• No results found

Priklapljanje vozil na vlečno vrv pri krožnih žičnicah s prižemko sistema »GIRAK«

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2020

Share "Priklapljanje vozil na vlečno vrv pri krožnih žičnicah s prižemko sistema »GIRAK«"

Copied!
8
0
0

Loading.... (view fulltext now)

Full text

(1)

DK 625.5—238

Priklapljanje vozil na vlečno vrv pri krožnih žičnicah

s prižemko sistema »G1RAK«

J O Ž E H L E B A N J A 1. Uvod

V Ju g o slav iji sm o v z a d n jih le tih zg ra d ili tri “velike osebne d v o v rv n e kro žn e žičnice (P ohorje, P o ­

pova Š apka, S ljem e) in več to v o rn ih žičnic, p ri k a te rih se vozilo n a p o sta ja h p r ik la p lja in o d k la p lja od vlečne v rvi. V ta n am e n u p o ra b lja »M etalna«, to v a rn a k o n ­ stru k c ij in stro jn ih n a p ra v v M arib o ru , p riže m k e si­ ste m a »Girak«. T a p riž e m k a je se sta v lje n a iz d veh če­ lju sti, k i se stisn e ta z v ija k o m (sl. 1), z levim in desnim navojem . V ija k d o b iv a v r te n je s posebno kuliso v vklo p n i steni. P ri tem se z a sta v lja v p ra ša n je , kakšno obliko m o ra im e ti k u lis a v v k lo p n i steni, d a dobi v re te n o p o treb n o h itro st, te r kako; p o te k a jo prečn e d efo rm ac ije v le čn e v rv i, od k a te rih je o dvisna p ri- tis n a sila č e lju sti (F„) p riže m k e n a vlečn o v rv . P ri av to m atičn e m v k la p lja n ju dobi v k lo p n i v zvod dolo­ čeno k otno h itro s t co in od n je od v isn o k in e tič n o 1 energijo, ki se p o rab i za s tis k a n je v rv i. Z veza m ed k in etičn o en e rg ijo v k lo p n e g a vzvoda in p ritis n o silo (silo v v rete n u ) je določena z n a sle d n jo enačbo»:

ч J . w 2

j F „ . d q = - — — -Vv (D

o 2

k je r p o m enijo: Fv — p ritis n o silo č e lju sti n a v rv oz. silo v v ija k u , q, dq — p reč n o d efo rm ac ijo v rv i, J — m asni v z tra jn o stn i m o m e n t v k lo p n e ročice, co — k onč­ no k otno h itro st, k i jo doseže v k lo p n a ročica, — sto p n jo iz k o ristk a v v ija k u .

D a gornjo en ačb o lahko rešim o, moramio poznati zakonitost, po k a te ri se s p re m in ja p ritis n a sila Fv v odvisnosti od p rečn e d efo rm ac ije v rv i k a k o r tudi

Sl. 1. S h em a p riž e m k e

1 — č e lju s ti, 2 — v r e te n o z le v im i n d e s n im n a v o je m , 3 — v k lo p n a r o č ic a

k o nčno k o tn o h itr o s t v k lo p n e ročice, k i je o d v isn a cd o b lik e kulise. Iz te g a iz v ira ta d v e ločeni nalogi, k i ju je tr e b a rešiti, če želim o p ra v iln o dolo čiti p riže m n o silo. Ti d v e nalo g i s ta dolo čitev p re č n e d e fo rm a c ije v odvisnosti od p re č n ih in v zdolžnih sil t e r d oločitev o b lik e k u lise v v k lo p n i steni.

