Varčevanje z energijo pri hidravličnih napravah

UDK 62—82:620.97

Varčevanje z energijo pri hidravličnih napravah*

1. UVOD

V se bolj k ritič n a p re s k rb a z en erg ijo in vse za­ h te v n e jši p red p isi o zaščiti človekovega o kolja te r ­ ja jo tu d i o p tim aln ejše p ro je k tira n je h id ra v lič n ih n a p ra v glede n a p orabo in izk o riščan je energije. Tem zah tev am se p rid ru ž u je še vse o stre jša k o n k u ­ ren ca d ru g ih načinov p ren o sa in sp re m in ja n ja e n e r­ g ije te r k rm ilje n ja stro jev , p red v sem z e le k tro - m ehaničnim i p ren o sn ik i in e le k tro n sk im i k rm iln ik i.

V splošnem m oram o p ri u p o rab i h id ro sta tič n ih pogonov ra č u n a ti z nekoliko slabšim i sk u p n im i iz­ k o ristk i. P ri te m je p ra v a p rim e rja v a pogostom a v p rašljiv a, saj vedno ni n a voljo u stre z n ih p o d atk o v in m eril. T oda s p rim e rja ln o analizo, ki jo v p r i­ sp ev k u [19] p o d aja prof. dr. H. W. N ikolaus, za h id ra v lič n e m o to rje in ele k tro m o to rje lah k o n e ­ dvoum no ugotovim o:

— veliko odvisnost iz k o ristk a h id ra v lič n ih m o­ to rje v od delovnega tlak a,

— razm ero m a d o b e r iz k o riste k ele k tro m o to rja v obm očju b lizu im en sk e v rtiln e h itro sti te r

— zelo slab iz k o riste k elek tričn eg a pogona v ob­ m očju razm ero m a m a jh n ih o brem enitev.

T oda n iti p rv i n iti d ru g i n ačin pogona n e zago­ ta v lja ta u g o d n ih ra z m e r p ri izk o riščan ju pogonske en erg ije v širokem obm očju sp re m in ja n ja ra z m e r p ri o b ra to v an ju . P ri tem m oram o u p o šte v a ti n a ­ slednje:

•— p ri in d u strijsk ih h id ra v lič n ih n a p ra v a h je č rp a lk a običajno g n an a z elek tro m o to rjem , k a r po­ m eni, da je tre b a h id rav ličn im izg u b am p riš te ti še elek tričn e, ozirom a

— da so p ri m o b iln ih s tro jih č rp a lk e n a jv e č k ra t g n an e z m o to rji z n o tra n jim zgorevanjem , k je r se tu d i p ri d izelelek tričn i izvedbi pogona, podobno k a ­ k o r p ri h id ro sta tič n e m pogonu, p o ja v lja jo izgube v g e n e ra to rju in m o to rju ; zato je sled n ja, p ri širšem obm očju sp re m in ja n ja o b ra to v a ln ih razm er, lahko tu d i neugodnejša.

Z u p o rab o sodobnih izvedb h id ra v lič n ih se sta v in in n ovih zasnov k rm ilje n ja je p ri h id ra v lič n ih n a ­ p ra v a h mogoče pom em bno izb o ljšati bilanco e n e r­ gije. P ri tem im ajo n a sk u p n o p orabo en e rg ije p re ­ v lad u jo č v p liv n asle d n ji d e ja v n ik i:

— iz k o ristk i črp alk , m o to rje v in h id ra v lič n ih a k u m u la to r j ev,

— d o d atn a m oč za n ap rav e, ki so p o tre b n e za zagotovitev d elo v an ja č rp a lk in m o to rjev , k a k o r so: k rm ilje n je in reg u lacija, d o p o ln jev an je, izp iran je, h la je n je ipd.,

— izgube v cevovodih in k rm iln ih v en tilih ,

* Z a tis k p re v e d e n o in p r ire je n o p re d a v a n je , k i ga je im e l a v to r n a p o sv e tu H IP N E F ’84 v B e o g ra d u z n a slo v o m : N e k e m o g u ć n o s ti š te d n je e n e r g ije k o d h id r a u lič k ih u re đ a ja . P o sv e t je p r ire d ila Z v e z a s tr o jn ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S rb ije (S M E IT S ).

