Reporting risks and their management in the annual reports - example Thermana d.d.

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomsko delo. POROČANJE O TVEGANJIH IN NJIHOVEM OBVLADOVANJU V LETNIH POROČILIH – PRIMER THERMANA D.D.. Junij, 2016. Zlatka Pušnik.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomsko delo. POROČANJE O TVEGANJIH IN NJIHOVEM OBVLADOVANJU V LETNIH POROČILIH – PRIMER THERMANA D.D. Reporting risks and their management in the annual reports – example Thermana d.d.. Kandidatka: Zlatka Pušnik Študijski program: Visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Računovodstvo Mentor: dr. Peter Podgorelec Somentor: dr. Iztok Kolar Jezikovno pregledala: Laura Štorman Študijsko leto: 2015/2016. Maribor, junij 2016.

(3) POVZETEK Tveganje je verjetnost, da bo rezultat naše poslovne odločitve drugačen od pričakovanega za nas najbolj verjetnega. Podjetje tvega, da se poslovna zamisel delno uresniči ali pa se sploh ne. Od uspešnosti obvladovanja tveganj je odvisno, ali bo podjetje uspešno ali ne. Predstaviti želimo, kako pomembne so kakovostne informacije v letnih poročilih zlasti pri komuniciranju z zunanjimi uporabniki poslovnih informacij. Na podlagi poročanj o tveganjih v letnih poročilih si lahko zunanji uporabniki informacij ustvarijo sliko o varnosti naložb in o plačilni sposobnosti podjetja. Nekatera razkritja so obvezna že po ZGD-1 in SRS, v letnih poročilih pa je zaslediti vse več prostovoljnih razkritij, saj podjetja tako pridobivajo konkurenčno prednost, ko predstavijo dejstva, ki pozitivno vplivajo na okolje, poslovanje podjetja in zadovoljstvo zaposlenih. Pri preučevanju podjetja Thermana d. d. smo ugotovili, da je največji obseg razkritij v letnih poročilih namenjen finančnim tveganjem, in sicer tveganjem, ki dajejo splošne in nevtralne informacije. Ključne besede: tveganje, izpostavljenost tveganjem, obvladovanje tveganj, letno poročilo, prikaz tveganj v letnih poročilih, prostovoljna razkritja.. SUMMARY Risk is the probability that the result of our business decision will most likely be different than expected from us. The company runs the risk that the business idea will be partly implemented or not at all. From the success of managing such risks decides whether the company will be successful or not. We want to present the importance of the quality of information obtained from annual reports for successful communication with outside users of the business information. On the bassis of risks assesement the users can gain insight on the security of their investments and paying capabilities of bussinesses. Some of the disclosed information is already mandatory by ZGD-1 and SRS but companies willingly expose more information in this day and age in order to gain a competitive advantage over the other bussinesses when they expose facts that positively influence the bussiness enviroment, its dealings and the well beeing of their employees. When examined, the company Thermana d.d. was found to have had the largest extent of disclosures in annual reports devoted to the financial risks that provided general and neutral information.. Key words: risk, risk exposure, risk management, annual reports, risk reporting in annual reports, voluntary disclosures..

(4)

