DK 625.5—238
Priklapljanje vozil na vlečno vrv pri krožnih žičnicah
s prižemko sistema »G1RAK«
J O Ž E H L E B A N J A 1. Uvod
V Ju g o slav iji sm o v z a d n jih le tih zg ra d ili tri “velike osebne d v o v rv n e kro žn e žičnice (P ohorje, P o
pova Š apka, S ljem e) in več to v o rn ih žičnic, p ri k a te rih se vozilo n a p o sta ja h p r ik la p lja in o d k la p lja od vlečne v rvi. V ta n am e n u p o ra b lja »M etalna«, to v a rn a k o n stru k c ij in stro jn ih n a p ra v v M arib o ru , p riže m k e si ste m a »Girak«. T a p riž e m k a je se sta v lje n a iz d veh če lju sti, k i se stisn e ta z v ija k o m (sl. 1), z levim in desnim navojem . V ija k d o b iv a v r te n je s posebno kuliso v vklo p n i steni. P ri tem se z a sta v lja v p ra ša n je , kakšno obliko m o ra im e ti k u lis a v v k lo p n i steni, d a dobi v re te n o p o treb n o h itro st, te r kako; p o te k a jo prečn e d efo rm ac ije v le čn e v rv i, od k a te rih je o dvisna p ri- tis n a sila č e lju sti (F„) p riže m k e n a vlečn o v rv . P ri av to m atičn e m v k la p lja n ju dobi v k lo p n i v zvod dolo čeno k otno h itro s t co in od n je od v isn o k in e tič n o 1 energijo, ki se p o rab i za s tis k a n je v rv i. Z veza m ed k in etičn o en e rg ijo v k lo p n e g a vzvoda in p ritis n o silo (silo v v rete n u ) je določena z n a sle d n jo enačbo»:
ч J . w 2
j F „ . d q = - — — -Vv (D
o 2
k je r p o m enijo: Fv — p ritis n o silo č e lju sti n a v rv oz. silo v v ija k u , q, dq — p reč n o d efo rm ac ijo v rv i, J — m asni v z tra jn o stn i m o m e n t v k lo p n e ročice, co — k onč no k otno h itro st, k i jo doseže v k lo p n a ročica, — sto p n jo iz k o ristk a v v ija k u .
D a gornjo en ačb o lahko rešim o, moramio poznati zakonitost, po k a te ri se s p re m in ja p ritis n a sila Fv v odvisnosti od p rečn e d efo rm ac ije v rv i k a k o r tudi
Sl. 1. S h em a p riž e m k e
1 — č e lju s ti, 2 — v r e te n o z le v im i n d e s n im n a v o je m , 3 — v k lo p n a r o č ic a
k o nčno k o tn o h itr o s t v k lo p n e ročice, k i je o d v isn a cd o b lik e kulise. Iz te g a iz v ira ta d v e ločeni nalogi, k i ju je tr e b a rešiti, če želim o p ra v iln o dolo čiti p riže m n o silo. Ti d v e nalo g i s ta dolo čitev p re č n e d e fo rm a c ije v odvisnosti od p re č n ih in v zdolžnih sil t e r d oločitev o b lik e k u lise v v k lo p n i steni.
