UDK 621.436
Računalniška analiza delovnega procesa v valju dizelskega m o to rja
s povečanim deležem zaostalih plinov
IVAN PREBIL — RADISLAV PAVLETIČ
1. UVOD
Za m atem atično sim uliranje poteka zgorevanja v dizelskih m otorjih se dandanes pogosto uporablja V ibejev zapis sproščanja toplote [30] z variabilnim a, m otorju in njegovem u režim u obratovanja p rila godljivim a param etrom a: m — param etrom zgore v an ja in cpz ■—■ kotom tra ja n ja zgorevanja. P rila goditev obeh param etro v te rja ugotovitev odvis nosti od veličin, ki definirajo pogoje p ri obrato v an ju m otorja: razm ernik zraka A, stanje delovne snovi n a vstopu tla k psp, tem p eratu ro Tsp, dejanski začetek vbrizgavanja goriva gsvb, vrtilno h itro st mo to rja nii in koeficient zaostalih plinov y.
V rsto veličin in param etrov, ki popišejo delovni proces v valju m otorja, indiciram tlak, izkoristek, najvišji tlak, tem p eratu rn i potek, karakteristik o sproščanja toplote in potek zgorevanja, je mogoče ovrednotiti izključno s term odinam ično analizo po snetega indikatorskega diagram a.
V prispevku je podana m etoda za pridobitev digitaliziranih preizkusnih vrednosti tlačnega po tek a med procesom zgorevanja z uporabo raču n al nika in m atem atična m etoda za term odinam ično analizo visokotlačnega dela indikatorskega diagra ma, ki omogoča d efiniranje dejanske vrednosti za p aram eter zgorevanja m in za tra ja n je zgorevanja
cpz. S topnja zbližanja znanih vrednosti in d ik ato r skega diagram a in zanesljivost m etode p a je p re verjena s teoretičnim modelom.
1.1. Vpliv sestave delovne snovi na hitrost zgorevanja
K inetična teo rija plinov povezuje h itro st kem ič n e reakcije z verjetnostjo trk a reagirajočih mole kul [12], [13], [26], [30]. V erjetnost trk a m olekul različnih reagirajočih snovi je sorazm erna s števi lom m olekul vsake vrste v določenem prostoru ozi rom a z njihovim i koncentracijam i. H itrost kem ične reakcije je d efinirana k o t h itro st časovne spre m em be koncentracije izginjajočih ali nastajajočih snovi.
P ri zgorevanju ogljikovodikov se u p orabljata gorivo in kisik, zaradi česar se koncentracije začet nih snovi polagom a zm anjšujejo, koncentracije pro duktov reakcij pa povečujejo. Zvišanje tem p eratu re in tlak a pospešuje reakcijske procese, zm anjševa nje koncentracije goriva in kisika pa vpliva na zm anjševanje hitrosti kem ičnih reakcij.
H itrost zgorevanja delovne snovi po V ibeju [30]
( s l. 1)
dx , , , , Am+l)
w = ---= — a(m + 1) (<p/(pz)m ea( w z) d (<p/<Pz)
Sl. 1. Hitrost porabljanja goriva v odvisnosti od tra janja zgorevanja in parametra zgorevanja m (računski)
je izražena s h itro stjo p o ra b lja n ja goriva v od visnosti od relativnega zasuka ročične gredi cplcpz.
P oraba goriva je prikazana na sliki 2 in jo podaja
izraz (2), [14] ^
X = 1 — ea^ /<!,z)(m+1) (2)
X
'0 0,2 0,4 0,6 0.8 !<
V/%
Sl. 2. Poraba goriva v odvisnosti od trajanja zgorevanja in parametra zgorevanja m (računski)
k je r cpz pom eni celotno tra ja n je zgorevanja p ri p a ra m e tru m kot k arakterističnem številu zgorevanja, ki je v tesni povezavi z zam udo vžiga in zajem a specifičnosti reakcij (razvejanost reakcijskih verig, sprem injanje verig in p rek in itev verig), veličine stan ja m edijev (tlak, tem p eratu ra) te r od n jih od visne fizikalne p aram etre snovi (prevodnost in ko eficient m asne difuzije), kinem atične razm ere m e dija (hitrost gibanja, tu rb u len tn o stanje) in še d ru ge posebnosti. T ra ja n je zgorevanja pa je povezano s sprem em bo obrem enitve in v rtiln e h itro sti m o torja. Veličina a v izrazih (1), (2) je odvisna od k e m ične pretvorbe goriva.