— obm očja sp re m e n ljiv ih ra z m e r p r i o b ra to v a ­ n ju , n p r.: delovni tla k , v rtiln a in p re m o č rtn a h itro st, delovne te m p e ra tu re itd.,

— n ačin i in izvedbe h id ra v lič n ih vezij, k rm i­ lje n ja in re g u lacije te r

— p o tre b n a p re s ta v n a ra z m e rja pren o sn ik o v . T u d i p ri dobro izv ed en ih in b rezh ib n o d elu jo čih h id ra v lič n ih n a p ra v a h lah k o m ajh n e, pogostom a tu d i n e v id n e n a p a k e ra z m e ro m a m a jh e n iz k o ristek še poslabšajo. Če ta k šn e n a p a k e ugotovim o že v fazi p ro je k tira n ja , lah k o n e p o treb n o ra z m e ta v a n je e n e r­ g ije občutno zm anjšam o. P oznejši posegi so n a jv e č ­ k r a t zam u d n i in te ž k i t e r povzročajo n a v a d n o tu d i večje stroške. Z ato bom o p re d po d ro b n ejšo ra zčle­ n itv ijo m ožnosti za v a rč e v a n je z en erg ijo n a jp re j n a k ra tk o o b ra v n a v a li n ajp o m em b n ejše v ire izgub v h id ra v lič n ih n a p ra v a h .

2. IZG U BE V H ID R A V LIČ N IH N A PR A V A H

S k u p n i iz k o riste k h id ra v lič n e g a pogona je zm nožek iz k o ristk o v posam eznih se sta v in v m edse­ b o jn i povezavi. B ilanco en e rg ije lah k o n a jp re p ro ­ ste je opravim o s sešte v a n je m izgub p osam eznih se­ sta v in v h id ra v lič n e m v ezju tako, da za sk u p n i iz k o ristek v e lja izraz:

n

ž = l

k je r pom en ijo : P v — vhodno m oč in d P jz — izgube m oči v p osam eznih h id ra v lič n ih sestav in ah .

S tak šn o ra zčlen itv ijo je ra zm ero m a p rep ro sto u gotoviti, k je so g la v n i v iri izgub, ki v p liv ajo n a sk u p n i izk o ristek , in s k a k šn im i posegi in k je v h i­ d ra v lič n i n a p ra v i se lah k o n a jp o m e m b n e je v p liv a n a njegovo izboljšanje.

P o d ro b n e jša ra z č le n itev in o b ra v n a v a izgub je p o d an a v [18], n a te m m e stu p a bom o om enili le naj pom em bne j še.

V z a d n jih le tih je p ri h id ro sta tičn ih enotah

(č rp a lk a h in m o to rjih ) uspelo pom em bno izb o ljšati sk u p n e izkoristke. T oda n jih o v i izdelovalci n a ža­ lost n e d ajejo vedno u stre z n ih šk o ljk a stih d ia g ra ­ m ov za posam ezne v rs te in izvedbe enot, če p ra v je optim alno p ro je k tira n je m ogoče le ob u p o šte v a n ju n a ta n č n ih p o d atk o v o odvisnosti iz k o ristk a od ra z ­ m e r p ri o b ra to v a n ju .

P ri č rp a lk a h in m o to rjih s sp re m en ljiv o iztisnino ( = delovno p ro sto rn in o ) je p o tre b n a d o d a tn a en er­ gija za k rm ilje n je , k i lah k o v sk u p n i bilan ci pom eni p om em bne izgube, sev ed a v odvisnosti od z a h te v a n e in te n z iv n o sti procesov k rm ilje n ja (velikost, h itro s t in število p re k rm ilje n j v enoti časa).

d o p o ln jev an je, ki m o ra b iti d im e n z io n ira n a za n a j­ n eu g o d n ejše o b ra to v a ln e ra z m e re (navadno za tla k 0,4 . . . 1 M Pa in to k 0,1 . . . 0,4 Qn). P o tre b n a en erg i­ ja d o p o ln jeva n ja je lahko, še posebno p ri n a p ra v a h z izp iran jem , raz m e ro m a v elik a.