2. P re č n e d e fo rm a c ije v le č n ih v rv i
K ot v le č n a v r v p r i d v o v rv n ih k ro ž n ih žičnicah je o b ičajn o v r a b i isto sm e rn o v ita p r a m e n a s ta v r v k o n s tru k c ije Seale, k a k rš n o v p re re z u p rik a z u je slik a 2. V rv je s e s ta v lje n a iz še stih p ra m e n o v po 19 žic, ki so oviti okoli k o n o p lje n e duše. P re re z sa m k a ž e p reveč k o m p liciran o sestavo, d a bi se lo tili r a č u n a n ja p reč n ih defo rm acij v o d v isnosti od p re č n ih in v zd o lžn ih sil. B azen od vzdo lžn e in p re č n e sile je o d v isn a p re č n a d e fo rm a c ija in s te m stisk č e lju s ti tu d i od o blike č e lju sti, k a r je n ak a z a n o n a slik i 1. V te m p rim e ru dobim o n a je n o sta v n e je u p o ra b n e r e z u lta te s p o sk u som. Izd e lali sm o n ap ra v o , s kakršno» la h k o dosegam o in m e rim o v u p o ra b n ih m e ja h p o lju b n o p reč n o in vzdolžno silo. S h em o te n a p ra v e k až e slik a 3. V zdolžno silo (do 20 Mp) dosežem o s tla č n im v aljem , p re č n o p a z v rete n o m . S ile m e rim o z m e riln im i trak o v i, d e fo r m a c ije p a z m ik ro m e tri. K o t p re sk u ša n e c za d v e se riji m e rite v sm o iz b ra li je k le n o v r v z označbo» 26 B 200 GR OENORM RJ 9534, iz d ele k St. E gydier, k a k r š n a je b ila u p o ra b lje n a za žičnico n a S lje m e n u p ri Z ag reb u . N a p r a v a in m e riln a m e sta so v id n a tu d i n a s lik a h 4 in 5. M e ritv e sm o iz v a ja li za vzdo lžn e sile o d 2 d o 12 Mp s sto p n je v a n je m po 2 Mp, p re č n e sile p a od 500 do» 7000 kp s sto p n je v a n je m po 500 kp. D a bi začetn e v p liv e d efo rm ac ij (d efo rm acije p r i m a jh n ih silah) iz ločili, sm o jih začeli m e riti še le p r i 500 kp. R e zu ltati te h m e rite v so ra z v id n i iz d ia g ra m o v n a s lik a h 6 in 7, in sic e r p o m e n ijo p o ln e č rte s to p n je v a n je p re č n e sile p ri k o n s ta n tn i vzdolžni sili, č r tk a n e č r te p a ra z b re m e n je v a n je . N a slik i 6 so p rik a z a n e m e ritv e n a novi, še n e u p o ra b lje n i v rv i, n a sliki 7 p a so re z u lta ti po n o v lje n ih m e rite v n a isti v rv i, se p ra v i, d a je b ila v rv p o p rej že stisk an a . Z o b e h slik se vidi, d a ostanejo» po ra z b re m e n itv i v p re č n i sm e ri z n a tn e tr a j n e d e fo rm a cije, ki p a po r a z b re m e n itv i v vzdo lžn i sm e ri in po n ovni o b re m e n itv i v vzdolžni sm e ri izginejo. Č e p r i m e rja m o re z u lta te p r v e in d ru g e s e rije m e ritev , la h k o spoznam o, d a r e z u lta ti p ri d ru g i s e riji m e rite v glede n a ra z lič n e vzdolžne o b re m e n itv e velik o m a n j d iv e r g ira jo k a k o r p ri p rv i. Iz te g a se d a sk le p a ti, d a se v p liv v zdolžnih sil n a p re č n e d e fo rm a c ije z o b ra to v a ln o dobo v rv i m a n jš a oz. d a je v p liv v zd o lžn ih sil n a p re č n e d efo rm a c ije p ri n o v ih v rv e h z n a tn o v eč ji k a k o r p ri s ta rih in že r a b lje n ih v rv eh , k i že dalj
Sl. 3. S h e m a n a p ra ve za m e r je n je p re čn ih d efo rm a cij 1 — o g r o d je s tr o ja , 2 — t la č n i v a lj, 3 — p r e č n i s u p o r t, 4 — v z d o lž n i s u p o r t, 5 — p r e s k u š a n e c , 6 — m e r iln a d o z a za
'časa o b ra tu je jo . B rž je m ogoče opaziti, d a si k riv u lje, k i d a je jo o d v isn o st p re č n ih d efo rm ac ij, n e sledijo po v e lik o stih v zd o lžn ih sil, k a r la h k o p rip isu je m o ra z lič n i legi v rv i v č e lju stih . M e ritv e so b ile o p ra v lje n e z a to, d a b i iz k lju č ili v p liv tr a jn ih d efo rm ac ij — s ta ln o n a d ru g e m m estu . K lju b te m u p a te m e ritv e p riča jo , d a v zd o lžn a s ila v p liv a n a p re č n e d efo rm ac ije je k le n e v rv i, v e n d a r p o s ta ja v rv po d a ljše m o b rato v a n ju m a n j o b č u tljiv a za p re č n e d e fo rm a c ije glede n a v zd o lžn e sile.
