Odvisnost stabilnost hidroagregata od nastavitvenih konstant regulatorja

UDK 621.824—55

Odvisnost stabilnosti hidroagregata od nastavitvenih konstant

regulatorja

Z O R A N K A R I Ž

UVOD _{2. O PIS H ID ROAGREGATA}

O m en jen a n aloga je plod sodelo v an ja m ed od­ delkom za turbinsko* re g u la c ijo to v a rn e »Litostroj« v L ju b lja n i te r k a te d re za te h n ič n o k ib e rn e tik o F a ­ k u lte te za s tro jn ištv o v L ju b ljan i. V p rv i v a ria n ti je b ila re še n a k o t se m in arsk a n alo g a [3], d o d atn e z a h tev e p a so povzročile sp rem em b e in dopolnitve p ri re še v a n ju v p ra š a n ja stab iln o sti. Ta članek p ri­ n a ša o n je m opis m etod in p o te k a te r rezu ltate.

1. O PIS PRO BLEM A

S ta b iln o st sistem a av to m atičn eg a k rm ilje n ja v r ­ tiln e h itro sti (oz. frekvence) h id ro a g re g a ta s P elto - novo tu rb in o je osnovno v p ra ša n je n jegove u p o ra b ­ nosti [1], K e r p a p ri siste m ih z dolgim cevovodom p ri sprem em bi p o lo žaja igle* m očno v p liv a na d in a ­ m ik o v o dni u d a r, ga je v n e k a te rih p rim e rih ra z ­ isk av e sta b iln o sti tre b a tu d i u p oštevati. Drugo* za­ n im iv o v p ra š a n je je, k a k o n a sta v itv e re g u la to rja v p liv ajo n a k akovost sistem a že v stacio n arn em sta n ju , če p re d p o sta v lja m o n ed u šen vodni ud ar.

N ak azan a p ro b le m a tik a n am že p o n u ja način, k ak o n aj jo raziščemo'. Če vzbujam o1 m odel sistem a k rm ilje n ja v rtiln e h itro sti h id ro a g re g a ta s k o račn o funkcijo, n am b o časovno n a ra šč a n je am p litu d e ab so lu tn e v red n o sti p o lju b n eg a izhodnega signala kazalo n esta b iln o st sistem a in nasprotno'. U pošteva­ n je in n e u p o šte v a n je n a m odelu vodnega u d a ra bo pokazalo v pliv teg a p o jav a n a stabilnost. D rugo v p rašan je, ki je v p ra k si p ra v ta k o pom em bno, k a k šn e so' n a m re č am p litu d e izhodnega sig n ala — v rtiln e h itro sti že v stacio n arn em s ta n ju sistem a zarad i n ed u šen eg a vodnega u d ara, p a raziščem o' z opazovanjem om en jen e a m p litu d e p o u m irje n ju p reh o d n eg a p o jav a po v z b u ja n ju sistem a s koračn o funkcijo'. T a p o ja v d efin ira m o s kakovostjo' sistem a v stacio n arn em sta n ju .

N aloga se torej deli n a tr i dele:

a) d o lo čan je odvisnosti stab iln o sti sistem a od n a sta v itv e n ih v red n o sti k o n sta n t re g u la to rja ,

b) določanje odvisnosti stab iln o sti sistem a od v o dnega u d a ra ,

c) d o ločanje kak o v o sti sistem a v odvisnosti od vodnega u d a ra in v red n o sti n a sta v itv e n ih k o n stan t re g u la to rja v stacio n arn em stanju.

V to čk ah a, b in c p o d an e zah tev e združim o' v en po jem — stab iln o st h id ro ag reg ata, k i jo je tre b a razisk ati.

N alogo smo' rešili z m o d eliran jem n a h ib rid n em ra č u n a ln ik u M EDA 41 T.