P ogoste so n a p a č n e ocene izgub p ri dim en zio n i­ ra n ju cevovodov in izb iri im en sk ih v e lik o sti k rm il­ n ih v en tilo v . P ri te m p re m a jh n e im e n sk e v re d n o sti

la h k o odločujoče v p liv a jo n a sk u p n i iz k o riste k h i­ d ra v lič n ih n a p ra v .

P r i u p o ra b i h id ra vličn ih a k u m u la to r je v se p o ­ ja v lja jo izg u b e e n e rg ije (E z) z a ra d i p re to č n ih od­ p o ro v p ri v to k u in iztoku, z a ra d i n e p o v ra tn o sti te rm o d in a m ič n ih procesov p ri sp re m e m b a h s ta n ja p lin a v a k u m u la to rju te r z a ra d i izgub tr e n ja v lo­ čilnih ele m e n tih m ed oljem in p lin o m (m ehu, m em ­ b ra n i ali b atu ). Iz k o riste k je p r i te m k v o c ie n t iz k o ­ riščen e (E;) in d ovedene e n e rg ije (Ev):

E\ Ev — Ez Ez

j?h a = — = — z --- = 1 — — W

E v Ev

T o d a h id ra v lič n im a k u m u la to rje m se pogosto n e u p ra v ič e n o p rište v a jo slab i izk o ristk i, saj im ajo p ri ra z m e ro m a h itr ih d elo v n ih p ro cesih (zn o traj d v e h m in u t), v p rim e rja v i z e le k trič n im i a k u m u la ­ to rji (b aterijam i) in g iro sk o p sk im i a k u m u la to rji (v ztrajn ik i), v te m p o g led u p o m em b n e p red n o sti, [18] in [20],

U p o ra b a h id ro s ta tič n ih en o t s sp re m e n ljiv o iz- tisn in o om ogoča o p tim aln o p rila g o d ite v p re sta v n e g a ra z m e rja in d o b iv a n je tre n u tn o p o tre b n e h id ra v ­ lične en erg je. P odobno te m u se la h k o p rla g o d ite v doseže tu d i s p rik lju č e v a n je m ali iz k lju č e v a n je m en e ali več e n o t z n esp re m e n ljiv o iztisn in o . T oda p r i te m n e sm em o p ozabiti, da tu d i en o te v p ra zn e m te k u ( J p « 0 in Q » 0 ) , pač v o d v isn o sti od v rs te ini izvedbe, p o ra b ijo več ali m an j e n e rg ije za p re m a g o ­ v a n je n o tra n jih odporov, k a r tu d i n eg a tiv n o v p liv a n a sk u p n i iz k o riste k n a p ra v e .

3. M O ŽN O STI ZA V A R Č E V A N JE Z E N E R G IJO O p ra v lje n a razčlem b a m ogočih v iro v izgub, p r i­ d o b ljen e p ra k tič n e iz k u šn je in o b ja v lje n i re z u lta ti ra z isk a v p o sta v lja jo v o sp re d je več m ožnosti za v a rč e v a n je z en erg ijo p r i h id ra v lič n ih n a p ra v a h . V g ro b em jih la h k o podelim o v š tiri sk u p in e, in sicer:

— p riz a d e v a n ja in n a p o re za p o v ečan je p o sa­ m ičn ih in sk u p n ih izk o ristk o v ; z izbiro b o ljših se­ stav in , o p tim a ln e jših vezij, p ra v iln e g a delo v n eg a tlak a, u stre z n ih n ačin o v n a p a ja n ja in k rm ilje n ja ipd.,

— u p o ra b a m e ša n ih h id ra v lič n o — m eh an ičn ih p renosnikov,

— u p o ra b a c e n tra ln ih h id ra v lič n ih ag re g a to v — u p o ra b a n o tra n je g a k ro ž e n ja en erg ije,

k a r om ogoča m an jšo p o rab o e n e rg ije z z m a n jša n je m n o tra n jih izgub in /a li delno iz k o rišč a n je se k u n d a rn e e n e rg ije z n je n im n o tra n jim k ro žen jem . V n a d a lje ­ v a n ju bom o p o d ro b n e je o b d elali n a v e d e n e sk u p in e m ožnosti.