Iz p ra k s e vem o, da so p r itis n e sile (Fv) v p ri- že m k a h m e d 2000 in 3000 kp. S slik 6 in 7* p a vidim o, d a so k riv u lje , k i k až ejo od v isn o st m e d p re č n o in v zdolžno o b re m e n itv ijo v te m obm očju, sk o raj lin e a r ne. K e r im a m o p ri iz ra č u n u p riž e m n e sile o p rav iti s tre n je m , k i n i n a ta n k o določljivo, te m v eč ga la h k o ra č u n a m o le v d oločenih m e jah , la h k o b re z v eč je n a p a k e im a m o o dvisnost p re č n e d e fo rm a c ije od p r i tis n e sile za lin e a rn o .
Ce
se o p re m o n a d ru g o se rijo m e ritev , im a m o p ri prečn i sili Fv = 3000 k p p reč n o d e fo rm a c ijo Д д = 0,67 . . . 0,80 m m . Iz te g a iz h a ja k o n s ta n ta p re č n e d efo rm ac ije :c = —F - = — — -— = 3700 . . . 3125 kp/m m .
A q
0,67 . . . 0,8Sl. 5. P rečni su p o rt in č e lju sti p ri m e rje n ju
to rn e g a k o efic ien ta in u p o šte v a z en ačb o 2 p o d an o p ri- tisn o silo, določena z n asled n jo enačbo:
T a k o d o b lje n a k o n s ta n ta p re č n e d e fo rm a c ije v leč n e v rv i v e lja sev ed a sam o za p re sk u se n tip vrvi. Z v p e lja v o k o n s ta n te p re č n e d e fo rm a c ije se d a enačb a I iz ra z iti n a s le d n je :
J Fv . dq = J c . q . dq =
o o
c •
q2
_ J . a>s2 2 ■Vv
Ftr — 4 . Fn . /л = 2 . џ . V 2 . c . J . co2 . rjv (3) K oeficien t tr e n ja /u, ki ga p ri te m iz ra č u n u upo števam o, zn a ša = 0,12 . . . 0,13. T a v re d n o st je podana v n e k a te rih tu jih p red p isih za žičnice in se zelo do b ro u je m a z našim i m e ritv am i, p ri k a te rih sm o n a m e rili ,tt = 0,127.
od to d p a iz h a ja v re d n o s t z a q: 1 / j . c o 2
4 = ^ — • V v
in
Fv = c . q — V c . J . a? . rjv (2) P r i p o seb n i obliki č e lju sti n a p riže m k i (sl. 8), k a k rš n a je u p o ra b lje n a p ri n a š ih dvotvrvnih k ro žn ih žič n ic ah , je p riž e m n a s ila (to rn a sila), k i je o d v isn a od
* G l. s tr . 184 i n 185.
q[mmJ
O 500 WOO 1500 2000 2500 3000 3 500 iOOO i 500 5000 5500 6000 6500 7000
Fvlkpl
SI. 6.