H id ro ag reg at se sta v lja ta d ve P eltonovi tu rb in i s po dvem a šobam a z g e n erato rjem n a isti gredi, ki im a ta m oč 59 MW p ri im enski v rtiln i h itro sti n n =

— 428,5 m in-1 te r p ri pad cu Hn = 526 m. K a rak te­ ristič n i čas v z tra jn o sti v ode v dovodnem cevovodu je T w — 2,7 s, k a ra k te ristič n i čas v o d n ih valov T r = = 4,2 s. R eg u lato r h itro sti im a s tru k tu rn o shem o po sl. 1.

R aziskati je tre b a d an i sistem za sp rem in jan je re g u la to rsk ih k o n sta n t v n a sle d n jih obm očjih:

— p ri staln i sta tik i (nasprotni v red n o sti p ro p o r­ cionalnega o jačan ja reg u lato rja) bp = 0 . . . 16 °/o,

— p ri diferencialni časovni k o n sta n ti Tn = = 0 . . . 5 s,

— p ri p roporcionalni časovni k o n sta n ti Tx = = 0 . . . 4 s.

U poštevati je tre b a k oeficient sam o reg u liran ja o b rem en itv e v m e ja h eg = — 1, 0 in 2, prazn i tek te r 20-, 60- in 100-odstotno' o b rem en itev agregata.

P o d a tk i o v rsti tu rb in e in o n ačin u o b rato v an ja n a m d a jo n asled n ji sistem enačb [2, 3], ki opisuje

hidroagregat**,

Ta . s . X (s) = Amt (s) — Am g (s)

Amt (s) = m ty2. Aj/2 (s) + et . Ax (s) + mth. A h (s) Amg (s) = eg . Ax (s) + z (s)

Aq (s) = qys. Ay,(s) + qh . Ah (s)

Ah (s) = Gu ( s ) . Aq (s) (2.1)

k je r pom enijo:

et — koeficient sa m o reg u liran ja tu rb in e,

h — re la tiv n o tla č n o višino,

Gu — pren o sn o fu n k cijo vodnega u d ara,

Ah — re la tiv n i odstopek tla č n e višine vode od o b ratovalne,

Amg— re la tiv n i odstopek m o m en ta g e n e ra to rja od o b rato v aln e vrednosti,

Amt — re la tiv n i odstopek m om enta tu rb in e od o b ra­ to v aln e vrednosti,

m ty2 = d m t д У2 o

™t„ = d m t

d h o

(c— pom eni obrato v aln o točko)

q — re la tiv n i p re to k vode skozi tu rbino,

Aq — odstopek relativ n eg a p re to k a od ob rato v aln e vrednosti,

* M ožna j e t r o jn a re g u la c ija o b ra v n a v a n e g a h id ro a g re g a ta : sa m o z iglo, sa m o z o d rezilo m ali z o bem a.

qh = Ö q

0 . У 2

d y ,

0_q d h

S

T a

Ax

У2

— L ap lace-o v o s p re m e n ljiv k o ,

— časo v n o k o n s ta n to h id ro a g re g a ta [s],

— re la tiv n i o d sto p ek k o tn e v r tiln e h itro s ti t u r ­ b in e od n a z iv n e v re d n o sti,

— r e la tiv n i g ib iz v ršn e g a o rg a n a (igle),

Ay2 — re la tiv n i gib iz v ršn e g a o rg a n a od s ta c io n a r­ n e g a s ta n ja ,

z — re la tiv n o ' brem e.

Č e iz en a č b (2.1) eksplicitno' iz ra č u n a m o Ax (s), d o b im o o d v isn o st

, Gu (s)

™ty + m th • --- • v™

1 1 — qh ■ G u (s)

A x (s) =

. Ay, (s)

(eg — et) + Ta s 1

(eg — et) + Ta . s (2.2)

P r i re š e v a n ju v p r a š a n ja sta b iln o s ti bom o u p o šte­ v a li le o d v isn o st sp re m e m b e v r tiln e h itro s ti tu rb in e

od p o lo žaja igle ali izražen o s p re n o sn o fu n k c ijo

Ga (s) =

m ty2 + m th .