3.1. P rije m i za p o v ečan je iz k o ristk o v

3.1.1. B o ljše se sta vin e

Z izbiro o zirom a u p o ra b o so d o b n ih izv ed b h i­ d ra v lič n ih sestav in , k i im ajo m a n jš e n o tr a n je iz­ g u b e tla k a , to k a in tr e n ja , n ep o sre d n o zb o ljšu jem o sk u p n i iz k o riste k n a p ra v e . N ova g ra d iv a , p re d v se m u m e tn e snovi, sodobne te h n o lo g ije izd e la v e t e r n ove k o n stru k c ijsk e re š itv e h id ra v lič n ih s e s ta v in p o m e­ n ijo osnovo dosežkov v te j sm eri.

3.1.2. U strezen d e lo v n i tla k

P o g led n a šk o ljk a s ti d ia g ra m k a te re k o li h id ro - sta tič n e en o te ja sn o kaže v p liv d elo v n e g a tla k a in v r tiln e h itro s ti n a n je n iz k o riste k . N e g led e n a iz­ v edbo je sk u p n i iz k o riste k v ed n o n a jb o ljš i p r i tl a ­ k ih in v r tiln ih h itro stih , k i so z n a tn o m a n jš e od n aj v e č jih d o p u stn ih v re d n o s ti (n av ad n o n e k je m ed 45 in 75 % ). D e lo v a n je p r i zelo m a jh n ih ali v e lik ih o b re m e n itv a h ozirom a h itro s tih v p rim e rja v i z o p ti­ m a ln im i v re d n o stm i pov zro ča to re j p o sla b ša n je iz­ k o ristk a . P r i p r o je k tir a n ju n a p ra v je zato p ra v iln a iz b ira d elo v n eg a tla k a izred n o p o m em b n a.

3.1.3. U strezn i na čin i n a p a ja n ja in k r m ilje n ja

Zelo p o m em b n e iz b o ljšav e g led e ra c io n a ln e iz­ ra b e e n e rg ije je m ogoče doseči z iz b iro u s tre z n ih zasnov n a p a ja n ja in /a li k rm ilje n ja č rp a lk in m o­ to rje v .

3.1.3.1. Iz v ed b a h id ra v lič n e g a a g re g a ta

Š iro k e m o žn o sti za izb iro h id ra v lič n ih a g re g a to v z eno ali več č rp a lk a m i, k i im ajo la h k o n e s p re m e n ­ ljiv o ali sp re m e n ljiv o iztisn in o in so o p re m lje n e z različ n im i k rm iln im i en o tam i, z a g o ta v lja jo o p ti­ m aln o p rila g o d ite v a g re g a ta z a h te v a m pogona ob ra c io n a ln i iz ra b i razp o lo žljiv e en e rg ije . P r i p r o je k ­ tir a n ju h id ra v lič n ih n a p r a v m o ram o zato la stn o sti č rp a lk in n jih o v ih k rm iln ik o v p a z ljiv o p rila g o d iti z a h te v a m pogona. N ek aj tip ič n ih izv ed b je p r ik a ­ z a n ih n a slik a h 1 in 2, ra z m e rja m oči č rp a lk e Pp in m oči o b re m e n itv e Po p o d a ja jo slik e 2 in 3, p o d ro b ­ n e jša o b ra v n a v a vezij p a je p o d a n a v [6], [9] in [10]. P r i te m zaslu žijo v z a d n je m času posebno p o zo rn o st n a p ra v e s t. i. » č u tiln ik o m o b re m e n itv e « , k i je p o d ­ ro b n e je o b d e la n v n a sle d n ji točki.

3.1.3.2. C u tiln ik o b re m e n itv e

C

Sl. 1. Značilne shem e hidravličnih agregatov

a — črpalka z nespremenljivo iztisnino, b — črpalka s tlačno kompenzacijo, c — črpalka s »čutilnikom obre­

menitve«, izvedba podjetja »Denison«

je p rik a z a n n a sliki l c , n ačela d elo v a n ja in izvedbe ta k š n ih vezij so p o d ro b n eje opisani v [3], [6], [7], [10], [14] in [19], la stn o sti p a p rik a z a n e v d iag ram ih n a slik ah 3 d in 3 e.