2. P re č n e d e fo rm a c ije v le č n ih v rv i

K ot v le č n a v r v p r i d v o v rv n ih k ro ž n ih žičnicah je o b ičajn o v r a b i isto sm e rn o v ita p r a m e n a s ta v r v k o n ­ s tru k c ije Seale, k a k rš n o v p re re z u p rik a z u je slik a 2. V rv je s e s ta v lje n a iz še stih p ra m e n o v po 19 žic, ki so oviti okoli k o n o p lje n e duše. P re re z sa m k a ž e p reveč k o m p liciran o sestavo, d a bi se lo tili r a č u n a n ja p reč n ih defo rm acij v o d v isnosti od p re č n ih in v zd o lžn ih sil. B azen od vzdo lžn e in p re č n e sile je o d v isn a p re č n a d e fo rm a c ija in s te m stisk č e lju s ti tu d i od o blike č e lju sti, k a r je n ak a z a n o n a slik i 1. V te m p rim e ru dobim o n a je n o sta v n e je u p o ra b n e r e z u lta te s p o sk u ­ som. Izd e lali sm o n ap ra v o , s kakršno» la h k o dosegam o in m e rim o v u p o ra b n ih m e ja h p o lju b n o p reč n o in vzdolžno silo. S h em o te n a p ra v e k až e slik a 3. V zdolžno silo (do 20 Mp) dosežem o s tla č n im v aljem , p re č n o p a z v rete n o m . S ile m e rim o z m e riln im i trak o v i, d e fo r­ m a c ije p a z m ik ro m e tri. K o t p re sk u ša n e c za d v e se riji m e rite v sm o iz b ra li je k le n o v r v z označbo» 26 B 200 GR OENORM RJ 9534, iz d ele k St. E gydier, k a k r š n a je b ila u p o ra b lje n a za žičnico n a S lje m e n u p ri Z ag reb u . N a ­ p r a v a in m e riln a m e sta so v id n a tu d i n a s lik a h 4 in 5. M e ritv e sm o iz v a ja li za vzdo lžn e sile o d 2 d o 12 Mp s sto p n je v a n je m po 2 Mp, p re č n e sile p a od 500 do» 7000 kp s sto p n je v a n je m po 500 kp. D a bi začetn e v p liv e d efo rm ac ij (d efo rm acije p r i m a jh n ih silah) iz­ ločili, sm o jih začeli m e riti še le p r i 500 kp. R e zu ltati te h m e rite v so ra z v id n i iz d ia g ra m o v n a s lik a h 6 in 7, in sic e r p o m e n ijo p o ln e č rte s to p n je v a n je p re č n e sile p ri k o n s ta n tn i vzdolžni sili, č r tk a n e č r te p a ra z b re m e ­ n je v a n je . N a slik i 6 so p rik a z a n e m e ritv e n a novi, še n e u p o ra b lje n i v rv i, n a sliki 7 p a so re z u lta ti po n o v ­ lje n ih m e rite v n a isti v rv i, se p ra v i, d a je b ila v rv p o p rej že stisk an a . Z o b e h slik se vidi, d a ostanejo» po ra z b re m e n itv i v p re č n i sm e ri z n a tn e tr a j n e d e fo rm a ­ cije, ki p a po r a z b re m e n itv i v vzdo lžn i sm e ri in po­ n ovni o b re m e n itv i v vzdolžni sm e ri izginejo. Č e p r i­ m e rja m o re z u lta te p r v e in d ru g e s e rije m e ritev , la h k o spoznam o, d a r e z u lta ti p ri d ru g i s e riji m e rite v glede n a ra z lič n e vzdolžne o b re m e n itv e velik o m a n j d iv e r­ g ira jo k a k o r p ri p rv i. Iz te g a se d a sk le p a ti, d a se v p liv v zdolžnih sil n a p re č n e d e fo rm a c ije z o b ra to ­ v a ln o dobo v rv i m a n jš a oz. d a je v p liv v zd o lžn ih sil n a p re č n e d efo rm a c ije p ri n o v ih v rv e h z n a tn o v eč ji k a k o r p ri s ta rih in že r a b lje n ih v rv eh , k i že dalj

Sl. 3. S h e m a n a p ra ve za m e r je n je p re čn ih d efo rm a cij 1 — o g r o d je s tr o ja , 2 — t la č n i v a lj, 3 — p r e č n i s u p o r t, 4 — v z d o lž n i s u p o r t, 5 — p r e s k u š a n e c , 6 — m e r iln a d o z a za

(2)

'časa o b ra tu je jo . B rž je m ogoče opaziti, d a si k riv u ­ lje, k i d a je jo o d v isn o st p re č n ih d efo rm ac ij, n e sledijo po v e lik o stih v zd o lžn ih sil, k a r la h k o p rip isu je m o ra z lič n i legi v rv i v č e lju stih . M e ritv e so b ile o p ra v ­ lje n e z a to, d a b i iz k lju č ili v p liv tr a jn ih d efo rm ac ij — s ta ln o n a d ru g e m m estu . K lju b te m u p a te m e ritv e p riča jo , d a v zd o lžn a s ila v p liv a n a p re č n e d efo rm ac ije je k le n e v rv i, v e n d a r p o s ta ja v rv po d a ljše m o b rato ­ v a n ju m a n j o b č u tljiv a za p re č n e d e fo rm a c ije glede n a v zd o lžn e sile.

