mm

(3)

2.2 Pregled razporeda ogrevalnih površin kotla

Legenda k sliki 3: 1 — obsevni u p a rja ln ik (U) 2 — stenski pregrev aln ik (PP 1) 3 — končni p regrevalnik (PP 3)

4 — končni ponovni p reg rev aln ik (NPP 2) 5 — konvektivni p regrevalnik (PP 2)

6 — konvektivni ponovni p reg rev aln ik (NPP 1) 7 — g relnik vode (GV)

8 — dvižne cevi konvektivnega k anala 9 — dvižne obešalne cevi

10 — k dvem a grelnikom a zraka LJUNGSTRÖM (GZ)

11 — obtočni črpalki 12 — vtok nap ajaln e vode 13 — izločevalnik vode 14 — m ešalni T-kos 15 — sito

16 — dušilne zaslonke 17 — iztok sveže pare

18 — vtok p are za ponovno p reg rev an je 19 — iztok ponovno p reg rete pare.

Dim ni plini p re h ajajo po v rsti skozi naslednje elem ente parnega kotla; navedene so tudi njihove ogrevalne površine:

— obsevni u p a rja ln ik (U) 5 600 m 2

— stenski p reg rev aln ik (PP 1) 568 m 2

— končni p reg rev aln ik (PP 3) 1 938 m 2

— končni ponovni p reg rev aln ik (NPP 2) 2 157 m 2

— kon vek tivn i pregrevalnik (PP 2) 6 994 m 2

— konvektivni ponovni pregrev aln ik

(NPP 1) 14 153 m 2

— greln ik vode (GV) 13 390 m 2

— dvižne cevi konvektivnega kanala* — dvižne obešalne cevi*

— 2 greln ik a zraka LJUNGSTRÖM (GZ) 52 400 m2 Skupaj je 10 različnih elem entov p arnega kotla.

Vsota ogrevalnih površin vseh elem entov p a r­ nega kotla brez grelnikov zrak a je 44 800 m 2.

2.3 Podatki o kurišču

Š irina kurišča G lobina kurišča P rerez kurišča Sk P ro sto rn in a k urišča Vk

Specifična toplotna obrem enitev — prostornine kurišča

— prereza kurišča — področja gorilnikov

T em p eratu ra plinov p ri iztoku iz kurišča p ri največji obrem enitvi

15.1 m 15.1 m 228,0 m 2 8588,0 m3

115 k W /m 3 4,3 M W /m2 1,2 MW/m2

1 0 1 0 ° c

2.4 Podatki o zgorevalnih napravah

K u rja v a na prem ogov p ra h sestoji iz naslednjih delov:

6 v en tilato rsk ih m linov EVT — KSG tip a N 270.45 s prebiralnikom , (5 + 1 rezerva), naj večja koli­ čina prem oga 75 t/h, moč pogonskega elektrom o­ to rja 1500 kW;

6 hidravličnih sklopk VOITH za regulacijo v rtiln e h itro sti m linov m ed 420 in 480 v rt/m in ;

6 tra č n ih dodelilnikov, vsak za 85 t/h ;

6 jaškov za sesanje vročih plinov iz kurišča za su­ šenje prem oga v m linih;

6 tangencialno u sm erjenih registrsk ih gorilnikov s po štirim i u stji za prem ogov p rah;

2 p roti sredi kurišča se prem ikajoči dogorevalni potujoči rešetki v velikosti 2 X 8 m;

1 verižni od stran jev aln ik izgorkov iz vodnega ko­ rita pod dogorevalnim a rešetkam a.

Vžigalna in pom ožna oljna k u rja v a je zgrajena za 25 % največje toplotne moči k u rja v e te r sestoji iz:

6 gorilnikov EVT n a tlačno razprševanje po 3312 kg/h olja p ri razprševalnem tla k u 57,8 bar.