Rezultati prve serije meritev prečne deformacije
o-S
T
R
O
JN
IŠ
K
I
V
E
S
T
N
IK
X
II
(1
9
66
q [ m m ]
T
R
O
JN
IŠ
K
I
V
E
S
T
N
IK
X
II
(1
9
66
3. Oblika kulise v vklopni steni
K u lisa v vklo p n i steni m o ra v siliti v k lo p n i ročici v rte n je p ri d an i tra n sla c ijsk i h itro sti v o zila v k. V klopna ročica p re jm e p ri te m določeno k in e tič n o energijo, ki se p o rab i za p riž e m a n je n a vrv. S hem o ta k e kulise kaže slik a 9. K u lisa prv e, p ri n as z g ra je n e žičnice na P oh o rju , ni d ala vklo p n i ročici v n a p re j p red p isa n eg a gib an ja, tem več je p e ta ročica u d a r ila v n a s ta v n i blok, ki je h k r a ti pom enil pol h itro sti za ročico. K u lisa je d a la ročici velik o p re m a jh n o k o tn o h itro st, zato je p rih a ja lo d o zn a tn e g a u d a rc a p ri v k la p lja n ju , k a r je neugodno v p liv a lo n a p o tn ik e in posam ezn e d ele vo zila. P r i te m je b ila d o seg ljiv a sam o k o tn a h itro st, ki re z u ltira iz p o la h itro sti, ročice гг in h itro sti vozila v k. P ri tej u re d itv i v k lo p n e ste n e k v a lite te v k la p lja n ja ni bilo m ožno p rila g o d iti k a ra k te ris tik a m žičnice. Če že lim o im e ti p red p isa n o g ib a n je ročice, te d aj m o ra kulisa v k lo p n e ste n e u stre z a ti poti, ki jo opiše u strez n i del ročice. K er vem o, d a m o ra ročica p re iti od k o tn e h itro sti co = 0 do zn a n e končne k o tn e h itro sti, je n a j enostavnejše, če p redpišem o fu n k cijo k o tn e g a pospeška v odvisnosti od časa, iz n je p a lahko* dobimo* fu n k cijo k o tn e h itro sti in fu n k cijo z a su k a ročice, k a r pom eni re la tiv n o g ib a n je v k lo p n e ročice n a sp ro ti vozilu. S sli ke 9 se vidi, d a se m o ra ro čica n a p o ti s z a v rte ti za cp J> n in n a tej poti doseči k o nčno kotno* h itro st. N aje n o sta v n ejše je, če predpišemioi, d a je k o tn i po spešek e n a poti v k la p lja n ja k o n sta n te n . V m a te m a tič n i o b lik i je g ib a n je opisano s te m ile izrazi:
s = f (t) = k o n st t
c o = § e . d t = s . t - \ - C j (4) o
t e
<p = V CO . d t = - . t 2 + C J . t + C2
o 2
Za <p = 0 in co — 0 p ri t = 0 s ta tu d i k o n s ta n ti Cj in Сг e n a k i 0.
K e r je k o n čn a k o tn a h itro s t p o g o je n a s p re d p i sano p rižem n o silo in je celotni klat z a su k a tu d i znan, je mogoče določiti v re d n o st k o tn e g a pospeška, s tem pa s ta določena tu d i g ib a n je ročice in o b lik a kulise. Z a “ «m — 20 s-1 in za (p — n te r z a h itr o s t vozila v k ~ 3 m /s je k u lis a p o n a z o rje n a n a slik i 10. K o o rd i n a te k riv u lje poti za čep ročice so določene z n asle d n jim a en a čb a m a :
X = v k . t — R . sin (p (5) y = — R cos cp
O b lik a k u lise je določena k o t e k v id is ta n tn a lin ija h k riv u lji p o ti z a čep ročice, n je n e k o o rd in a te p a so:
x k — X + rk . sin a (6) Vic = V — r k . cos a
K o t a je k o t ta n g e n te n a k riv u ljo p o ti z a čep ročice te r je
V
a = a rc ta n (7)
X
X = v k — R .e . t . cos cp (8) y — R . s . t . sin cp
P ri o c e n je v a n ju v re d n o sti k u lis e m o ram o u p o šte v a ti tu d i sile, k i d e lu je jo n a k o lu t ro čice in ročico, te r sile, k i za v ira jo g ib a n je k ab in e. N a k o lu t ro čice d e lu je jo p r itis n a sila N, sila tr e n j a Fir in m o m e n t M t = J . e. S ila tr e n j a je p osledica k o ta ln e g a tr e n ja k o lu ta ob k uliso in d rsn e g a tr e n j a v le ž a ju čepa. K e r je v k lo p n a ro čica po n a v a d i n a r e je n a tako, d a k o lu t ročice p om eni g la v n o m aso, p risp e v a , n a jv e č ji delež k tr e n ju k o ta ln o tr e n je :
k — delež, k i g a v zvod p risp e v a k v z tra jn o s tn e m u m o m en tu .