2. IZVEDBA PREIZKUSA
Raziskave so potekale na enovaljnem š tirita k t nem zračno h lajenem dizelskem m otorju z nepo srednim vbrizgavanjem goriva (sl. 3). Osnovne ve ličine m oto rja so p re m e r lu k n je v a lja — D —
Sl. 3. Preizkusni motor
prostornina — Vk = 55 cm3, delovna prostornina va lja — Va = 934,9 cm3, kom presijsko razm erje —
s = 17, dolžina ojnice — L = 210,7 mm in razm erje
polm era ročičnega kroga z dolžino ojnice /., = 0,27. Vstopni in izstopni sistem na preizkusnem m otorju sta nekoliko prilagojena. Sprem em ba je n ujna za radi vračanja izpušnih plinov v valj m otorja in zaradi sesalnega in nadtlačnega polnjenja valja. M erilnik tlačnih sprem em b delovne snovi med pro cesom zgorevanja in odjem alni ventil [26] sta v gra jena neposredno v zgorevalni prostor, zato so po trebne spremembe tudi na glavi m otorja.
Preizkus, ki omogoča nadzor in zapis veličin v raziskovanih področjih obratovanja m otorja med drugim i več ali m anj uveljavljenim i m eritvam i, te rja poleg pridobitve zapisa tlačnega poteka in dinam ičnega začetka vbrizgavanja goriva v valj te r njunega vrednotenja tudi uvedbo metode za določitev deleža zaostalih plinov [26], [27] v de lovni snovi, k a r te rja posebno opremo, tj. h itri od jem alni ventil in njegovo elektronsko krm iljenje [26], [27], ki zazna krm ilne delilne signale samo v visokotlačnem delu indikatorskega diagram a (sl. 4).
Delilni signal a deli visokotlačni del indikator skega diagram a na intervale Atp = 2,5° zasuka ro- čične gredi. Signal b zazna spodnjo m rtvo lego bata. K rm iljenje odjem alnega ventila poteka prek signa la c, ki je v števni povezavi s signalom a. K rm ilne signale je mogoče dobiti prek fototranzistorjev FPT 100 in delilne plošče, p ritrjen e na v ztrajniku m otorja (sl. 3). V rednotenje indiciranega tlačnega
Sl. 4. Krmilni delilni signal
poteka in dinam ičnega začetka vbrizgavanja je po tekalo posredno prek m agnetofonskega zapisa in njegove poznejše digitalizacije in računalniškega vrednotenja na računalniku PDP 11 /03 (sl. 5).
9
SML ZML SML
Sl. 5. Digitalizirane vrednosti indikatorskega diagrama (preizkus)
Preizkus tako predstavlja kom pleksen sistem m ehanskih električnih m erilnih verig in elektron skih računalniških sistemov krm iljen ja in vredno tenja. Med drugim i tudi plinsko krom atografski način ugotavljanja koncentracij posam eznih snovi v delovni snovi v valju m otorja m ed kom prim ira njem m edija. Med preizkusi je koeficient zaostalih plinov za dane pogoje obratovanja m otorja defi n iran iz razm erja CC>2,sp v delovni snovi in pro duktih zgorevanja C 0 2,pz [4], [15], [16], [26], [27]
c e v ,p
C 02,pz c o 2,Sp (3)
in se ujem a z definicijo [26], [30] zaostalih plinov, ki jo definira razm erje m ed maso zaostalih plinov m zp in maso svežega polnjenja m sp v valju v ob m očju od 0 do oo.
3. IZRAČUN KARAKTERISTIKE SPROŠČANJA TOPLOTE IN DOLOČITEV PARAMETRA
ZGOREVANJA m
IN TRAJANJA ZGOREVANJA <pz
števila ozirom a v izrazu hitrosti zgorevanja kot odvoda izraza porabe goriva glede na tra ja n je zgo revanja. D ejanski vrednosti veličin sta definirani na podlagi term odinam ične analize med preizkusi posnetega indikatorskega diagram a (sl. 5).