Ti gorilniki so v g ra je n i ob reg istrsk ih gorilnikih za prem ogov prah. Olje dovajam o gorilnikom prek pripadajočih črpalnih in g relnih postaj. Vsak go­ riln ik im a pripadajoči plinsko električni vžigalnik in U V -kontrolnik plam ena.

(4)

2.5 Pomembni pomožni pogoni kotelske naprave

2 aksialna v en tilato rja podjetja K K K z regulacijo roto rjev ih lopatic vsak za 933 120 m 3/h zrak a pri

tem p eratu ri 50 °C, skupno povišanje tlak a

58 m bar, moč pogonskega elektrom otorja po 1950 k W ;

2 aksialna ek shaustorja podjetja K K K z vrtinčno regulacijo vsak za 1 551 600 m 3/h plinov p ri tem ­ p e ra tu ri 170 °C, skupno povišanje tlak a 44 m bar, moč pogonskega elektrom otorja po 2650 kW; 2 obtočni črpalki podjetja KSB, (1 + 1 rezerva),

vsaka za 1300 t/h vroče vode za tlačno višino 5 bar, moč pogonskega elektrom otorja po 600 kW, 1470 vrt/m in ;

3 n ap ajaln e črpalke podjetja SULZER vsaka za 580 t/h vode p ri tlak u 231,4 bar, (2 + 1 rezerva), vsaka im a predčrpalko in regulacijsko sklopko

VOITH, moč pogonskih elektrom otrjev po

6000 kW;

2 elek tro filtra podjetja ELEX za skupno

2 415 880 m 3/h vlažnih dim nih plinov s tem p era­ tu ro 140 °C, za specifično količino letečega pe­

pela 33,9 g/m3nv te r za specifično količino letečega

pepela v očiščenih dim nih plinih 102 m g/m 3nv; 2 g reln ik a zraka LJUNGSTRÖM p odjetja KAH

tip a CXN 29/1400, za ogretje zraka 40/278 “C; 1 n ap rav a za izpihavanje letečega pepela s paro

43 bar, 470 °C, v konvektivnem kan alu je n a­ meščeno 80 dolgih izpihovalnikov v 8 legah po 5 kosov z leve in desne strani, v področju k u ­ rišča p a je skupno nam eščenih 30 izpihovalnikov p ra v tako n a paro.

3. KONTROLA IZDELAVE IN MONTAŽE

V uvodu so navedeni razlogi za izbiro parnega kotla z navpično postavljenim i cevmi v m em bran­ skih cevnih stenah kurišča. V endar navedeni raz­ logi še niso zadosten porok, da se bo izbrana izved­ ba p arn eg a kotla izkazala tu d i v obratovanju. Doseči želimo predvsem čim večjo zanesljivost tudi p ri sprem injajoči se obrem enitvi od n ajm an jše do največje zm ogljivosti. Da bomo to lahko tu d i do­ segli, je nujno potrebno poskrbeti za ustrezno k a­ kovost izdelave p ri dobavitelju parnega kotla in p ri m ontaži sami.

Pogoje za tako kakovostno zboljšanje je omo­ gočil Zakon o g ra d itv i objektov (U radni list SRS št. 42/73). Ta določa v 55. členu obveznost investi­ torja, da m ora za izdajo dovoljenja za obratovanje predložiti u pravnem u organu dokazila, potrdila, ocene, certifikate, ateste, kom isijske zapisnike in d ru g a dokazila o kakovosti vgrajenih naprav, n a­ peljav, oprem e in m ateria la in njihovem delovanju te r o upoštevanju predpisov san itarn e varnosti, v arstv a p ri delu in drugo.