Z a dele, k a k rš n e im am o v g ra je n e n a n a š ih žič n icah, im a m o te le m e re : d k = 140 m m , f k = 0,1 cm (m erje n o 0,072 cm), џ — 0,2, k = 0,3, d = 20 m m . Ce u p o šte v am o g o rn je p o d atk e, dobim o za џ ' = 0,023.
Z av o ljo ra v n o te ž n ih pogo jev (sl. 11) iz h a ja :
J . e = N . R . (sin ß — џ ' . oos ß), k a r la h k o pišem o tu d i v obliki
J . s = N . R . cos ß . (tan ß — ta n g'), g' = a r c ta n u'. D a je p ri ß — q' zadoščeno te j en a čb i, m o ra p r i tis n a s ila N p re je ti n esk o n čn o velik o v red n o st. Ja sn o je, da p o sta n e p ri to lik šn i p ritis n i sili ce lo tn i m e h a n i zem sa m o za p o re n in ni m ogoče p rič a k o v a ti, d a bi se p riž e m k a v te j legi la h k o v re d u v k la p lja la , ta k o da je o b ra to v a n je žičnice v te m p rim e ru la h k o n ev a rn o . T a leg a n a s ta ja p ri m a te m a tič n o n a ta n č n i k u lisi p ri k o tu cp < з г , la h k o p a tu d i po d a ljše m o b ra to v a n ju , če se deli vozila in k u lise to lik a n j o b rab ijo , d a je do sežen a v re d n o st ß = g'. S slik e 11 iz h a ja d a lje , d a je ß = n — (a + <p) te r je
Fr ~ N cos (ß — <?'); F k ^ N . cos (ß — g ') . sin cp. P ri . te m sta : F R — sila v sm e ri ročice, Fk — sila, ki d e lu je p ro ti g ib a n ju vozila.
N a slik a h 10 in 12 je sila, k i d e lu je p ro ti g ib a n ju vozila, iz ra č u n a n a za J = 0,054 k g m 2 in n a ris a n a v odvisnosti od p o ti za čep ročice.
D a bi p ri n a le tu u b la ž ili u d a re c v k lo p n e ročice ob kuliso, la h k o iz b erem o za k o tn i p o sp ešek tu d i d ru g ač n e fu n k cije, n p r.:
N
,F
K
[
k
p
]
y
t
m
-o o Sl. 10.
Krivulja kulise
n a n e k a te rih n a š ih žičnicah, ki d a jo p ri m a tem atičn o n a ta n č n i o b lik i k u lise in lege č e p a za ročico p rira s te k p o sp ešk a b re z u d a rc a . Izk a zalo se je pa, d a je ta k a k u lis a zelo o b č u tljiv a za m o n tažo in v se b u je v z a d n je m d elu tu d i točko sam o zap o rn o sti (k a d a r je ß = o'). U p o ra b n a je to rej sam o p ri p o zitiv n i p re m a k n itv i, p ri č e m e r p a se la stn o sti b la g eg a p o sp e šev a n ja izgubljajo, z a ra d i če sa r im a p o v rh z a h te v n e iz d ela v e tu d i m a n jšo p ra k tič n o v red n o st.