Izhodiščne veličine za izdelavo računalniškega program a [26], k i u porablja preizkusne rezultate, so konstrukcijski podatki m otorja, digitalizirane vrednosti tlakov pi(q>0, preizkusne veličine, ki de finirajo pogoje p ri obratovanju m otorja; razm ernik zraka, stanje delovne snovi na vstopu, vrtilno hi tro st m otorja, dinam ični začetek vbrizgavanja go riva, delež zaostalih plinov, stanje produktov zgo rev an ja te r kurilno vrednost in elem entarno ke mično sestavo goriva.
Podlaga za izračun toplote segrevanja qi_ 2 iz znanega tlačnega poteka v posameznem intervalu zgorevanja je prvi zakon term odinam ike [10], [30],
[31]
qi_ 2 = cvi_ 2(T2 — Ti) + p du (4)
A bsolutno delo se vrednoti po načinu trapezne m etode posamezno za vse intervale zgorevanja. Iz goriva dovedena toplota n a enoto mase, ki povzroča povečanje n o tran je energije, je definirana
«sr /P2(<P2) — Pi(<Pi) ,
q i -2= — --- +
e \ x\ — 2 — 1
+ Pl - P2 M
ts) — v
(ti)) j
(5)
in je izvedena neposredno iz enačbe (4) [26]. Sprem em bo sproščanja toplote na enoto mase se vrednoti od začetka zgorevanja pa do kota za- v rtitv e ročične gredi, p ri katerem sproščena toplota doseže naj večjo vrednost oz. do intervala, pri k a terem doseže povečanje sproščene toplote vrednost 0. Časovni potek sproščene toplote čez vse in te r vale zgorevanja določa enačba
in h k ra ti pom eni vrednost izkoristka zgorevanja
f = Va v (9)
P ri tem je toplotni izkoristek tp podan qi—2
V = ---Qzg
(10)
S topnja p retvorbe goriva r;„ pa z enačbo [26]
V» = H„ — Hun
HU
( H )
Izgubljena toplota zarad i nepopolnega zgoreva n ja H un je defin iran a n a podlagi vrednosti C 0 2 in Os v izpušnih plinih [26] (sl. 6) in je defin iran a
H an = Hc y c (12)
Sl. 6. Popolnost zgorevanja
Sproščena toplota m ed procesom zgorevanja qzg je neposredno sorazm erna količini zgorelega goriva A x
<2zg — Va
Hg
(1 + y) X Z0 + 1
A x (13)
q = 2 qi- 2 (6)
i=l
R elativni delež goriva se m ed procesom zgore v an ja pojavlja kot funkcija med sproščeno toploto q in kurilno vrednostjo gorljivih snovi v delovnem m ediju
K u riln a vrednost v procesu sodelujočih gorlji vih snovi je odvisna od spodnje kurilne vrednosti vbrizganega goriva in gorljivih kom ponent v za ostalih plinih.
N ajvečja vrednost relativnega deleža gorljivih snovi se pojavi p ri m aksim alni sproščeni toploti
Q m aks
Q m aks f , 0 ,
3 -im ak s — — s (o)
Za določanje vrednosti razm erja specifičnih to plot in sproščene toplote opazovanega in terv a la je tre b a pri prvem približku poznati sprem em bo m ol ske količine delovne snovi in relativ n i delež gor ljivih snovi iz prejšnjega intervala.
V začetni fazi zgorevanja se izbere vrednost koeficientov za sprem em bo m olske količine ko = 1
in za re la tiv n i delež gorljivih snovi x = 0.
Iz indikatorskega diagram a je določljiva h itro st zgorevanja, če se toploti segrevanja x\ p rišteje iz gubljena toplota zaradi h lajen ja x v
x e = X i + X , (14)
Izguba toplote zaradi nezgorelega goriva pa je zajeta s faktorjem a v eksponentu naravnega šte vila
l g ( l — tj u)
I g e
(16)
P ara m e ter zgorevanja m se ujem a s k a ra k te ri stiko relativnega deleža v procesu sodelujočega go riva. Dejansko vrednost določimo za dane raz m ere obratovanja po m etodi m inim alnih kv ad ra tov.
n 2 A
2-i= l
m
n / n \ / 71 \
12 (a b) — ( 2 a 2 B
i=>l \ i = l / \ i = l /
(17)
Izraz je izpeljan neposredno iz Vibejevega za pisa za relativno porabo goriva v odvisnosti od re lativne zavrtitve ročične gredi (2) [26].