(5) KAZALO POROČANJE O TVEGANJIH IN NJIHOVEM OBVLADOVANJU V LETNIH POROČILIH – PRIMER THERMANA D.D. ___________________________ 1 POVZETEK ____________________________________________________ I KAZALO ______________________________________________________ I 1. UVOD ____________________________________________________ 1. 1.1 1.2 1.3 1.4. Opredelitev oz. opis problema ____________________________________________________ Namen, cilji in hipoteze _________________________________________________________ Predpostavke in omejitve ________________________________________________________ Predvidene metode _____________________________________________________________. 2. OPREDELITEV TVEGANJA __________________________________ 4. 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7. Definicija tveganja _____________________________________________________________ 4 Strateško tveganje _____________________________________________________________ 5 Operativno tveganje ____________________________________________________________ 5 Finančno tveganje _____________________________________________________________ 5 Pojem obvladovanja tveganj _____________________________________________________ 6 Vloge in odgovornosti v podjetju pri obvladovanju tveganj____________________________ 9 Pričakovane koristi od učinkovitega obvladovanja tveganj ___________________________ 12. 3. LETNO POROČILO ________________________________________ 14. 3.1 Pomen letnega poročila ________________________________________________________ 3.2 Uporabniki letnih poročil ______________________________________________________ 3.3 Zakonska obveznost podjetja ___________________________________________________ 3.4 Sestava letnega poročila ________________________________________________________ 3.4.1 Računovodsko poročilo ____________________________________________________ 3.4.2 Poslovno poročilo _________________________________________________________ 3.4.3 Razkritja ________________________________________________________________ 3.4.3.1 Razkritja po SRS 2016 ________________________________________________ 3.4.3.2 Razkritja po MSRP in drugih predpisih EU ________________________________ 3.4.3.3 Razkritja po ZGD-1 ___________________________________________________ 3.4.3.4 Razkritja po ZFPPIPP _________________________________________________ 3.4.4 Revizorjevo poročilo in izjave _______________________________________________. 2 2 3 3. 14 15 17 18 19 19 19 20 20 21 23 23. 4. PREDSTAVITEV PODJETJA THERMANA D. D. __________________ 25. 4.1 4.2 4.3. O podjetju na splošno _________________________________________________________ 25 Razvoj podjetja, poslanstvo, vizija in vrednote _____________________________________ 25 Organizacija podjetja – vodenje, lastništvo in poslovno okolje ________________________ 26. 5 IZPOSTAVLJENOST PODJETJA THERMANA D. D. TVEGANJEM IN NJIHOVO OBVLADOVANJE TER PRIKAZOVANJE V LETNIH POROČILIH 28 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5. Prepoznavanje tveganj v podjetju Thermana d. d. __________________________________ Pomen obvladovanja tveganj v podjetju Thermana d. d. _____________________________ Obvladovanje tveganj v podjetju ________________________________________________ Predstavitev tveganj v letnih poročilih podjetja Thermana d. d. _______________________ Predlogi za izboljšanje letnih poročil v delu razkritij tveganj _________________________. 6. SKLEP __________________________________________________ 40. 7. LITERATURA IN VIRI _______________________________________ 42. i. 28 29 29 30 39.

(6) ii.

(7) SEZNAM TABEL TABELA 1: UPORABNIKI LETNIH POROČIL IN NJIHOVI INTERESI................................................................. 16 TABELA 2: RAZKRITJA TVEGANJ V LETNEM POROČILU THERMANA D. D. ZA LETO 2010 ........................... 32 TABELA 3: RAZKRITJA TVEGANJ V LETNEM POROČILU THERMANA D. D. ZA LETO 2011 ........................... 33 TABELA 4: RAZKRITJA TVEGANJ V LETNEM POROČILU THERMANA D. D. ZA LETO 2012 ........................... 33 TABELA 5: RAZKRITJA TVEGANJ V LETNEM POROČILU THERMANA D. D. ZA LETO 2013 ........................... 34 TABELA 6: RAZKRITJA TVEGANJ V LETNEM POROČILU THERMANA D. D. ZA LETO 2014 ........................... 35 TABELA 7: TEMELJNI KAZALNIKI GOSPODARJENJA .................................................................................... 37. SEZNAM SLIK SLIKA 1: POVEZAVA PROCESOV DEJAVNOSTI V ZVEZI S TVEGANJEM ........................................................... 7 SLIKA 2: PROCES UPRAVLJANJA S TVEGANJI ................................................................................................ 8 SLIKA 3: STRATEGIJA OBVLADOVANJA FINANČNIH TVEGANJ ...................................................................... 9 SLIKA 4: ORGANIZACIJSKA SHEMA DRUŽBE THERMANA D. D. ...................................................................27 SLIKA 5: MATRIKA TVEGANJ ....................................................................................................................... 28. iii.

(8) iv.