3.1.3.3. Izvedbe k rm iln ih v e n tilo v in vezij

K lasične, lah k o bi re k li n e p re m išlje n e izvedbe h id ra v lič n ih k rm iln ih vezij, p o ra b lja jo pogosto n e ­ p o treb n o v elik e en e rg ije zarad i n eu stre z n e u p o rab e ozirom a n a p ačn e v g ra d n je p ro tip o v ra tn ih , p ro ti- tlačn ih in d ru g ih v entilov, filtro v in cevne a rm a ­ tu re ; u p o ra b e n e u stre z n ih p rije m o v za ob lik o v an je k rm iln ih tla k o v te r d ru g ih n e ra c io n a ln ih rešitev . Z u p o rab o ločenega n a p a ja n ja k rm iln ih vezij z n ižjim tlak o m te r s p rem išljen o izbiro in v g ra d n jo u stre z ­ n ih v e n tilo v in d ru g e oprem e je m ogoče doseči po­ m em b n e p rih ra n k e en erg ije. D o d atn i in v esticijsk i stro šk i se p ri tem n av ad n o am o rtiz ira jo že po nekaj m esecih ali le tu dni. Z n ačilen zgled ta k šn e g a vezja v a lte rn a tiv n ih izvedbah, z ra z m e ta v a n je m in v a r ­ čev an jem z energijo, je p rik a z a n n a sliki 4 in po­ d ro b n eje opisan v [8],

3.1.3.4. K rm ilje n je h id ra v lič n ih m o to rjev

U p o rab a n o v ejših n ačin o v k rm ilje n ja in re g u la ­ cije h id ra v lič n ih m o to rjev s sp rem en ljiv o iztisnino om ogoča — poleg d ru g ih p re d n o sti — tu d i glede v a rč e v a n ja z en erg ijo izred n o ra c io n a ln e re šitv e. Z am isel » k rm ilje n ja po stan ju « z u p o rab o t. i. opa-

zo v a ln ik a (angl.: observer; nem .: B eobachter), v po­ vezavi z m ik ro ra č u n a ln išk im k rm iln ik o m , omogoča

Sl. 2. A lte rn a tiv n e izved b e hidravličnega agregata za enako nalogo

a —. navadna črpalka z varnostnim ventilom, b — dvo- obtočna (visokotlačna in nizkotlačna) črpalka z razbre­ menilnim ventilom za nizkotlačno stran, c — navadna črpalka s hidravličnim akum ulatorjem in razbrem enil­

nim ventilom

različnih načinih krm iljenja črpalke

a — črp a lk a z n esp re m en ljiv o iztisnino, b — črp a lk a z re g u la to rje m tla k a, c — č rp a lk a z re g u la to rje m toka, č — črp a lk a z re g u la to rje m moči, d — č rp a lk a z n e s p re ­ m enljivo iztisnino in »čutilnikom obrem enitve«, e — č rp a lk a s sprem en ljiv o iztisnino in »čutilnikom o b re ­

m enitve«

3.2. M ešani h id ro sta tič n o -m e h a n ičn i p re n o sn ik i P re n o s in k rm ilje n je v e č jih m oči p ri p ro cesn ih p o stro jih in m o b iln ih s tro jih o zirom a vozilih, ob h k ra tn e m iz b o ljša n ju sk u p n e g a iz k o ristk a in zago­ to v itv i d o b re k rm iln o sti, om ogočajo izv ed b e m e­ ša n ih h id ro sta tič n o -m e h a n ič n ih p ren o sn ik o v , [1] in [2], Z n ačilen ta k š e n p re n o sn ik sesto ji iz h id ro s ta - tičn eg a p re n o sn ik a (č rp alk e s sp re m e n ljiv o m m o ­ to r ja s k o n sta n tn o ali sp re m e n ljiv o iztisn in o ), n a ­ v ad n e g a ali p la n e tn e g a dvo- ali v ečsto p e n jsk e g a m e h an ičn eg a p re n o sn ik a te r določenega šte v ila sk lo p k in zav o r z a v to m a tič n im d elo v a n je m (sl. 5).