P ri tem je veličina A definirana z
A = 1 g(— 2,303 . lg(l — x e) — lg(— a) (18)
in veličina B z enačbo
B — lg ep (19)
Veličine iz izrazov (17), (18), (19) so v odvisnosti od deleža zgorelega goriva v posam eznih in te rv a lih zgorevanja n [26], kota zavrtitve ročične gredi, ki se sprem inja od začetka zgorevanja <p — 0 do kota (p, pri katerem se pojavi največji delež zgore lega goriva (8) za predpisani Acp = 2,5° RG, te r ve ličine a, ki je odvisna od kem ične pretvorbe go riv a [26],
T rajanje zgorevanja delovne snovi, m erjeno s kotom zasuka ročične gredi, določa enačba
<pz = 10c (20)
eksponent C pa popiše izraz
n n
y B— L _ y ^
/ i m + 1 / t
c = i= i--- — (21) n
Eksponent C je ob veličinah A in B odvisen tudi od p aram etra zgorevanja m in je izpeljan iz izraza (2) [26],
4. REZULTATI ANALIZE
V rednosti na sliki 7 pomenijo porabo goriva v odvisnosti od tra ja n ja zgorevanja cpz in param etra zgorevanja m in so re zu ltat term odinam ične ana lize indikatorskega diagram a (sl. 8). M erili smo m ed obratovanjem preizkusnega m otorja: v r t i l n a
hitrost m otorja — nji = 1750 vrt./m in, razm ernik zraka — l = 3,26, dinam ični začetek vbrizgavanja goriva v valj — <pzv = 20° in začetek zgorevanja delovne snovi — cpzz — 10° zavrtitve ročične gredi
o ---
---0 02 0.4 0.6 0,8 10
p/p,
Sl. 7. Relativna poraba goriva
<f2 = 80°, m = 0,296, A = 3,26, y = 0,08, po = 1,2 b a r, £ = 0,8399
-1 8 0° -120° -6 0° 0° 6 0° 12 0° 180°
S M L Z M L SM I
SI. 8. Prikaz izmerkov in izračunanih vrednosti indika torskega diagrama
A = 3,26, y = 0,08, e = 17, m = 0,296, <Pz = 80°, po = 1,2 bar,
<pzz = — 10°
pred zgornjo m rtvo lego bata, spodnja kuriln a vrednost goriva — H„ = 41,86 M J/kg, elem entarna kem ična sestava goriva — C = 0,86 odstotkov, H = = 0,13 odstotkov, O = 0,01 odstotka, stan je delov ne snovi pred kom presijo — p sp = 1 ,2 .104 5 Pa, To = = 293 K, tem p eratu ra izpušnih plinov — Tzp = = 720 K in delež zaostalih plinov — y — 8 odstot kov, tem p eratu ra svežega polnjenja — Tsp = = 324,6 K ih p ri že om enjenih konstrukcijskih po datkih m otorja.
P ara m e ter zgorevanja, ki je definiran s k a ra k teristiko relativnega deleža zgorelega gradiva x e
p ri izkoristku zgorevanja aimaks = 0,8399 = i doseže vrednost m = 0,296 p ri tra ja n ju zgorevanja <pz =
= 80° zavrtitve ročične gredi.
V ta nam en je izdelan računalniški program za čisto teoretično definiranje pokazalnikov delovne ga procesa, ki upošteva ob izrazih, ki definirajo sta nje delovnega m edija v posam eznih interv alih de lovnega procesa [24], [25], [26] (polnjenje, kom pri m iranje in zgorevanje delovne snovi te r ekspanzijo produktov zgorevanja), tu d i spremembo začetka zgorevanja delovne snovi [26], tra ja n je zgorevanja in param eter zgorevanja. Ob n aštetih veličinah je mogoče sprem injati tu d i vrednosti, ki definirajo geometrično obliko in prostornino delovnega valja, krm ilne čase, kakovost goriva Hn, C/H te r izkori stek zgorevanja.
potek od 1 do 2 .1 0 5P a nižje vrednosti od izm er jenih. To pa kaže tu d i na zadovoljivo ujem anje preostalih pokazalnikov delovnega procesa; srednji efektivni tla k p e n a sliki 9, specifično porabo
go-X
Sl. 9. Primerjava računskih in izmerjenih vrednosti pe
I z ra č u n a n o : e = 17, (pzz = — 35°, n u = 1750 v r t./m in , p 0 = 1,0 b a r, y = 0,19. P re iz k u s : e = 17, vzl & — 35°, jim 1750 v rt./m in , po =
— 1,0 b a r , y «s 0,19
A
Sl. 10. Primerjava računskih in izmerjenih vrednosti
P o d a tk i s s lik e 9.