P ri dozdaj n a š te tih k u lis a h sm o vid eli, d a vse b u je jo točko sa m o za p o rn o sti (sile n a v k lo p n o ročico do b ijo zelo v e lik e v red n o sti) in so o b č u tljiv e za m ontažo. T o čk a sa m o za p o rn o sti se p o ja v lja v ed n o v z a d n je m d e lu ku lise. Č e ku liso o b lik u je m o tak o , d a je želena k o tn a h itr o s t dosežena že p ri m a n jše m k o tu (cp < л), se k u h s a s k ra jš a in izloči točka, p ri k a te ri je p o sta la k u lis a sa m o za p o m a. T ak o dobim o sk ra jš a n o kuliso, ki n e v se b u je to čk e sam o zap o rn o sti, v r h teg a p a je ta k o d o b lje n a k u lisa m a n j o b č u tijv a za višin sk o n astav itev . S k ra jš a n a k u lis a za s = konst, comax = 20 s-1, v k =
5
= 3 m /s in <p = - л je v id n a n a slik i 12.
6
T o le ra n ca , s k a k ršn o je m ogoče k u liso iz d e la ti in m o n tira ti, je ± 2 m m . Č e k te m u šte je m o še nek aj o b ra b e n a p osam eznih d e lih vozila, te d aj la h k o ugoto vim o, d a se k r iv u lja k u lis e m ed o b ra to v a n je m le slu ča jn o la h k o u je m a s te o re tič n o in vedno o dstopa od te o re tič n e. P ri te m o b en e m n a s ta n e v p ra ša n je , kako ta k š n a o d sto p a n ja v p liv a jo n a p rižem no silo. R aziskali sm o sk ra jš a n o kuliso, ki je ra z v id n a s slike 12, in sic er za p o zitiv n o in n e g a tiv n o p re m a k n ite v . K ot p o zitiv n a p re m a k n ite v v e lja tis ta , p ri k a te ri se p o t čepa za ročico zviša. P ri p o z itiv n i p re m a k n itv i za 5 m m se z m a n jš a k o tn a h itr o s t n a okrog 17,4 s-1, p ri n eg a tiv n i p re m a k n itv i za 5 m m p a se k o tn a h itro s t zveča n a okrog 23 s-1. V p rv e m p rim e ru se k o tn a h itro s t z m a n jša za 13,3 9o, v d ru g em p a poveča za okrog 15 %. P ri v seh pop rej o b r a v n a v a n ih k u lis a h — ra z e n pri sk ra jš a n i k u lisi — im a m o točko sa m o za p o rn o sti v k lo p n e ročice, p ri k a te ri se d e lo v a n je v k lo p n e g a m e h a n iz m a poruši. T em u se je m ogoče izog n iti s p o zitivno p re m a k n itv ijo kulise. P ri te m p a je tr e b a u p o šte v a ti tu d i o b ra b o delov te k a la in p re d v se m koles, z a ra d i k a te r e se p o z itiv n a p re m a k n ite v zm an jša. P ri zad o stn i o b rab i la h k o ponovno p r ih a ja do sam ozapornosti. T a k e nev šečn o sti so p ri s k ra jš a n i k u lisi iz k lju č en e , p ač p a d o p u ščajo celo n eg a tiv n o p r e m a k n ite v ku lise, k a r z a g o ta v lja v a rn o o b rato v a n je.
4. Stopnja izkoristka pri navoju vretena
tr e n ja z m an jšati. P o m em b n o p ri te h p riže m k ah p a je, da to rn i k o eficien t џ! nikoli n e sm e p o sta ti m a n jši od ta n a = 0,08528, k a r pom eni m ejo sam ozapornosti. V časih so se v re te n a p rižem k zarib ala. D a bi se te m u izognili, so v re te n a k a lili in jih izd atn o m azali s p asto m olikot. P o sled ica teg a je bila, d a so v re te n a p o sta la g ladkejša, n jih o v k o eficien t tre n ja pa se je zm an jšal, ta k o da so p riže m k e po v k lo p u popuščale. Iz teg a iz h aja , d a se tr e n je v p riže m k i ne sm e p o lju b n o zm an jšev ati, m a r več je s te m tr e b a v ze ti v zakup n je n o obrabo.
5.