Iz p ra k s e vem o, da so p r itis n e sile (Fv) v p ri- že m k a h m e d 2000 in 3000 kp. S slik 6 in 7* p a vidim o, d a so k riv u lje , k i k až ejo od v isn o st m e d p re č n o in v zdolžno o b re m e n itv ijo v te m obm očju, sk o raj lin e a r­ ne. K e r im a m o p ri iz ra č u n u p riž e m n e sile o p rav iti s tre n je m , k i n i n a ta n k o določljivo, te m v eč ga la h k o ra č u n a m o le v d oločenih m e jah , la h k o b re z v eč je n a p a k e im a m o o dvisnost p re č n e d e fo rm a c ije od p r i­ tis n e sile za lin e a rn o .

Ce

se o p re m o n a d ru g o se rijo m e ritev , im a m o p ri prečn i sili Fv = 3000 k p p reč n o d e fo rm a c ijo Д д = 0,67 . . . 0,80 m m . Iz te g a iz h a ja k o n ­ s ta n ta p re č n e d efo rm ac ije :

c = —F - = — — -— = 3700 . . . 3125 kp/m m .

A q

0,67 . . . 0,8

Sl. 5. P rečni su p o rt in č e lju sti p ri m e rje n ju

to rn e g a k o efic ien ta in u p o šte v a z en ačb o 2 p o d an o p ri- tisn o silo, določena z n asled n jo enačbo:

T a k o d o b lje n a k o n s ta n ta p re č n e d e fo rm a c ije v leč­ n e v rv i v e lja sev ed a sam o za p re sk u se n tip vrvi. Z v p e lja v o k o n s ta n te p re č n e d e fo rm a c ije se d a enačb a I iz ra z iti n a s le d n je :

J Fv . dq = J c . q . dq =

o o

c •

q2

_ J . a>s

2 2 ■Vv

Ftr — 4 . Fn . /л = 2 . џ . V 2 . c . J . co2 . rjv (3) K oeficien t tr e n ja /u, ki ga p ri te m iz ra č u n u upo­ števam o, zn a ša = 0,12 . . . 0,13. T a v re d n o st je podana v n e k a te rih tu jih p red p isih za žičnice in se zelo do b ro u je m a z našim i m e ritv am i, p ri k a te rih sm o n a m e rili ,tt = 0,127.

od to d p a iz h a ja v re d n o s t z a q: 1 / j . c o 2

4 = ^ — • V v

in

Fv = c . q — V c . J . a? . rjv (2) P r i p o seb n i obliki č e lju sti n a p riže m k i (sl. 8), k a ­ k rš n a je u p o ra b lje n a p ri n a š ih dvotvrvnih k ro žn ih žič­ n ic ah , je p riž e m n a s ila (to rn a sila), k i je o d v isn a od

* G l. s tr . 184 i n 185.

(3)

q[mmJ

O 500 WOO 1500 2000 2500 3000 3 500 iOOO i 500 5000 5500 6000 6500 7000

Fvlkpl

SI. 6.

Rezultati prve serije meritev prečne deformacije

o-S

T

R

O

JN

K

I

V

E

S

T

N

IK

X

II

(1

9

66

(4)

q [ m m ]

T

R

O

JN

K

I

V

E

S

T

N

IK

X

II

(1

9

66

(5)