A x (s)

Ay2 (s)

G u (s)

1 qh ■ G u (s) ■ Qyj (2.3)

(eg — et) + T a . s

V z g o rn ji en a č b i v e lja , d a j e [3]

m th = 1,5 TOto

qh = 0,5 q0 (2.4)

Ga (s) =

Ay„ (s) r w

m ty2 + (m ty2 • q0 — 3 m to . qy2) . — - th (0,5 . T r . s) Г

(eg — m to) + T a . s 1

] [■

, ]

g a(s) = Wty2 + • qo — 3 TOto • д У2) • 2,57 th (2,1 s) [(e* — m t j + 8,74 s] [1 + q0 .2,57 th (2,1 s)]

(2.7)

V se k o n s ta n te iz en a č b e (2.7), označene s črkam i, so sp re m e n ljiv e v odvisnosti od o b rem en itv e, v rs te m re ž e in s ta ln e sta tik e . K p re n o sn i fu n k c iji G A (s), m o ra m o d o d ati še p re n o sn o fu n k c ijo re g u la to rja (sl. 1)

„ 1 + T„ . s

G“0(s, = b T T iT i

(2-8)

k a r n a m d a celo tn o p re n o sn o fu n k c ij01, k i je ra z ­ v id n a iz b lo k o v n e sh em e re g u la c ije v rtiln e h itro sti h id ro a g re g a ta (sl. 2).

S h em o z a ra d i n a z o rn o sti še p o en o stav im o (glej slik o 3).

P rim e rja v a slik 2 in 3 n a m p o ja sn i tu d i pom en n o v ih označb K ,, K ,, K 3, a, b in c.

Sl. 1. Strukturna shema regulatorja

I

in d a g re za e la stič n i v o d n i u d a r s p re n o sn o fu n k ­ c ijo

G u (s) = = — 2 - ^ - t h (0 ,5 T r .s ) (2.5)

Aq (s) T r

Č e v s ta v im o iz ra z a (2.5) in (2.4) v (2.3), dobim o n a z a d n je

A x (s)

mty2

objekt

Ду2

Sy2 2 ^ th 0.5 Tr S

A h 1.5mto

eg

w > Ta.S1

m to

regulator

bp

1 SS-7 1 ♦ Tn.S

Tx . S

r*

L _ -c

Sl. 2. Blokovna shema hidroagregata

(2.6)

K 2 b

K > t h 0 , 5 T r S b _{± 0}

k3

Дх

ЛУ2

3. M ETO D A D O LO Č A N JA STA B ILN O STI

P oleg o b ičajn e odvisnosti stab iln o sti a v to ­

m a tsk e g a sistem a od n a sta v itv e n ih p a ra m e tro v re ­ g u la to rja je tre b a določiti tu d i vpliv vodnega u d a ra

ta k o n a sta b iln o st k a k o r tu d i na k akovost sistem a že v sta c io n arn em sta n ju .

O pazovati je to rej tre b a p reh o d n i pojav, p ra v ta k o p a tu d i sta c io n a rn o s ta n je sistem a v odvisnosti od p a ra m e tro v sistem a.

Ce to rej zd ru žim o o p azo v an je obeh pojavov, bo­ m o la h k o odgovorili n a vsa zasta v lje n a v p ra ša n ja iz naloge. M etoda d o lo čan ja stab iln o sti se p o n u ja k a r sam a: tj. o p azo v an je p re h o d n e fu n k c ije skle­ n je n e g a sistem a a v to m atičn e re g u la c ije za posam ez­ n e n a sta v itv e k o n s ta n t re g u la to rja . N y quistova [4] in d ru g e [1, 5] m eto d e določanja stab iln o sti bi h k ra ti n e om ogočale tu d i o p azo v an ja stacio n arn eg a sta n ja , če že n e n a v a ja m o d ru g ih težav, k a k o r so p ri fre k v e n č n ih m e to d a h p o tre b n o stacio n arn o sta ­ nje, p reg led p rim e rn e g a p o d ro čja frek v en c itd.