D ružba nam reč pričak u je od investitorja, da bodo navedena določila tudi izpolnjena in da bodo vsi negativni pojavi, ki se lahko pojavijo p ri izde­ lavi in m ontaži, tu d i sprotno odstranjeni. Vse to

nalaga investitorju, da organizira kontrolo izdelave in m ontaže v takem obsegu, da bodo končni rezul­ ta ti samo pozitivni. D osedanja p raksa izgradnje term oenergetskih blokov je bila taka, da so bili vsi elem enti izdelani v tu jin i in so domača pod­ je tja opravljala le montažo teh elementov. Izgrad­ n ja , parnega kotla bloka 335 MW v TE Šoštanj pa pom eni pomembno spremembo, saj je bilo okoli 90 % tlačnega dela parnega kotla izdelanega v do­ m ačih tovarnah. Z aradi pom anjkanja domačih te r­ m oenergetskih predpisov pa je to povzročalo ne­ m alo težav.

3.1 Uporaba predpisov in standardov

Z nabavo kotlovskega postroja v tu jin i se nujno pojav lja vprašan je uporabe predpisov in stan d ar­ dov. Ob pom anjkanju naših dom ačih term oenerget­ skih pravilnikov in p ri vklju čev an ju dom ačih to­ v arn v samo izdelavo objektov te v rste se vsiljuje pomislek, ali so le-te zmožne o praviti precej zah­ tevne tehnološke posege. Z dogovorjeno uporabo predpisov TRD in standardov DIN te r njihovim prenosom na naše izdelovalce je bilo potrebno n a j­ prej p rev eriti izdelovalčevo tehnološko sposobnost. K er je imelo podjetje SULZER že določene izkuš­ nje z jugoslovanskim i izdelovalci oprem e te vrste: tovarnam a Đ uro Đaković, Slavonski Brod in TPK, Zagreb, ta prenos izdelave ni pom enil posebnega tveganja.

Uporabo navedenih predpisov in standardov je narekovala tudi uporaba uvoženega kakovostnega m ateriala, ki je bil poslan domačim izdelovalcem.

Z aradi zahtevnosti konstrukcije in izdelave je in vestitor skupno s strokovnim i službam i — ne­ odvisno od dobavitelja — opravil ogled za možnost izdelave v tov arn i Đ uro Đaković te r jo tu d i se­ znanil s svojim i ugotovitvam i in zahtevam i. Tak pristop, ki je prvi prim er v izgradnji naše term o­ energetske opreme, je bil vezan z zelo kratk im rokom izdelave te r z n adaljnjo m ontažo na m estu sam em predvsem zato, k er so m ontažna dela oprav­ ljale druge domače delovne organizacije. Tehnolo­ ška zahtevnost predvsem glede v a rje n ja in kako­ vosti te r njena kontrola pa je te rja la posebno or­ ganizacijo.

3.2 Organizacija in izvajanje kontrole

Investitor TE Šoštanj je organiziral kontrolo kakovosti parnega kotla in druge oprem e 335 MW bloka v tem zaporedju:

— kontrola preizkusov in prevzem oprem e pri izdelovalcih opreme;

— kontrola m ontaže;

— kontrola zagonskih preizkusov in — kontrola g arancijskih preizkusov.

(5)

O P R E M A Z A 3 3 5 M W B L O K Z A T E Š O Š T A N J IV |

i i

‘ i ;

i i

,

i

rr - i

I k o t e l| |t u r b o a g r e g a t| [e l e k t r i č n a o p r e m a| [d r u g o]

K O N T R O L A I Z D E L O V A L C E V

D R U G I R E F E R E N T I

V I Š J A K O N T R O L A

R E P U B L I Š K I IN S P E K T O : R A T P A R N IH K O T L O V

R E P U B L I Š K I E L E K T R O E N E R = G E T S K I I N Š P E K T O R A T

S lika 4

j D R U G E R E P U B L I Š K E IJ N Š P E ^K C U S K E _ S L U I Ž B E j

3.2.1 K ontrola pri izdelovalcih

V tem p rim eru ni bila prepuščena kontrola p ri izdelovalcih običajni prak si to varniških norm ati­ vov, tem več so bile kontrole posebej dogovorjene. P regledane so bile tudi zm ogljivosti in kakovosti to varniških izdelavnih prog te r kontrolnih labora­ to rijev v to v arn ah in na te re n u p ri m ontaži te r dogovorjen način kontrole do podrobnosti. K ontrole so bile povečane precej nad priporočeni obseg. Po­ sebej so bili razdelani tehnološki postopki, kakršni so varjenje, žarjen je in podobno.