(9) 1 UVOD Pri vodenju podjetja se srečujemo s priložnostmi in nevarnostmi, vse dejavnosti se lahko zgodijo z neko stopnjo verjetnosti in s tem povzročijo izpostavljenost k različnim tveganjem. Podjetje, ki želi uspeti v današnjem turbulentnem okolju, mora imeti vzpostavljen sistem, ki omogoča nenehno zaznavanje kot tudi predvidevanje tveganj in ustrezno odzivanje nanje. Zaradi pomanjkljivih informacij in neustreznega obvladovanja tveganj podjetja ne morejo izpolnjevati strateških ciljev in uspešnosti podjetja. Zato je smiselno, da ima podjetje sistem za obvladovanje tveganj – tako imenovani register tveganj, ki ga nenehno izpopolnjuje. Seveda pa mora biti le-ta stroškovno učinkovit, kar pomeni, da koristi postopkov za obvladovanje tveganj ne smejo presegati stroškov, ki nastanejo zaradi njihovega izvajanja. Prav tako je smiselno, da ima podjetje notranji nadzor, ki spremlja odločevalca in njegove odločitve ter presoja o ustreznosti obvladovanja tveganj. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v 30. členu opredeljuje, kaj je upravljanje tveganj, in sicer: upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je, ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Podjetja imajo že zakonsko obvezo poročanja o tveganjih, zato z internimi poročili poročajo nadzornemu svetu, letna poročila pa so tista, ki morajo vsebovati poročila o obvladovanju tveganj, saj so namenjena širšemu krogu uporabnikov. Letno poročilo predstavlja pomembne informacije za lastnike podjetja, zaposlene, finančne institucije, banke, dobavitelje, kupce itd. Podjetje se mora tega zavedati in v kakovostnem poročanju videti konkurenčne prednosti. Posebno pozornost je treba nameniti finančnim tveganjem, če podjetje že posluje z izgubo. Analizirati je potrebno, katera tveganja so tista, ki so povzročila izgubo in pripraviti načrt za obvladovanje le-teh, da bi preprečili nadaljnje izgube in kapitalsko neustreznost zaradi uporabe finančnih vzvodov. Hkrati pa so finančna tveganja tista, ki jih mora podjetje prikazati v letnem poročilu zaradi zakonskih obvez. Podjetje, katerega letna poročila bomo analizirali v nalogi, se glede na specifične programe, ki jih opravlja, srečuje z veliko tveganji. Thermana d. d., kot družba dobrega počutja, izvaja medicinski program, ki zajema osnovno zdravstvo, specialistično ambulantno dejavnost, preventivo, medicinsko rehabilitacijo in obnovitveno rehabilitacijo. Prav tako izvaja program oskrbe starejših, kopališki in wellness program, poslovni, kongresni in seminarski turizem ter še druge programe hotelirstva, gostinstva in turizma. Ker turizem ni imun na krizo, se le-ta odraža v zmanjšanem številu nočitev in nižjem prihodku na sobo, predvsem pa zaradi močne konkurence pada povprečna realizirana cena nočitve. Vsi našteti in še drugi zunanji in notranji dejavniki povzročajo nastanek tveganj, ki so lahko pozitivni ali negativni. Predvsem pa je pomembno, kako upravljanje teh tveganj podjetje predstavi v letnem poročilu.. 1.

(10) 1.1. Opredelitev oz. opis problema. Veliko podjetij v Sloveniji nima oblikovanega celovitega pristopa k obvladovanju tveganj in se ne zavedajo škode, ki jim je s tem povzročena. Obvladovanje tveganja ima v svetovnem merilu vedno večji pomen, saj učinkovito obvladovanje tveganj prinaša konkurenčno prednost, boljši nadzor stroškov, predvidljivost denarnih tokov in višine dobička. Številna podjetja imajo vzpostavljeno strategijo obvladovanja tveganj, ki je vpeta v vse funkcije v podjetju in je sestavni del upravljanja podjetja. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na analizo obvladovanja tveganj in prikaza leteh v letnem poročilu podjetja Thermana d. d., družba dobrega počutja (v nadaljevanju Thermana d. d.). V podjetju se zavedajo pomena obvladovanja tveganj in že imajo oblikovan register tveganj, katerega zasnovo je pripravilo zunanje svetovalno podjetje. Sedaj je skrbnik registra tveganj finančno računovodska služba v podjetju. Z analizo bomo skušali ugotoviti, ali je obvladovanje tveganj učinkovito in poročanje o tveganjih v letnem poročilu ustrezno ter podati predloge za izboljšanje poslovnega poročila.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze Namen diplomskega dela je teoretična predstavitev obvladovanja tveganj in poročanje o tveganjih v letnih poročilih. Nato sledi praktična predstavitev obvladovanja tveganj v letnih poročilih na konkretnem primeru podjetja. Celovit pristop k obvladovanju tveganj (ang. Enterprise risk management) pomeni, da se v podjetju management osredotoča na vse dogodke, ki lahko vplivajo na učinkovitost in uspešnost, ne le na posamezne segmente. Zato bomo skušali ugotoviti, katera tveganja so ključnega pomena za uspešnost, in raziskati obvladovanje teh tveganj v konkretnem podjetju. Analizirali bomo, ali podjetje o vseh bistvenih tveganjih ustrezno poroča v letnih poročilih. Najprej bomo predstavili obvladovanje tveganj na splošno, nato se bomo lotili preučevanja obvladovanja tveganj v Thermani d. d. Katera tveganja poleg tistih, ki jih je podjetje dolžno razkriti po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), Slovenskih računovodskih standardih (v nadaljevanju SRS) in mednarodnih računovodskih standardih (v nadaljevanju MRS), uspešno obvladuje in jih prikazuje v letnem poročilu. Cilji, ki smo si jih zastavili v diplomski nalogi, so naslednji: - dokazati, da je obvladovanje tveganj pomembno za dolgoročno uspešnost in rast podjetja; - predstaviti pomen razkritij v letnih poročilih; - analizirati vsebino in kakovost razkritij tveganj v letnih poročilih podjetja Thermana d. d.; - analizirati aktivnosti, ki jih izvaja podjetje Thermana d. d. v izogib tveganjem in uspešnemu obvladovanju le-teh; - podati predloge za izboljšanje obvladovanja tveganja v podjetju.. 2.