N ačin re še v a n ja n alo g e bo to re j tak le: p ri iz b ra ­ n ih re g u la to rje v ih n a sta v itv e n ih k o n sta n ta h bom o v zb u d ili sistem s k o račn o funkcijo, odziv sistem a pa bom o ab so lu tizirali, iz ra č u n a li m ak sim aln o v re d n o st re g u lira n e v eličine in n je n o časovno spre­ m in ja n je . Če b o to pozitivno' ali nič, bom o im eli sistem za n estab ilen , sicer p a za stabilen. D o d atn o m erilo za k ak o v o st v stacio n arn em sta n ju p a bo v odvisnosti od n ed u šen eg a v p liv a h id rav ličn eg a u d a ra pokazalo, ali je sistem dovolj n a ta n č e n in u p o rab en . P o doben p ostopek je tu d i p ri določanju sta b iln o sti sistem a b rez u p o šte v a n ja vodnega u d ara.

4. U T E M E L JIT E V U PO RA BE H IBRID N EG A RA Č U N A LN IK A

O snovna u te m e ljite v je pač, d a analogni (torej tu d i h ib rid n i) ra č u n a ln ik i zelo h itro in dovolj p re­ p ro sto re š u je jo enačbe p reh o d n ih procesov k rm iln ih sistem ov. Logični del ra č u n a ln ik a pa omogoča ite- ra c ijsk o re še v a n je nalog, v n ašem p rim e ru to rej za­ poredno' av to m atičn o sp re m in ja n je n a sta v itv e n ih k o n s ta n t re g u la to rja . U p o rab a h ib rid n e g a ra č u n a l­ n ik a om ogoča tu d i sp ro tn o opazovanje prehodnega p o ja v a in sta c io n a rn e g a sta n ja , k a r je p r i ra č u n a l­ n išk em re še v a n ju p roblem ov izred n o pom em bno. P ra v ta a rg u m e n t je b il v k o rist h ib rid n eg a ra č u n a ln ik a , ko' so b ile v o b rav n av i m eto d e reše­ v a n ja a lg eb raičn ih enačb, ki n aj bi dale tis te v re d ­ n o sti n a sta v itv e n ih k o n sta n t re g u la to rja , za k a te re je sistem av to m atičn eg a k rm ilje n ja n a m eji stab il­ nosti. P r a v posebno p a je p om em bna m ožnost n a ­ tan čn eg a m o d e lira n ja p ren o sn e fu n k c ije vodnega u d ara.

P o d ru g i s tra n i pa p ro g ra m ira n je av to m atičn eg a ra č u n a te r sp re m in ja n ja k o n sta n t ni posebno lah k a naloga. T udi izpisovanje re z u lta to v na x - y risaln ik u

n i ta k o odlično, k a k o r v e lja to za izpis rezu ltato v n a d ig italn em raču n aln ik u .

Če p re te h ta m o vse g lav n e m o tiv e za in proti, je jasno, zakaj sm o se odločili za hibridnega.