3.2.2 K ontrola investitorja

Investitor, tj. investicijska skupina TE Šoštanj, je organiziral svojo kontrolo z referenti, ki so bili zadolženi za posam ezne dele oprem e bloka, in si­ cer za

— p arn i kotel, — tran sp o rt premoga, — parno turbino, — električno opremo,

— regulacijo in avtom atizacijo in dr.

Poleg stalnega sp rem ljan ja dela n a posam eznih objektih in vhodne kontrole so bile skrb referentov tudi

— koordinacija in sodelovanje na vseh stopnjah kontrole,

— kontrola skladnosti s projektom in — term inska in količinska kontrola dobav.

3.2.3 Višja kontrola

Strokovno kontrolo poteka celotne g rad n je je poveril in vestitor več znanstveno strokovnim in sti­ tucijam , ki so:

— E lek tro in štitu t M ilan V idm ar iz L jubljane (EIMV),

— F ak u lteta za strojništvo iz L jubljane (FS), — In štitu t za m etalne k onstrukcije iz L jubljane (IMK).

V m anjšem obsegu so sodelovali še:

— In štitu t za tu rb in sk e stroje iz L jubljane in — In štitu t za varstvo p ri delu iz M aribora. K oordinacijo celotne višje kontrole je prevzel E lek tro in štitu t M ilan V idm ar, ki je opravil tudi višjo kontrolo celotne električne oprem e od p re ­ vzema v to v arn i do g arancijskih preizkusov.

In štitu t za m etalne konstrukcije je posebej so­ deloval p ri v p ra šan jih m ateriala in tehnoloških po­ stopkov, k ak ršn i so varjen je, vijačni spoji jeklenih konstrukcij in podobno. Njegovo sodelovanje je bilo omejeno na p rv i dve stopnji gradnje, to je do konca montaže.

F a k u lte ta za strojništvo je b ila vključena pri vseh štirih stop n jah g rad n je objekta s posebnim poudarkom zadnjih dveh, to je zagonskih in g aran ­ cijskih preizkusov.

3.2.4 R epubliške inšpekcijske službe

V kontrolo objekta so bile vključene vse rep u b ­ liške službe n a osnovi obstoječih predpisov, in sicer:

— R epubliški in šp ek to rat p arn ih kotlov, — R epubliški elektroenergetski inšpektorat, — R epubliški in šp ek to rat za varstv o p ri delu, — R epubliška sa n ita rn a inšpekcija in dr.

Posebnost v k ljučevanja inšpekcijskih služb

v kontrolo je bila, da se je R epubliški inšpektorat p arn ih kotlov v n asp ro tju z običajno prakso, v k lju ­ čil v kontrolo že m ed gradnjo, tako da so se lahko sprotno reševali vsi problem i.

3.3 Izkušnje kontrole

V išja k ontrola posam eznih elem entov oprem e je pokazala, da se naša in d u strija po kakovosti in rokih lahko m eri s priznanim i tu jim i izdelovalci; seveda, če jo v to silijo stroge z roki vezane po­ godbe, natančno predp isan a tehnologija te r skrb n a v išja kontrola.

Ponovno kontrolno snem anje m ontažnih zvarov je npr. pokazalo, da se n ista ujem ali oceni kontrole in višje kontrole samo p ri neznatnem številu po­ snetkov zvarov.

P ri prevzem u m linov za prem og se je pokazalo, da eden izmed rotorjev ne ustreza zahtevam ; toda z določenimi ukrepi je bilo mogoče problem rešiti.

M ontažne problem e so reševali na rednih m e­ sečnih sestankih, na k a te rih so sodelovali zastop­ niki vseh štirih stopenj kontrole.

P ri funkcionalnih preizkusih posam eznih ele­ m entov ni bilo posebnosti, saj so potekali po u sta­ ljen ih norm ativih dobaviteljev opreme.