14

=

i f *

*

Sl. 5. Hidrostatično-mehanični prenosnik

1 — v h o d n a gred, 2 — h id ro sta tič n i p ren o sn ik , 3 — sklopka in zavora, 4 — p la n e tn i p renosnik, 5 — sklopka,

6 —• izhodna gred

Sl. 4. Hidravlično krm ilno vezje

a —• izvedba z ra z m e ta v a n je m en ergije, b — izvedba z v a rč e v a n je m en e rg ije

3.3. C e n tra ln i h id ra v lič n i a g re g a ti

P re d n o s ti u p o ra b e c e n tra ln ih h id ra v lič n ih a g re ­ g a to v z b a te rija m i h id ra v lič n ih a k u m u la to rje v za n a p a ja n je več iz v ršn ih m o to rje v z n a k lju č n o p o rab o e n e rg ije so z n a n e in se pogosto u p o ra b lja jo p r e d ­ v sem p ri v e lik ih s tro jih in p o s tro jih v m e ta lu rg iji, v o d n em g o sp o d a rstv u in p o d o b n ih v e ja h g o sp o d a r­ stva. T oda ta k š e n n a č in h id ra v lič n ih n a p ra v , k a k o r kažejo re z u lta ti ra z isk av , p o n u ja v rs to p r e d ­ n o sti tu d i v k o v in sk o p re d e lo v a ln i in d u s triji, in d u ­ s tr iji p re d e la v e u m e tn ih snovi in p o d o b n ih v e ja h in d u s trije z v e č jim štev ilo m m a n jš ih s tro je v in n a p ra v [11] in [27], P r i te m se — poleg p o m e m b ­ n e g a p o v e č a n ja sk u p n e g a iz k o ris tk a za d v a - in v e č ­ k r a t — dosegajo tu d i d ru g e p re d n o sti, k a k o r so: splošno z m a n jš a n je h ru p a , z m a n jš a n je s k u p n ih stro šk o v in v e stic ije , p o v e č a n je zm o g ljiv o sti, ra z p o ­ lo žljiv o sti in z a n esljiv o sti, p o e n o sta v ite v in p o ce­ n ite v v z d rž e v a n ja itd.

3.4. N o tra n je k ro ž e n je e n e rg ije

[28], k je r so poleg p o m em b n eg a p o v e č a n ja sk u p n e g a iz k o ristk a dosegli še d ru g e iz b o ljšav e, k a k rš n e so: m a n jš a p o tre b n a in s ta lira n a m oč, b o ljši p o sp ešk i in v e č ja p o v p re č n a p o to v a ln a h itr o s t te r p o m em b n o z m a n jša n je o n e sn a ž e v a n ja ok o lja. Z v se h itre jš im ra z v o je m u p o ra b e m ik ro p ro c e so rsk ih k rm iln ik o v pa bodo ta k š n i n a č in i la h k o vse p o g o steje u p o ra b ­ lje n i tu d i p r i in d u s trijs k ih h id ra v lič n ih n a p ra v a h .

4. SK L E P N E U G O TO V ITV E

S p o d ro b n o an alizo izg u b in p re g le d o m m o žn ih n a č in o v za v a rč e v a n je z e n e rg ijo p o s ta ja jo ja sn e tu d i p e rs p e k tiv e in sm e ri za n a d a ljn ji ra z v o j h i­ d ra v lič n ih n a p ra v za pogon in k rm ilje n je s tro je v in p o stro jev . P r i te m im am o v m islih p re d v se m zag o ­ to v ite v k o n k u re n č n e zm ožnosti h id ra v lik e v p r i­ m e rja v i z d ru g im i v rs ta m i p o g o n sk e in k rm iln e te h n ik e . To p a la h k o zagotovim o sam o s k a k o v o st­ n im i s e sta v in a m i t e r p re m iš lje n im in stro k o v n im p ro je k tira n je m n a p ra v , ob u p o š te v a n ju v se h do­ sežkov sodobne m ik ro e le k tro n ik e in k rm iln e te h ­ nike.

LIT E R A T U R A

[1] A nonim us: N ew K inds of F lu id P o w e r C ontrols S ave Oil as W ell as E n erg y — P ro d u c t E n g in e erin g (1975) 2, str. 35—37.

[2] A vram ović D.: E n tw ic k lu n g en u n d T en d en zen in d e r F lu id -A n trie b ste c h n ik — V o rtra g an lä sslic h d e r E rö ffn u n g d e r 10. In te rn a tio n a le n F ach m esse f ü r O elhy- d ra u lik u n d P n e u m a tik , in Z ü ric h 1982.