5. PRO G RA M NA HIBRID N EM RAČUNALNIKU . MEDA 41 T

R aču n aln ik MEDA 4 1 T (izdelovalec ARITMA, P rag a) je sre d n je velik h ib rid n i raču n aln ik , sestav­ lje n iz tre h enot. P rv a enota je MEDA 41 TA, druga M EDA 41 TB, oba k lasičn a analogna računalnika. T re tja je M EDA 41 TC, ki jo se sta v lja jo posam ezno u p ra v lja n i in te g ra to rji te r logični in d ru g i elem enti, ki n a m om ogočajo ite ra tiv n o reše v a n je nalog. V ce­ loti je n a voljo p rib ližn o 90 ojačevalnikov, k i se delom a vežejo v n ajv eč 34 in te g rato rjev . P oleg n a ­ šte tih osnovnih elem entov so' t u še k o m p arato rji, k v a d ra to rji, diodni g e n e ra to rji n e lin e a rn ih funkcij, logični elem en ti itd. Izhodna n ap eto st je + 1 0 V. R ezu ltate je m ogoče opazovati n a 8-kanalnem osci­ loskopu te r n a x - y risaln ik u .

N aloga je ugotoviti stab iln o st sistem a v odvis­ nosti od n a sta v itv e n ih k o n stan t re g u la to rja pod

vplivom v o dnega u d a ra in b rez n jeg a te r v p liv vod­ n eg a u d a ra n a k ak o v o st stacio n arn eg a sta n ja . P ri te m se av to m a tič n o s p re m in ja ta p a ra m e tra re g u la ­ to rja T n in Tx, m ed tem k o p re o sta le v red n o sti, ki so' odvisne od ra zličn ih režim ov o b ra to v a n ja h id ro - a g re g a ta (vrsta om režja, o dstotek obrem enitve) n a ­ sta v lja m o ročno. V p ra ša n je je, zakaj tako, če im am o m ožnosti av to m atičn eg a n a s ta v lja n ja še k a k šn e sp rem en ljiv k e? O dgovor n a to je, d a rezu l­ ta te iz ra č u n a rišem o v obliki ra v n in sk ih diag ram o v Tn — Tx za ra zličn e režim e o b ra to v a n ja h id ro ag re- gata.

S e sta v iti m o ram o to re j u strezn o zap o red je ope­ racij v enem k o ra k u ite ra c ijsk e g a raču n a. K o rak d e fin ira ta n a sta v itv e n i k o n sta n ti re g u la to rja (glej sl. 4). Z a p o red je operacij, k a k o r g a p rik a z u je sl. 4, p a im a še n ek aj d o d a tn ih elem entov: čak an je, da sistem doseže sta cio n arn o stan je, u p o štev an je ali n e u p o šte v a n je v p liv a v o d n eg a u d a ra itd. V se te do­ d a tn e elem en te u p o štev am o p ri k o n k retn em pro­ g ra m ira n ju .

N a sliki 5 je n a ris a n p ro g ram v zaporedju, k a ­ k ršn e g a p rik a z u je slik a 4. P ro g ra m d a je m ožnost raz isk a v e zgoraj p o sta v lje n ih v p rašan j za lin earn i m odel h id ro a g re g a ta z n a ta n č n im m odelom elastič­ n eg a v o d n eg a u d a ra , k a k o r g a o pisuje enačba (2.5). V enem itera c ijsk e m ciklu raziščem o stab iln o st h id ro a g re g a ta z u p o štev an jem in brez u p o štev an ja vodnega u d a ra za celotno1 obm očje sp re m in ja n ja k o n sta n t T„ in Tx re g u la to rja p ri p re o sta lih n esp re­ m e n je n ih v red n o stih .

Logično zap o red je operacij, k i ga p o n a z a rja sl. 4, u re ja ciklični g e n e ra to r časovnih im pulzov, k i omo­ goča š tiri zap o red n e ko rak e, k a te rih tr a ja n je je m o­ goče n a s ta v lja ti, in štiri, k i so po tr a ja n ju odvisni od p rv ih . S te m i im pulzi sp ro žu jem o n a sta v lja n je časovnih k o n s ta n t Tx in Tn, n a to sp ro žu jem o p re ­ h o dni proces. K o se t a ustali, p a n a podlagi v re d ­ n o sti odvoda, n jeg o v e a b so lu tn e v re d n o sti in k r i­ te r ija d o p u stn eg a o d sto p an ja frek v en ce od z a h te ­ v a n e sklepam o o stab iln o sti sistem a. C ikel se nato ponovi.