P rim erjav a rezultatov izračuna in m eritev za naj višji tlak delovne snovi m ed procesom zgoreva n ja (sl. 11), specifično porabo goriva (sl. 12) in sred n ji indicirani tlak (sl. 13) glede na idealno 100-od- stotno ujem anje pokaže, da se rezu ltati povečini ujem ajo s + 3-odstotno natančnostjo. Č eprav v li te ra tu ri [32] nahajam o tu d i ugodnejše območje n a tančnosti ( + 2 odstotka), lahko trdim o, da so uje m anja zadovoljiva glede na zelo obsežno m erilno verigo in zapleten potek preizkušanja. V rednosti so le za en odstotek zunaj območja natančnosti med preizkusi uporabljenega in strum entarija.
5. OZNAČBE C — ogljik
c — specifična toplota
Hu — spodnja k u riln a vrednost goriva
Hun — izgubljena toplota zaradi nepopolnega zgorevanja
Hc — kuriln a vrednost ogljika ko —■ sprem em ba molske količine
50 L«*---
---50 60 70 80 90 bar 100
Anaks
Sl. 11. Ujemanje računskih vrednosti z meritvami pmaks
/
/ / /
/ / / '
M
X
_____
A
/ / /
A-7
f /
/
X /
//V
7
200 250 300 350 g/kW h 400
A
pe
q — toplota n a enoto mase
m — p aram eter zgorevanja
msp — celotna m asa delovne snovi po končani fazi zam enjave delovnega m edija
m zp — m asa zaostalih plinov
m sz — m asa svežega zraka v valju po končani fazi zam enjave delovnega m edija
n — število intervalov
Pmaks — najvišji tla k delovne snovi
psp — tlak polnjenja valja po končani fazi za m enjave delovnega m edija
p — tlak zgorevanja
R — splošna plinska konstanta To — tem peratura okolice
TSp — tem p eratu ra polnjenja valja po končani fazi zam enjave delovnega m edija
Tzp — tem p eratu ra zaostalih plinov
V g — gibna prostornina Vk — kom presijska prostornina Vsp — prostornina svežega polnjenja
v — specifična prostornina
w — hitrost zgorevanja
Zo — stehiom etrična količina zraka
X — relativna poraba goriva
x v — izguba toplote y — popolnost zgorevanja
r]u — stopnja pretvorbe
y — delež zaostalih plinov e — kom presijsko razm erje
X — razm ernik zraka
y>(q>) — sprem em ba specifične prostornine
yj — toplotni izkoristek f — izkoristek zgorevanja
<p — zavrtitev ročične gredi
X — razm erje specifičnih toplot
6. SKLEP
Preizkusna, predvsem pa računska analiza po sameznih veličin, ki definirajo delovni proces na podlagi znanega indikatorskega diagram a, je po trdila, da so težave, ki so povezane s prim ernostjo Vibejeve funkcije sproščanja toplote p ri dizelskih m otorjih v nenatančnosti definiranja veličin, ki po pišejo specifičnosti postopka priprave goriva za zgorevanje in pogoje obratovanja m otorja na p ara m eter zgorevanja in tra ja n je zgorevanja.
V sestranska analiza vpliva pogojev pri obrato vanju m otorja na dejanske pokazalnike delovnega procesa je mogoča izključno po računski poti. Iz sledki preizkusov so tem elj za izdelavo popolnej šega m atem atičnega modela in računalniškega pro grama, ki zajem a tu d i odvisnosti param etra zgo revanja in tra ja n ja zgorevanja od veličin in p a ra metrov, ki definirajo pogoje obratovanja m otorja (razm ernik zraka, stanje delovne snovi na vstopu, delež zaostalih plinov, začetek zgorevanja delovne snovi in vrtilno hitro st motorja). Preizkusi so n a m enjeni predvsem za preverjanje rezultatov. To je pomembno še zlasti tak ra t, ko je računalniški pro gram razvit samostojno.