3. Oblika kulise v vklopni steni

K u lisa v vklo p n i steni m o ra v siliti v k lo p n i ročici v rte n je p ri d an i tra n sla c ijsk i h itro sti v o zila v k. V klopna ročica p re jm e p ri te m določeno k in e tič n o energijo, ki se p o rab i za p riž e m a n je n a vrv. S hem o ta k e kulise kaže slik a 9. K u lisa prv e, p ri n as z g ra je n e žičnice na P oh o rju , ni d ala vklo p n i ročici v n a p re j p red p isa n eg a gib an ja, tem več je p e ta ročica u d a r ila v n a s ta v n i blok, ki je h k r a ti pom enil pol h itro sti za ročico. K u lisa je d a la ročici velik o p re m a jh n o k o tn o h itro st, zato je p rih a ja lo d o zn a tn e g a u d a rc a p ri v k la p lja n ju , k a r je neugodno v p liv a lo n a p o tn ik e in posam ezn e d ele vo­ zila. P r i te m je b ila d o seg ljiv a sam o k o tn a h itro st, ki re z u ltira iz p o la h itro sti, ročice гг in h itro sti vozila v k. P ri tej u re d itv i v k lo p n e ste n e k v a lite te v k la p lja n ja ni bilo m ožno p rila g o d iti k a ra k te ris tik a m žičnice. Če že­ lim o im e ti p red p isa n o g ib a n je ročice, te d aj m o ra kulisa v k lo p n e ste n e u stre z a ti poti, ki jo opiše u strez n i del ročice. K er vem o, d a m o ra ročica p re iti od k o tn e h itro sti co = 0 do zn a n e končne k o tn e h itro sti, je n a j­ enostavnejše, če p redpišem o fu n k cijo k o tn e g a pospeška v odvisnosti od časa, iz n je p a lahko* dobimo* fu n k cijo k o tn e h itro sti in fu n k cijo z a su k a ročice, k a r pom eni re la tiv n o g ib a n je v k lo p n e ročice n a sp ro ti vozilu. S sli­ ke 9 se vidi, d a se m o ra ro čica n a p o ti s z a v rte ti za cp J> n in n a tej poti doseči k o nčno kotno* h itro st. N aje n o sta v n ejše je, če predpišemioi, d a je k o tn i po­ spešek e n a poti v k la p lja n ja k o n sta n te n . V m a te m a ­ tič n i o b lik i je g ib a n je opisano s te m ile izrazi:

s = f (t) = k o n st t

c o = § e . d t = s . t - \ - C j (4) o

t e

<p = V CO . d t = - . t 2 + C J . t + C2

o 2

Za <p = 0 in co — 0 p ri t = 0 s ta tu d i k o n s ta n ti Cj in Сг e n a k i 0.

K e r je k o n čn a k o tn a h itro s t p o g o je n a s p re d p i­ sano p rižem n o silo in je celotni klat z a su k a tu d i znan, je mogoče določiti v re d n o st k o tn e g a pospeška, s tem pa s ta določena tu d i g ib a n je ročice in o b lik a kulise. Z a “ «m — 20 s-1 in za (p — n te r z a h itr o s t vozila v k ~ 3 m /s je k u lis a p o n a z o rje n a n a slik i 10. K o o rd i­ n a te k riv u lje poti za čep ročice so določene z n asle d ­ n jim a en a čb a m a :

X = v k . tR . sin (p (5) y = — R cos cp

O b lik a k u lise je določena k o t e k v id is ta n tn a lin ija h k riv u lji p o ti z a čep ročice, n je n e k o o rd in a te p a so:

x k — X + rk . sin a (6) Vic = V — r k . cos a

K o t a je k o t ta n g e n te n a k riv u ljo p o ti z a čep ročice te r je

V

a = a rc ta n (7)

X

X = v kR .e . t . cos cp (8) y — R . s . t . sin cp

P ri o c e n je v a n ju v re d n o sti k u lis e m o ram o u p o šte ­ v a ti tu d i sile, k i d e lu je jo n a k o lu t ro čice in ročico, te r sile, k i za v ira jo g ib a n je k ab in e. N a k o lu t ro čice d e ­ lu je jo p r itis n a sila N, sila tr e n j a Fir in m o m e n t M t = J . e. S ila tr e n j a je p osledica k o ta ln e g a tr e n ja k o lu ta ob k uliso in d rsn e g a tr e n j a v le ž a ju čepa. K e r je v k lo p n a ro čica po n a v a d i n a r e je n a tako, d a k o lu t ročice p om eni g la v n o m aso, p risp e v a , n a jv e č ji delež k tr e n ju k o ta ln o tr e n je :

k — delež, k i g a v zvod p risp e v a k v z tra jn o s tn e m u m o­ m en tu .