M o d eliran je p ren o sn e fu n k cije v o d n eg a u d a ra (enačba 2.5) je m ogoče z in d iv id u a ln a u p ra v lja n im in te g ra to r je m in n ek aj logičnim i elem enti, od k a ­ te rih je le eden spom inski J K flip flop. Z in te g ra ­ to r je m in lo g ik a u stv a rja m o žagasto n ap eto st, ki je n a m e n je n a v k la p lja n ju in iz k la p lja n ju ele k tro n ­ sk eg a p a ra stik al. Skozi ta p a r stik a l spuščam o signal z različn im p red zn ak o m in ta k o u stv a rja m o m odel v o dnega u d ara.

Posebno' zah tev n o za štev ilo elem entov ra č u n a l­ n ik a je m o d e lira n je re g u la to rja , k a te re g a k o n sta n te se a v to m a tič n o sp re m in ja jo in v določenem tr e ­ n u tk u zav zam ejo v im enovalcu v red n o st 0. Za ta p rim e r je tre b a sestav iti posebno shemo' in jo v k lap - lja ti v p rim e rn e m tre n u tk u . T a p osebna shem a z a h tev a zlasti m nožico stikal, k i jih u p ra v lja m o s cikličnim g e n e ra to rjem časovnih im pulzov.

Z arad i ra č u n a n ja a b so lu tn e v red n o sti signala frek v en ce h id ro a g re g a ta je h itro st ra č u n a om ejena z m in im aln o upornostjo, ki jo la h k o u p o rab ljam o v vezju, to je 0,5 k ß . T ako lahko' le 100-krat pospe­ šim o ra č u n v p rim e rja v i z realn im časom, k a r ni m alo, četudi bi b ila večja pospešitev ugodna.

6. REZU LTA TI

V celoti je tre b a p a d a ti 20 tro jn ih tabel, k je r pom eni 20 število iz b ran ih kom binacij za 4 mogoče sto p n je o b rem en itev (prazni tek, 20, 60 in 100 °/o), tr i v rs te om režja (eg = 0, — 1 in 2) te r tr i v rednosti sta ln e statik e (bp = 0; 0,05 in 0,16). V vsaki tabeli tr a ja ta časa T n in Tx v sak od 0 do 5 s po sto p n jah 1 s. K rižci pom enijo, da je sistem za izb ran e p a ra ­ m e tre n estabilen, p razen p ro sto r pom eni, d a je si­ stem stabilen, 0 pa, d a je v p ra ša n je stab iln o sti brez­ p red m etn o (sistem je n estab ilen zarad i vodnega u d a ra , k rite rij n atan čn o sti v stacio n arn em sta n ju n im a več vpliva).

T ro jn a ra z d e lite v v sak e k o m b in acije p aram etro v od leve p ro ti desni pom eni:

1. okence: znak za stab iln o st b rez u p o štev an ja k rite rija n atan čn o sti v stacio n arn em sta n ju z upo­ štev an jem v o dnega u d ara,

2. okence: zn ak za stab iln o st z upoštevanjem k rite rija n atan čn o sti v stacionarnem sta n ju z upo­ štev an jem vodnega u d ara,

3. okence: znak za stab iln o st sistem a b rez upo­ š te v a n ja v o dnega u d ara.

S lika 6 p rik a z u je p rim e r ta k šn e tabele, m edtem k o je s slike 7 razv id en p rim e r tabele, k a k ršn o je n a tisn il risalnik.

Sl. 6. Primer tabele, ki podaja odvisnost stabilnosti sistema od konstant regulatorja, režima obratovanja in

vrste omrežja

Tn [Sl

S

I"

o____ i____i____ i____ i____ i--- «.