L IT E R A T U R A
[1] A c k e rm a n n , G .: D a s V e r b re n n u n g s d r e ie c k b e i R u ss- b ild u n g , F o rs c h u n g s -H e ft 366, s tr. 1—7.
[2] B e n ie k , E., W o sch n i, G .: R e c h n e ris c h e U n te r s u c h u n g d e s B e tr ie b s v e rh a lte n s e in - u n d z w e is tu fig a u f g e la d e n e r m it- te ls c h n e lla u ff e n d e r V ie rta k td ie s e lm o to re n , M T Z 39 (1978) 3, s tr.
93—98. . ,
[3] D o b o v iše k , Ž .: V ib e o v i p a r a m e tr i i iz g a r a n je u d izel- sk o m m o to ru , JU M V sa o b fien ja, a p r il 1983, O p a tija , s tr. 72—73.
[4] D o b o v iše k , Z., C e rn e j, A .: S im u lir a n je c ik lu s a d iz e l s k e g a m o to rja s p o m o č jo V ib e -o v ih fu n k c ij R a z is k o v a ln a n a lo g a, M a rib o r 1980.
[5] D o b o v iše k , Ž „ C e rn e j, A .: S im u lir a n je c ik lu s a d iz e l sk e g a m o to rja s p o m o č jo V ib e -o v ih f u n k c ij, R a z isk o v a ln a n a lo g a , M a rib o r 1981.
[6] D o b o v iše k , 2 ., C e rn e j, A .: - S i m u l i r a n j e s p r o s titv e to p lo te (K ST) v d iz e lsk e m m o to rju z u p o š te v a n je m k a r a k t e r i s tik e v b riz g a (KV), R a z isk o v a ln a n a lo g a , M a rib o r 1983.
[7] F o rtn a g e l, M .: B e e in flu s s u n g d e r A b g a s z u sa m m e n s e tz u n g d u r c h A b g a s rü c k f ü h r u n g b e i e in e m a u fg e la d e n e n W irb e lk a m m e r — D ie se lm o to r, M TZ 33 (1972) 2, s tr. 35—40.
[8] H a rd e n b e rg , H ., W a g n e r, H .: D e r Z ü n d e rv e r z u g in d i r e k t e in s p ritz e n d e n D ie s e lm o to re n , M T Z 32 (1971) 7, s tr. 240— 248.
[9] H o h e n b e rg , G .: B e re c h n u n g d e s g a s se itig e n W ä rm e ü b e rg a n g e s in D ie s e lm o to re n , M T Z 41 (1980) 7/8, s tr. 321—326. [10] H in ze, W .: T h e rm o d in a m is c h e A n a ly s e d e s I n d ik a to r-D ia g ra m m s, K F T 2 (1968), str. 44—50.
[11] H a m p e l, R ., K u r r, D .: E le k tr o n is c h e M e ssy ste m z u r d ig ita le n E rfa s s u n g u n d A u s w e rtu n g v o n I n d ik a to r d ia g r a m m e n , M TZ 36 (1975) 2, Str. 33—38.
[12] J a n te , A .: G re n z e d e s W ie b e -B re n n g e s e tz e s K F T 5/1961, s tr. 191—192.
[13] J a n te , A .: D as W ie b e -B re n n g e s e tz t, K F T 9 (1960), str. 340—346.
[14] J a n te , A .: D e r W eg z u m W ie b e -B re n n g e se tz , K F T 4 (1961), Str. 140—143.
[15] K o d ra n o w sk i, H . A .: D e r T o tp u n k tf e h le r b e i d e r B e stim m u n g d e s in d iz ie rte n M itte ld ru c k s v o n V e r b re n n u n g s m o to re n , M TZ (1976), 1/2, s tr. 19—23.
[16] K e d rin , O. G .: O p re d e le n ie iz b y tk a v o z d u h a dl ja sg o rn ija v d iz e lja h . D v ig a te li v n u tr e n n e g o s g o r a n ija , 1965, L e n in g ra d .
[17] K o h , G. A ., K a z a č k o v , R. V., S ta n k e v ič , G. L .: O p re d e le n ie k o e fic ie n ta iz b y tk a v o z d u h a i p o k a z a te T g a z o o b m e n a d iz e lja s v y so k im n a d d u v o m s p o m o šč ju g a zo v o j k r o m a to g ra - fie j — DVS, V y p u s k 12, 1970 H a rk o v .