Z a dele, k a k rš n e im am o v g ra je n e n a n a š ih žič­ n icah, im a m o te le m e re : d k = 140 m m , f k = 0,1 cm (m erje n o 0,072 cm), џ — 0,2, k = 0,3, d = 20 m m . Ce u p o šte v am o g o rn je p o d atk e, dobim o za џ ' = 0,023.

Z av o ljo ra v n o te ž n ih pogo jev (sl. 11) iz h a ja :

J . e = N . R . (sin ßџ ' . oos ß), k a r la h k o pišem o tu d i v obliki

J . s = N . R . cos ß . (tan ß — ta n g'), g' = a r c ta n u'. D a je p ri ß — q' zadoščeno te j en a čb i, m o ra p r i­ tis n a s ila N p re je ti n esk o n čn o velik o v red n o st. Ja sn o je, da p o sta n e p ri to lik šn i p ritis n i sili ce lo tn i m e h a n i­ zem sa m o za p o re n in ni m ogoče p rič a k o v a ti, d a bi se p riž e m k a v te j legi la h k o v re d u v k la p lja la , ta k o da je o b ra to v a n je žičnice v te m p rim e ru la h k o n ev a rn o . T a leg a n a s ta ja p ri m a te m a tič n o n a ta n č n i k u lisi p ri k o tu cp < з г , la h k o p a tu d i po d a ljše m o b ra to v a n ju , če se deli vozila in k u lise to lik a n j o b rab ijo , d a je do ­ sežen a v re d n o st ß = g'. S slik e 11 iz h a ja d a lje , d a je ß = n — (a + <p) te r je

Fr ~ N cos — <?'); F k ^ N . cos — g ') . sin cp. P ri . te m sta : F R — sila v sm e ri ročice, Fk — sila, ki d e lu je p ro ti g ib a n ju vozila.

N a slik a h 10 in 12 je sila, k i d e lu je p ro ti g ib a n ju vozila, iz ra č u n a n a za J = 0,054 k g m 2 in n a ris a n a v odvisnosti od p o ti za čep ročice.

D a bi p ri n a le tu u b la ž ili u d a re c v k lo p n e ročice ob kuliso, la h k o iz b erem o za k o tn i p o sp ešek tu d i d ru g ač n e fu n k cije, n p r.:

(6)

N

,F

K

[

k

p

]

y

t

m

-o o Sl. 10.

Krivulja kulise

(7)
(8)

n a n e k a te rih n a š ih žičnicah, ki d a jo p ri m a tem atičn o n a ta n č n i o b lik i k u lise in lege č e p a za ročico p rira s te k p o sp ešk a b re z u d a rc a . Izk a zalo se je pa, d a je ta k a k u lis a zelo o b č u tljiv a za m o n tažo in v se b u je v z a d n je m d elu tu d i točko sam o zap o rn o sti (k a d a r je ß = o'). U p o ra b n a je to rej sam o p ri p o zitiv n i p re m a k n itv i, p ri č e m e r p a se la stn o sti b la g eg a p o sp e šev a n ja izgubljajo, z a ra d i če sa r im a p o v rh z a h te v n e iz d ela v e tu d i m a n jšo p ra k tič n o v red n o st.

P ri dozdaj n a š te tih k u lis a h sm o vid eli, d a vse­ b u je jo točko sa m o za p o rn o sti (sile n a v k lo p n o ročico do­ b ijo zelo v e lik e v red n o sti) in so o b č u tljiv e za m ontažo. T o čk a sa m o za p o rn o sti se p o ja v lja v ed n o v z a d n je m d e lu ku lise. Č e ku liso o b lik u je m o tak o , d a je želena k o tn a h itr o s t dosežena že p ri m a n jše m k o tu (cp < л), se k u h s a s k ra jš a in izloči točka, p ri k a te ri je p o sta la k u lis a sa m o za p o m a. T ak o dobim o sk ra jš a n o kuliso, ki n e v se b u je to čk e sam o zap o rn o sti, v r h teg a p a je ta k o d o b lje n a k u lisa m a n j o b č u tijv a za višin sk o n astav itev . S k ra jš a n a k u lis a za s = konst, comax = 20 s-1, v k =

5

= 3 m /s in <p = - л je v id n a n a slik i 12.