0 1 2 3 L 5 Tx [S 1

D obljeni re z u lta ti om ogočajo iz b iro p a ra m e tro v r e g u la to rja h id ro a g re g a ta , k i b o d o u p o ra b n i z a s ta ­ b iln o d e lo v a n je siste m a v ta k e m p o m en u , k a k rš e n je op isan v to č k i 1 te g a se stav k a.

7. S K L E P

H ib rid n i ra č u n a ln ik se j e p o k azal k o t p rim e m o sre d stv o za š tu d ij sta b iln o sti h id ro a g re g a ta , posebej s stališča m o d e lira n ja v o d n eg a u d a ra , n a z o rn o sti r e ­ š e v a n ja in m ožnosti p re p ro ste g a p rila g a ja n ja m o­ d ela s p re m e n je n im zah tev am .

S lab a s tra n p a je k lju b d o k a jš n ji s to p n ji a v to ­ m a tizacije n u jn o s t ro č n e g a n a s ta v lja n ja p o sam ezn ih p a ra m e tro v cikla, k a r j e v ezan o tu d i z z m o g ljiv o stjo in izv ed b o ra č u n a ln ik a .

V re d n o st te o re tič n o u g o to v lje n ih re z u lta to v bo znatnoi večja, k o jih b om o p rim e rja li z e k sp e rim e n ­ ta ln o d o b lje n im i p o d atk i.

LITERATURA

[1] Tehničeskaja kibernetika — Teorija avtomati-českogo regulirovanija 1 .1 »Mašinostroenie«, Moskva

1967.

[2] Pivovarov V. A .: Proektirovanie i rasčet sistem regulirovanija gidroturbin »Mašinostroenie«, Lenin­ grad 1973.

[3] Aleksič U., Bon D., Kovačič Z., Mozetič O.: Se­ minarska naloga »|Konstruiranje krmilnih sistemov«, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1974.

[4] Tehničeskaja kibernetika — Teorija avtomati -českogo regulirovanija t. 2 »Mašinostroenie«, Moskva 1967.

[5] Hokeš J., Kohout P.: Aplikace a systemy hy-bridnich počitaču n. p. Aritma, Praha, 1971.

A v to r je v n a s lo v : m a g . Z o r a n K a r iž , d ip l. in g ., F a k u l t e t a z a s tr o jn iš tv o U n iv e r z e v L ju b lja n i

P O R O Č I L O

UDK 621.791:658.52.011

P O S V E T O V A N JE O M E H A N IZ A C IJI IN A V T O M A T IZ A C IJI P R I V A R JE N JU

V le to šn je m a p rilu je b ilo v B eo g rad u p o sv eto ­ v a n je o m e h a n iz a ciji in a v to m a tiz a c iji v v a riln i te h n ik i. P o sv e to v a n je je s so d e lo v a n je m to v a rn e e le k trič n ih s tro je v in n a p r a v U L JA N IK iz P u le in trg o v sk e g a po-dj-etja U N IV E R Z A L iz B e o g ra d a o rg a n iz ira lo D ru štv o za n a p re d e k v a r je n ja S rb ije .

P o sv e to v a n ja se je u d eležilo okoli 200 s lu š a te ­ lje v iz v se Ju g o sla v ije . N am en p o sv e to v a n ja je bil, se z n a n iti u d eležen ce z ra z v o je m p ro d u k tiv n e jš ih p o sto p k o v in n a p ra v p ri n a s in v sv etu , zlasti p a iz m e n ja ti iz k u šn je in o sv e tliti p ro b le m e p ri u v a ja ­ n ju so d o b n ejše te h n o lo g ije v v a riln i te h n ik i.

V u v o d n em p re d a v a n ju je A. A rse n i j e vic o sv et­ lil n e k a te re p ro b lem e, z a ra d i k a te r ih m o ra m o po- so d o b lja ti teh n o lo g ijo v a rje n ja . O b enem j e n a k a z a l, k a k še n n a j b i b il n a čelen p ris to p p ri u v a ja n ju m e h a n iz a cije in a v to m a tiz a c ije v v a riln i te h n ik i.