G arancijske m eritve so bile prepuščene po ku ­ poprodajni pogodbi dobaviteljem . Ta način p re v er­ ja n ja g a ra n tira n ih veličin se n i pokazal kot n a j­ boljši. K ljub sk rb n i kontroli ni mogoče popolnoma izključiti želje dobavitelja, da prikaže svoje izdelke kot najboljše. Že form alno ni prav, da garancije dokazuje sam dobavitelj. Tudi za sprotnost rezul­ tatov, ki je b ila glavni razlog za prepuščanje m eri­ tev dobavitelju, se je pokazalo, da je bila pod pričakovano.

(6)

4. ENOLETNE OBRATOVALNE IZKUŠNJE

Izkušnje po več ko 10 000 u ra h obratovanja k a­ žejo, da je novi p arn i kotel izredno zanesljiv. V prvem letu je dosežena 84-odstotna razpoložlji­ vost bloka. P ri tem pa je tre b a poudariti, da je v času energetske krize od novem bra 1978 do ja ­ n u a rja 1979 potekalo obratovanje s polno močjo in je v tem času dosežena 96-odstotna razpoložljivost.

K ontrolni pregledi, opravljeni ob rednem re ­ m ontu v ap rilu 1979, niso pokazali nobenih nap ak n a tlačnem delu kotla. Med obratovanjem ni bilo nobenih problem ov p ri vodenju kotla in p ri njego­ vih raztezkih, k a r je predvsem prednost navpične lege cevi v m em branskih cevnih sten ah kurišča. 100-odstotno kontrolo zvarov tako p ri izdelavi k a­ kor tu d i p ri m ontaži je število netesnosti izredno zm anjšano; dosedaj so bile opažene le tr i netesno­ sti n a sočelnih zvarih. Nekoliko več nap ak pa je bilo na delih, ki se lahko k ontrolirajo samo vizual­ no, kakor je to p rim er p ri v a rje n ju m em branskih cevnih sten in p ri p riv a rje n ju različnih pločevina­ stih kosov na steno uparjaln ik a, predvsem v času montaže.

Večje rekonstrukcije ali popravila so bila po­ tre b n a p ri pom ožnih n ap rav ah kotla, predvsem pri odplavi j an ju pepela, ki je bilo neustrezno dim en­ zionirano, p ri elektrofiltru, ki je im el pogosto k ra ­ tek stik zaradi vibracij elektrod, na dogorevalni rešetki zaradi prevelike obrabe nosilnih valjčkov in še nerešenega problem a vdorov vode v oljni si­ stem n apa j alk.

N aslednja razpredelnica prikazuje, koliko časa je bil zaustavljen kotel v obdobju od ja n u a rja 1978 do avgusta 1979 (13 000 ur) glede n a vzroke za­ ustavitev:

— redni letn i rem ont 781 u r

— načrtovane zaustavitve — nega n ap rav 433 u r

— odprava pom anjkljivosti m ontaže 312 u r

— netesnosti na k o tlu 214 u r

— nap ajaln e črpalke 71 u r

— dogorevalna rešetk a 41 u r

— odplavljanje pepela 37 u r

— obtočne črpalke 16 u r

— k u rjav a 16 u r

—• elek tro filter 16 u r

—- redu cirn a postaja 7 u r

— zaščita kotla 6 u r

—• v en tilato rji za podpih 5 u r

Iz tega izhaja razpoložljivost kotla 90,35 °/o (ra­ čunana po 13 000 urah).

Z vidika regulacije p ri zagonih in m ed pogonom je pokazal izbrani sistem ko tla izredno prilag o d lji­ vost. Pogonsko osebje p o u d arja lahkotno in sigurno vodenje kotla p ri vseh režim ih obratovanja. Eno­ letn e obratovalne izkušnje, izvedeni preizkusi in izračuni so pokazali, da je kotel dovolj bogato dim enzioniran, tako da je povečana n ajvečja tra jn a zm ogljivost kotla na 1050 t/h ob nezm anjšani za­ nesljivosti.