6

T o le ra n ca , s k a k ršn o je m ogoče k u liso iz d e la ti in m o n tira ti, je ± 2 m m . Č e k te m u šte je m o še nek aj o b ra b e n a p osam eznih d e lih vozila, te d aj la h k o ugoto­ vim o, d a se k r iv u lja k u lis e m ed o b ra to v a n je m le slu ­ ča jn o la h k o u je m a s te o re tič n o in vedno o dstopa od te o re tič n e. P ri te m o b en e m n a s ta n e v p ra ša n je , kako ta k š n a o d sto p a n ja v p liv a jo n a p rižem no silo. R aziskali sm o sk ra jš a n o kuliso, ki je ra z v id n a s slike 12, in sic er za p o zitiv n o in n e g a tiv n o p re m a k n ite v . K ot p o zitiv n a p re ­ m a k n ite v v e lja tis ta , p ri k a te ri se p o t čepa za ročico zviša. P ri p o z itiv n i p re m a k n itv i za 5 m m se z m a n jš a k o tn a h itr o s t n a okrog 17,4 s-1, p ri n eg a tiv n i p re m a k n itv i za 5 m m p a se k o tn a h itro s t zveča n a okrog 23 s-1. V p rv e m p rim e ru se k o tn a h itro s t z m a n jša za 13,3 9o, v d ru g em p a poveča za okrog 15 %. P ri v seh pop rej o b r a v n a v a n ih k u lis a h — ra z e n pri sk ra jš a n i k u lisi — im a m o točko sa m o za p o rn o sti v k lo p n e ročice, p ri k a te ri se d e lo v a n je v k lo p n e g a m e h a n iz m a poruši. T em u se je m ogoče izog n iti s p o zitivno p re m a k n itv ijo kulise. P ri te m p a je tr e b a u p o šte v a ti tu d i o b ra b o delov te k a la in p re d v se m koles, z a ra d i k a te r e se p o z itiv n a p re m a k n ite v zm an jša. P ri zad o stn i o b rab i la h k o ponovno p r ih a ja do sam ozapornosti. T a k e nev šečn o sti so p ri s k ra jš a n i k u lisi iz k lju č en e , p ač p a d o p u ščajo celo n eg a tiv n o p r e ­ m a k n ite v ku lise, k a r z a g o ta v lja v a rn o o b rato v a n je.

4. Stopnja izkoristka pri navoju vretena

tr e n ja z m an jšati. P o m em b n o p ri te h p riže m k ah p a je, da to rn i k o eficien t џ! nikoli n e sm e p o sta ti m a n jši od ta n a = 0,08528, k a r pom eni m ejo sam ozapornosti. V časih so se v re te n a p rižem k zarib ala. D a bi se te m u izognili, so v re te n a k a lili in jih izd atn o m azali s p asto m olikot. P o sled ica teg a je bila, d a so v re te n a p o sta la g ladkejša, n jih o v k o eficien t tre n ja pa se je zm an jšal, ta k o da so p riže m k e po v k lo p u popuščale. Iz teg a iz h aja , d a se tr e n je v p riže m k i ne sm e p o lju b n o zm an jšev ati, m a r­ več je s te m tr e b a v ze ti v zakup n je n o obrabo.

5.

Primerjava vrednosti, dobljenih po enačbi

(3) z

vrednostjo, izračunano po enačbi Wallmannsberger ja*,

in merjenimi vrednostmi

Z a iz ra ču n p rim e rja ln ih v red n o sti so b ili vzeti v p o štev tile p o d atk i:

h itro s t vozila . . . . v k = 3 m /s v z tra jn o stn i m o m e n t

v k lo p n e ročice . . . J = 0,45 kgm 2 m a k sim a ln a k o tn a h i­

tro s t v k lo p n e ročice . <лт1Х = 20 s1 k o eficien t tr e n ja m ed

v rv jo in p rižem k o . u = 0,127 sto p n ja iz k o ristk a p ri

v i j a k u ...rj v = 0 , 4 k o n sta n ta p re č n e de­

fo rm a c ije ...c = 3,7 . . . ЗД2.107 N /m a) po enačb i (3):

F tr = 2 . [a, . / 2 . c . J . m2 .7]v

= — .0,127 /27(3,7 . . . 3,12). 107.0,45.400.0,4 = 9,81

= 1 8 8 0 ...1 7 3 0 kp

T ej en a čb i p rip a d a jo č a p re č n a d efo rm a c ija j e 1 , 4 . . . 1,52 m m ;

b) po W a llm a n n sb e rg e rje v i en a čb i

L 2

a .n

J

in za n — 0,5, a — 0,1 ( m m . k p “ ™) je F tr = 2.0,127.1,414.