Primerjava vrednosti, dobljenih po enačbi
(3) zvrednostjo, izračunano po enačbi Wallmannsberger ja*,
in merjenimi vrednostmi
Z a iz ra ču n p rim e rja ln ih v red n o sti so b ili vzeti v p o štev tile p o d atk i:
h itro s t vozila . . . . v k = 3 m /s v z tra jn o stn i m o m e n t
v k lo p n e ročice . . . J = 0,45 kgm 2 m a k sim a ln a k o tn a h i
tro s t v k lo p n e ročice . <лт1Х = 20 s1 k o eficien t tr e n ja m ed
v rv jo in p rižem k o . u = 0,127 sto p n ja iz k o ristk a p ri
v i j a k u ...rj v = 0 , 4 k o n sta n ta p re č n e de
fo rm a c ije ...c = 3,7 . . . ЗД2.107 N /m a) po enačb i (3):
F tr = 2 . [a, . / 2 . c . J . m2 .7]v
= — .0,127 /27(3,7 . . . 3,12). 107.0,45.400.0,4 = 9,81
= 1 8 8 0 ...1 7 3 0 kp
T ej en a čb i p rip a d a jo č a p re č n a d efo rm a c ija j e 1 , 4 . . . 1,52 m m ;
b) po W a llm a n n sb e rg e rje v i en a čb i
L 2
a .n
Jin za n — 0,5, a — 0,1 ( m m . k p “ ™) je F tr = 2.0,127.1,414.
. r0j45_._400 1000 0,4 _ 2 > Ü _ j '= 1 2 . 9 , 8 1 0,1.0,5 J 860 k p . R a č u n sk a v re d n o st p re č n e d efo rm ac ije po teh e n a č b a h zn a ša 4,9 m m , k a r d aleč p rese g a d e jan sk e vred n o sti.
V e n a č b a h (1) do (3) se p o ja v lja sto p n ja izko r is tk a p ri v ija k u , k i je dolo čen a z n a s le d n jim izrazom :
ta n a
iTv — *
ta n (a + q ) P r i te m p a je
g' = a re ta n {/a . / l + ta n 2 ß . cos2 a)
V te h e n a č b a h je a k o t v zp o n a n av o jn ice , ß p a bo čn i k o t p ro fila n av o ja. Z a v a rn o o b ra to v a n je žičnice m o ra b iti v ija k sam o zap o ren (a < o'), v n a s p ro tn e m p r im e ru se m o ra v le č n a v r v o p ro stiti prižem ke. P ri G ira k o v ih p riž e m k a h je v re te n o n a re je n o z d v o sto p e n j sk im tra p e z n im n a v o je m z ß = 15°, d 2 — 52,25 m m in h — 14 m m , k o t v z p o n a n a v o jn ic e p a je a = = 4° 52' 29". T o m i k o t p ri u p o šte v a n ju a = 0,1 . . . 0,12 (v re te n o je k a lje n o in m azano) p a je q' = 6 . . . 7°.
c) M erjen e v red n o sti:
n a žičnici n a S ljem en u so b ile iz m e rje n e ta k e le v red n o sti: za p rv o p riže m k o okrog 910 kp, za drugo p a okrog 1500 kp.
N a žičnici T etovo—L isac (Popova Š apka) so b ile iz m erje n e ta k e le v red n o sti: za p rv o prižem ko 1660 . . . . . . 2000 kp, za dru g o p a 1520 . . . 2000 kp.
R e zu ltate m e rite v je m ogoče im e ti ta k e, k a k o r da se u je m a jo z re z u lta ti, dob ljen im i po enačbi (3). Od- stopke si je tr e b a ra z la g a ti z o d sto p an jem oblike kulise od zasnovane k a r je im elo za posledico m anjšo končno k o tn o h itro st od pred v id en e. Da je p ri zagrebški žičnici to lik šn a ra z lik a m ed p rižem n o silo p rv e in d ru g e p ri žem ke, p a se d a razložiti s tem , d a je v e rje tn o tra n s- la c ijsk a h itro s t vozila v k za p rv o p riže m k o m a n jš a k a k o r za drugo.
» E n a č b a W a llm a n n s b e rg e r ja , gle] C z ita ry s tr . 285.
Vv =
ta n 4° 52' ____ta n (10° 5 2 ' . . . 11° 52')