S p lo šn a p re d a v a n ja s p rik a z o m m o žn o sti u v a ­ ja n ja p ro d u k tiv n e jš ih v a riln ih p o sto p k o v so im eli n a sle d n ji p re d a v a te lji:

— M. K olič je n a v e d e l n e k a j p rim e ro v u v a ja n ja p o la v to m a tsk e g a v a r je n ja v zaščiti C 0 2 v la d je d e l­ n ici U lja n ik , namesto- d o se d a n je g a ro čn eg a v a r je n ja z o p laščenim i e le k tro d a m i,

— M. N ikšič je osvetUl p re d n o s ti v a r je n ja pod žlin d ro s ta ljiv im vod ilo m elek tro d e,

— V. K a la n j e n a v e d e l p re d n o s ti n a v a r ja n ja s plazm o in m ožnosti m eh an izacije, k i jih om ogoča ta sodobni v a riln i postopek,

— V. D ilth y je p rik a z a l, k a k o je m o g o če p ove­ č a ti p ro d u k tiv n o s t in e k o n o m ič n o st p o s to p k a E P P (z v eč žicam i, z d o v a ja n je m p r e d g r e te žice, z u v e d ­ b o š iro k ih tr a č n ih e lek tro d ).

Č e izv z a m e m še p r e d a v a n je V. S a b lja k a , k i se j e o m e jil n a m e h a n iz e m za d o v a ja n je žice p r i a v to ­ m a ts k ih in p o la v to m a ts k ih p o s to p k ih v a rje n ja , so

p re o s ta la p r e d a v a n ja o b ra v n a v a la p r a k tič n e p ro ­ b le m e v in d u s triji. B ili soi p o d a n i p r im e r i u v a ja n ja so d o b n ejših , p ro d u k tiv n e jš ih v a r iln ih p o sto p k o v , p rije m i p r i re š e v a n ju te h n o lo š k ih in o rg a n iz a c ij­ s k ih te ž a v te r d o sežen e p re d n o s ti z uvedbo- m e h a ­ n iz a c ije in a v to m a tiz a c ije p r i v a rje n ju .

O sn o v n o m isel, k i jo je p o u d a rja lo a li v sa j v n a č e lu iz k a z o v a lo v s e h 15 p re d a v a te lje v , bi la h k o s tr n il v n a sle d n je m . A v to m a tiz a c ija n i in n e m o re b iti sa m a se b i n a m e n . O sn o v n o vodilo-, k i n as sili v to, d a v a r iln e p o s to p k e v k a r n a jv e č ji m e ri m e h a n iz ira m o ali celo a v to m a tiz ira m o , je zniže­ v a n je stro šk o v v a rje n ja , b o ljš a k v a lite ta z v a m e g a

sp o ja in iz b o ljša n je v a rilč e v ih d e lo v n ih ra z m e r. P ri te m p a n e sm em o g le d a ti p ro b le m o v le d e ln o ; za­ je ti je tr e b a c e lo tn i p ro iz v o d n i pro ces, od v h o d a m a te ria la , p r e k p o sa m e z n ih te h n o lo š k ih o p e ra c ij in tr a n s p o r ta p a do k o n tro le .

V o k v iru p o s v e to v a n ja je b il o rg a n iz ira n tu d i p rik a z n a p r a v v Z a v o d u za v a rje n je , k i p a j e b il le p ro p a g a n d a za iz d e lk e T E Š U U lja n ik iz P u le.

V ečji d el p re d a v a n j j e z b ra n v z b o rn ik u , k i ga je p r e je l v s a k udeleženec, p re o s ta la p r e d a v a n ja pa b o d o o b ja v lje n a v r e v iji »Z av ariv ač« .