5. SKLEP

V uvodu je podan k ra te k povzetek iz poročila, v k aterem so bili podrobno navedeni razlogi, tj. predvidene prednosti, ki so bile odločilne za izbiro p arnega kotla za 335 MW blok v TE Š oštanj IV. Izb ran je bil stolpni p arn i kotel n a prisilni p re to k z navpično postavljenim i cevm i v m em branskih cevnih sten ah k urišča in z dodatnim obtokom. Iz­ b ra n i p a rn i kotel je nato natančno opisan v d ru ­ gem poglavju skupno s pom em bnim i pom ožnim i pogoni.

Inv estito r se je zavedal, da uvodom a navedene prednosti izbranega p arn eg a kotla sam e po sebi še niso zadostno zagotovilo, da se bo ta k p a rn i kotel izkazal tu d i p ri obratovanju. Zato je o rganiziral kontrolo izdelave in m ontaže v obsegu, ki naj bi v danem p rim eru zagotovil kakovostno te rm o e n e r­ getsko enoto. V tre tje m poglavju sta opisani o rga­ nizacija in izvajan je te kontrole. R ezultati enoletnih obrato v aln ih izkušenj, ki so podani v če trtem po­ glavju, kažejo, da je novi p a rn i kotel v TE Šoštanj IV zelo zanesljiva enota.

Naj občutljivejši del vsakega p a rn eg a ko tla je p ra v gotovo njegov tlačni del. Za n ad a ljn jo izgrad­ njo jugoslovanskih te rm o e le k tra rn je zelo pom em b­ no, da je okoli 90 °/o tlačnega dela p arn eg a kotla za 335 MW blok v TE Šoštanj izdelanega v dom ačih tovarnah. Poleg tlačnega dela p arn eg a k o tla so bili izdelani v dom ačih to v arn a h tu d i sk elet in druge jeklene k o n stru k cije kotla te r m lini in k u rja v a na prem ogov p rah. K er pa je novi p a rn i kotel zelo

zanesljiv, pom eni tu d i odlično priporočilo za do­

m ače izdelovalce.

Ob koncu re fe ra ta še ugotavljam o, d a ta odlični uspeh ne bi mogel b iti dosežen:

— če n e bi bila izb ran a n a jp rim e rn e jša izvedba p arn eg a ko tla in

— če ne bi b ila organ iziran a in izvajana kon­ tro la izdelave in m ontaže v zadostnem obsegu.

LITERATURA

[1] Andree, L.: Izbira parnega kotla na prašno kur­ javo za bloke 300 MW, Strojniški vestnik, Ljubljana, 1978/1—2.

[2] Andree, L.: Izbira parnega kotla na prašno kur­ javo za 300 MW — bloke, Termotehnika, Beograd, 1/1978.

[3] Andree, L.: Izbor parnog kotla s ložištem na ugljenu prašinu za blokove učina 300 MW. Posebno hrvatskosrpsko izdanje članka objavljenog u Strojar­ skom vjesniku, 1978, broj 1—2.

[4] Stiefel, W.: Caravatti, M.: Auslegung und Kon­ struktion der 300-MW-Braunkohle-Kesselanlagen Šo­ štanj 4 und Yuan Bao Shan, Technische Rundschau SULZER, 2/1978.

N a s lo v i a v to r je v : p ro f. L e o p o ld A n d rž e , d ip l. in g ., p ro f. v . š. R o m a n P o v še , d ip l. in g . i n a s is t. M ih a e l G r u ­ d e n , d ip l. in g .:

F a k u lte ta z a s tr o jn iš tv o U n iv e rz e E d v a rd a K a r d e lja v L ju b lja n i,

J . D e rm o l, d ip l. in g .: T e r m o e l e k t r a r n a Šo­ š ta n j,

Figure

Updating...

References

Updating...

Related subjects :