. r0j45_._400 1000 0,4 _ 2 > Ü _ j '= 1 2 . 9 , 8 1 0,1.0,5 J 860 k p . R a č u n sk a v re d n o st p re č n e d efo rm ac ije po teh e n a č b a h zn a ša 4,9 m m , k a r d aleč p rese g a d e jan sk e vred n o sti.

V e n a č b a h (1) do (3) se p o ja v lja sto p n ja izko­ r is tk a p ri v ija k u , k i je dolo čen a z n a s le d n jim izrazom :

ta n a

iTv — *

ta n (a + q ) P r i te m p a je

g' = a re ta n {/a . / l + ta n 2 ß . cos2 a)

V te h e n a č b a h je a k o t v zp o n a n av o jn ice , ß p a bo čn i k o t p ro fila n av o ja. Z a v a rn o o b ra to v a n je žičnice m o ra b iti v ija k sam o zap o ren (a < o'), v n a s p ro tn e m p r im e ru se m o ra v le č n a v r v o p ro stiti prižem ke. P ri G ira k o v ih p riž e m k a h je v re te n o n a re je n o z d v o sto p e n j­ sk im tra p e z n im n a v o je m z ß = 15°, d 2 — 52,25 m m in h — 14 m m , k o t v z p o n a n a v o jn ic e p a je a = = 4° 52' 29". T o m i k o t p ri u p o šte v a n ju a = 0,1 . . . 0,12 (v re te n o je k a lje n o in m azano) p a je q' = 6 . . . 7°.

c) M erjen e v red n o sti:

n a žičnici n a S ljem en u so b ile iz m e rje n e ta k e le v red n o sti: za p rv o p riže m k o okrog 910 kp, za drugo p a okrog 1500 kp.

N a žičnici T etovo—L isac (Popova Š apka) so b ile iz m erje n e ta k e le v red n o sti: za p rv o prižem ko 1660 . . . . . . 2000 kp, za dru g o p a 1520 . . . 2000 kp.

R e zu ltate m e rite v je m ogoče im e ti ta k e, k a k o r da se u je m a jo z re z u lta ti, dob ljen im i po enačbi (3). Od- stopke si je tr e b a ra z la g a ti z o d sto p an jem oblike kulise od zasnovane k a r je im elo za posledico m anjšo končno k o tn o h itro st od pred v id en e. Da je p ri zagrebški žičnici to lik šn a ra z lik a m ed p rižem n o silo p rv e in d ru g e p ri­ žem ke, p a se d a razložiti s tem , d a je v e rje tn o tra n s- la c ijsk a h itro s t vozila v k za p rv o p riže m k o m a n jš a k a ­ k o r za drugo.

» E n a č b a W a llm a n n s b e rg e r ja , gle] C z ita ry s tr . 285.

Vv =

ta n 4° 52' ____

ta n (10° 5 2 ' . . . 11° 52')

References

Related documents

However, since different Huffman encoding schemes are used for different frames of the audio compression network, we will calculate an estimate: for each frame with P symbols,

 To provide a global concurrent engineering platform (GCE Platform) that is a multi-view multi-user project repository for space missions with rich data.. exchange capabilities

• Garden patio/walkway - high quality cobble set paving (permeable block paving) • Stone gabion baskets providing decorative features to grassed bund area • Gates - bespoke

A moderate level of evidence identified an increased risk of an acute lateral ankle sprain in individuals who (1) have a history of previous ankle sprain, (2) do not

Tippecanoe Plaza 110 Toki Premium Outlets 125 Toronto Premium Outlets 123 Tosu Premium Outlets 125 Town Center at Aurora 7 Town Center at Boca Raton 12 Town Center at Cobb

8) With your experience, how much acceptability that Chinese consulting firms have in Thai consulting market? Please explain. 9) As tools of communication, languages should

In this work, an asymmetric power autoregressive conditional Poisson model is introduced for the analysis of time series of counts exhibiting asym- metric overdispersion..

The second goal of the article was to investigate if it is possible to account for gender and personality traits and to create a robust single-dimension trust indicator from