[3] B eerch eck R. C. : C u rb in g th e E n erg y A p p e tite of H y d ra u lic S ystem s — M achine D esign 52 (1980) 15, str. 959 9

-[4] D o tte r R. J., K e ir J- B.: H y d ra u lic S y stem Com ­ p en satio n C onserves L ift T ru c k P o w e r — H y d ra u lic s an d P n eu m a tic s 35 (1982) 9, str. 121— 124.

[5] F a h l H .-J., M etzner F.: E n e rg ie sp eic h eru n g in einem h y d ro sta tisc h e n F a h r a n tr ie b m it S erie n a g re g a te n —■ O elh y d ra u lik u n d P n e u m a tik 26 (1984) 7, str. 420 do 426.

[6] H arm s H .-H .: E n erg ie e in sp a ru n g d u rc h S y stem ­ w a h l in d e r M o b ilh y d ra u lik — V D I-Z 122 (1980) 22, str. 1006—1010.

[7] H arm s H .-H .: L o ad -S e n sin g -H y d ra u lik sy ste m e in d e r M o b ilh y d ra u lik — 4. A a c h e n e r F lu id te ch n isch es K olloquium , 18. bis 20. 03. 1980, B e iträ g e zu m F a c h ­ g ebiet H y d ra u lik , B an d 1, str. 63—81.

[8] H a r te r D. R.: S av in g E n erg y in P ilo t-o p e ra te d V alve S ystem s — M achine D esign 51 (1979) 9, str. 266 i 227.

[9] H en k e R.: H y d ra u lic S ystem s th a t C onserve E n erg y — M achine D esign 48 (1976) 18, str. 81—85.

[10] H en k e R. W.: L o ad S ensing H y d ra u lic S ystem s — H y d ra u lic s a n d P n e u m a tic s 36 (1983) 6, str. 55—57 in 36 (1983) 8, str. 52— 55.

[11] H u tte r J .: Z e n tra lh y d ra u lik u n d z e n tra le D ru c k ö lv e rso rg u n g — S p a re n a n In v estitio n e n , E n erg ie u n d W a rtu n g — F lu id 14 (1980) 6, str. 14— 17.

[12] J a rc h o w F., B e rg e r G.: K o p p elg e trieb e m it stu fen lo sem h y d ro sta tisc h e n G etrie b e u n d N a c h sc h a lt­ stu fe n f ü r K ra ftfa h rz e u g e — 6. A a c h e n e r F lu id te c h n i­ sches K olloquium , 27. bis 29. 03. 1984, B e iträ g e zum F ach g e b ie t H y d ra u lik , B an d 2, str. 291—319.

[13] K o rd a k R., W a sse n b erg E., F a h l H .-J.: V e r­ gleich von k o n v e n tio n e lle n zu n e u a rtig e n s e k u n d ä r ­ g ere g elte n h y d ro s ta tis c h e n A n trie b e n m it E n e rg ie e in ­ sp a ru n g — 5. A a c h e n e r F lu id te c h n is c h e s K olloquium , 23. b is 25. 03. 1982, B e iträ g e zu m F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 2, str. 193—215.

[14] K re th N., N äp fel R .: »L oad-sensing« u n d F e in ­ s te u e r b a r k e it — 6. A a c h e n e r F lu id te c h n is c h e s K o l­ lo q u iu m 27. b is 29. 03. 1984, B e iträ g e zu m F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 1, str. 237—253.

[15] M ah l W .: »H eisses E isen« W irk u n g s g ra d — V e rb e sse rte E n e rg ie b ila n z in H y d ra u lik sy s te m e n — F lu id 14 (1980) 5, str. 30— 36.

[16] M o o rh ead J. R .: S a v in g E n e rg y w ith »D igital« P u m p S y stem s — M ach in e D esign 56 (1984) 4, str. 40—44.