[18] L a n g e , K .: B e re c h u n g d e r W ä r m e fre is e tz u n g in V e r b re n n u n g s m o to r, K F T 1/74, s tr. 12—15.
[19] L u s tg a rte n , G. : M o d e llu n te rs s u c h u n g e n z u r G e m is c h t b ild u n g u n d V e r b re n n u n g i n D ie s e lm o to r, M T Z 35 (1974) 9, Str. 320—325.
[20] M ö h le n k a m p , H .: Z u r G e n a u ig k e it d e r B r e n n g e s e tz r e c h n u n g e in e s D ie s e lm o to rs m it n ic h tu n te r te ilte n B r e n n ra u m , M TZ 37 (1976) 7/8, s tr. 285—291.
[21] M ü h lb e rg , E .: A b g a s rü c k f ü h r u n g b e i V e r b re n n u n g s k ra ftm a s c h in e n , in s b e s o n d e re b e i D ie s e lm o to re n T e il 1, M TZ 32 (1971) 5, s tr . 166—172, T e il 2, M TZ 32 (1971) 9, s tr. 327—334.
[22] M e lc h e r, K .: E le k tro n is c h e B e re c h n u n g d e r V o rg ä n g e in E in s p r itz s y s te m e n v o n D ie s e lm o to re n , M TZ 24 (1963), 8, str. 27—285.
[23] P a v le tič , R .: V p liv z a o s ta lih p lin o v n a d e lo v n i p ro c e s in e m isijo m o to rje v z n o tr a n jim iz g o re v a n je m , SV (1974) 4, s tr. 151—160.
[24] P a v le tič , R ., P re b il, I .: V p liv z a o s ta lih p lin o v n a p r o c e s d iz e ls k ih m o to rje v , L P , 1. d el, L ju b lja n a , 1981.
[25] P a v le tič , R ., P re b il, I .: V p liv z a o s ta lih p lin o v n a p r o ces d iz e ls k ih m o to rje v , L P , 2. del, L ju b lja n a , 1981.
[26] P re b il, I.: V p liv z a o s ta lih p lin o v n a p r o c e s v v a lju d iz e ls k e g a m o to rja , D is e rta c ija , L ju b lja n a , 1985.
[27] P re b il, I., P a v le tič , R ., M užič, P .: O d re đ iv a n je k o li č in e z a o s ta lih g a so v a u c ilin d ru d iz e l m o to ra , JU M V sa o b - š te n ja (x) 56/57, K ra g u je v a c , 1984.
[28] S itk e i, G .: Ü b e r d e n d ie s e lm o to ris c h e n Z ü n d v e rz u g , M TZ 24 (1964) 6, s tr. 190—194.
[29] T u rn s , S. R., B o rm a n , G. L .: I n t e r n a l C o m b u stio n E n g in e S a m p lin g P ro b e s : A n E k s p e r im e n ta l S tu d y o f S a m p le - G az O rig in s a n d F lo w D is tu rb a n c e s , C o m b u stio n a n d F la m e 38 (1980), s tr. 313—327.
[30] V ibe, I. I.: B r e n n v e r la u f u n d K r e is p ro c e s s v o n V e r b re n n u n g s m o to re n , V EB V e rla g T e c h n ik , B e rlin (1970).
[31] V ibe, I. I., F a r a to r, M. F .: E le k tr o n is c h e A n a ly s e d e r A rb e itss p ie le v o n V e r b re n n u n g s m o to re n , F o rs c u n g u n d E n t w ic k lu n g (1965).
[32] W o sch n i, G .: E le k tr o n is c h e B e re c h n u n g v o n V e r b r e n n u n g s m o to r-K re is p ro z e s s e n , M TZ 26/11. s tr. 439—446.
[33] W o sc h n i, G. : D ie B e re c h n u n g d e r W a n d v e rlu s te u n d d e r te r m is c h e n B e la s tu n g d e r B a u te ile v o n D ie s e lm o to re n , M T Z 31 (1970) 12, Str. 491—499.
[34] Y o sh id a , M ., Y p m a, M .: A n w e n d u n g e in e s e le k tr o n is c h g e s te u e rte n G a s e n tn a h m e s y s te m s a n e in e m a u f g e la d e n e m M V M -D ieselm o to r, M T Z 40 (1979) 7/8, s tr. 319—323.
N a slo v a v to r je v : d r. I v a n P re b il, d ip l. inž.,