[17] M u rre n h o ff H .: E n e rg ie sp a re n d e L e is tu n g s e n t­ n a h m e au s e in em K o n s ta n td ru c k n e tz — 5. A a c h e n e r F lu id te c h n isc h e s K o llo q u iu m , 23. b is 25. 03. 1982, B e i­ tr ä g e zum F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 2, str. 169— 192. [18] M u rre n h o ff H., V e rste e g e n C.: E in sa tz b e isp ie le m o to rg e re g e lte r A n trie b e m it d e r M ö g lich k eit d e r E n e r ­ g ie rü c k g e w in n u n g — O e lh y d ra u lik u n d P n e u m a tik 28 (1984) 7, str. 427— 434.

[19] N ik o lau s H. W .: M a ssn a h m e n z u r E n e rg ie e in s­ p a ru n g b e i h y d ro s ta tis c h e n A n trie b e n — 6. A a c h e n e r F lu id te c h n is c h e s K o llo q u iu m , 27. b is 29. 03. 1984, B e iträ g e zu m F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 1, str. 179 do 214.

[20] O b u čin a M., P a v lo v ič V.: P ro b n i sto za is p iti­ v a n je p u m p i i h id ro m o to ra sa z a tv o re n o m c irk u la c ijo m snage — Z b o rn ik ra d o v a H IP N E F ’76, S M E IT S — B eo­ grad , str. 225—234.

[21] R o th J., S a ffe P .: R e g e lu n g sk o n z e p te f ü r la g e ­ g e re g e lte e le k tro h y d ra u lisc h e S e rv o a n trie b e — O e lh y ­ d r a u lik u n d P n e u m a tik 28 (1984) 6, str. 394—400 i 28 (1984) 7, str. 444^447.

[22] S c h n e id e r H. D.: » H y d ra u lik sp e ic h e r als F a h r ­ z e u g a n trie b im V erg le ich zu a n d e re n E n e rg ie sp e ic h e r­ sy stem e n — 4. A a c h e n e r F lu id te c h n is c h e s K o llo q u iu m , 18. b is 20. 03. 1980, B e iträ g e zum F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 1, str. 83— 106.

[23] S ch ö lle r K .: E n e rg ie e in sp a ru n g b e i s ta tio n ä re n h y d ra u lisc h e n A n la g e n — 4. A a c h n e n e r F lu id te c h n i­ sches K olloquium , 18. b is 2Q. 03. 1980, B e iträ g e zum F a c h g e b ie t H y d ra u lik . B a n d 1 str. 33—42.

[24] V an L o g te n H., W e in g a rte n F .: E in e n e u e G e­ n e ra tio n v o n P u m p e n s te u e ru n g e n — 6. A a c h e n e r F lu id ­ te ch n isc h e s K o llo q u iu m , 27. b is 29. 03. 1984, B e iträ g e zu m F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 1, str. 349—365.

[25] W elin A., H y d ré n I., Isb e rg B.: S ta d tb u s a n tr ie b m it 40° v e r s te llb a re A x ia lk o lb e n e in h e ite n — 5. A a c h e ­ n e r F lu id te c h n is c h e s K o llo q u iu m 23. b is 25. 03. 1982, B e iträ g e zum F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 2, str. 147 do 167.

[26] W eule H., S tie r le H .-J .: H y d ra u lisc h e I n d u ­ strie ro b o te r, L e istu n g sb e d a rf, M ö g lich k e iten d e r E n e r ­ g ie e in s p a ru n g —• 6. A a c h e n e r F lu id te c h n is c h e s K o llo ­ quium , 27. b is 29. 03. 1984, B e iträ g e zu m F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 1, str. 215—235.

[27] W ilk in s B. Č.: A p p lic a tio n of C e n tra l H y d ra u ­ lics to I n je c tio n M o ulding M a ch in e D riv e s a t C h lo rid e L o riv a i L im ite d — P a p e rs P re s e n te d a t th e S ix th I n t e r ­ n a tio n a l F lu id P o w e r S ym posium , C a m b rid g e — E n g lan d , A p ril 1981 — B H R A F lu id E n g in e e rin g , 1981, P a p e r G7, str. 393—400.

[28] W e sth o f P .: H y d robus, F a h r a n tr ie b m it h y d ro - p n e u m a tis c h e r E n e rg ie sp e ic h e ru n g — 4. A a c h e n e r F lu id ­ te ch n isc h e s K o llo q u iu m , 18. b is 20. 03. 1980, B e iträ g e zum F a c h g e b ie t H y d ra u lik , B a n d 1, str. 107— 136.