(11) Skušali bomo dokazati, da se podjetje Thermana d. d. zaveda tveganj in uporablja celovit pristop k obvladovanju tveganj, ki pa še ni dovolj izpopolnjen, zato bomo v sklepnem delu podali predloge za izboljšanje obvladovanja tveganja in prikazovanje leteh v letnih poročilih. Osnovne trditve so: - H1: Največji obseg razkritij upravljanja s tveganji v letnem poročilu podjetja je namenjen finančnim tveganjem. - H2: Obseg in kakovost poročanja o upravljanjih s tveganji v letnih poročilih podjetja se iz leta v leto povečujeta. - H3: Podjetje v svojem letnem poročilu nameni večji obseg razkritjem upravljanja s tveganji, ki dajejo splošne in nevtralne informacije. Manjši obseg razkritij je namenjen slabim informacijam. - H4: Večji obseg razkritij upravljanja s tveganji v letnem poročilu podjetja se nanaša na pretekle dogodke, manjši obseg razkritij pa na prihodnost.. 1.3 Predpostavke in omejitve Za analizo bomo uporabili javno dostopne informacije, domačo in tujo literaturo, predvsem za teoretično osvetlitev problema. Na podlagi letnih poročil, internih virov podjetja in razgovorov z vodjo finančno-računovodske službe v podjetju pa bomo skušali analizirati obvladovanje tveganj in prikaz v letnih poročilih v konkretnem podjetju Thermana d. d.. 1.4 Predvidene metode V prvem delu je uporabljen deskriptivni pristop z metodo kompilacije – delo z zbiranjem, presojo in analizo domače in tuje strokovne literature. Pomemben vir informacij, mnenj in ugotovitev predstavljajo članki in prispevki, objavljeni v strokovnih revijah ter na svetovnem spletu. Drugi del temelji na praktičnem primeru, kjer bomo preučili in predstavili podjetje Thermana d. d. Z metodo komparacije bomo primerjali poročanja o razkritjih tveganj v podjetju med obdobji. Izhajali bomo iz razpoložljivih internih virov podjetja, letnih poročil, pravilnikov in ostalih dokumentov. Ugotovili bomo, na kakšen način obvladujejo tveganja v podjetju in o katerih tveganjih poročajo v letnih poročilih. Ni pomemben obseg, temveč vsebina in izrazna moč predstavljenega.. 3.

(12) 2 OPREDELITEV TVEGANJA Vsaka odločitev v podjetju je izpostavljena tveganju. Zato se lahko zgodi, da zaradi nekega dogodka, ki smo ga predvideli in zanj sprejeli tveganje, ne dosežemo zadanih ciljev podjetja. Še večje tveganje za uresničitev zastavljenih ciljev nam predstavlja dogodek, ki ga nismo predvideli in zanj sprejeli ustreznih ukrepov. Finančni slovar (2015, spletna izdaja) tveganje opredeljuje kot verjetnost, da se bo, zaradi kakšnih zunanjih ali notranjih dejavnikov, zgodila določena škoda oziroma kakršen koli drug negativen izid. Tveganje je pravzaprav možnost, da izid (prihodnost) ne bo takšen, kot je bil predviden. Če je škodo ali negativen izid možno predvideti, se potem le-ta lahko nevtralizira s preventivnim dejanjem.. 2.1 Definicija tveganja ZFPPIPP-UPB7 opredeljuje tveganje kot ugotavljanje, merjenje oz. ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, tudi poročanje o tveganjih, ki jim je podjetje izpostavljeno ali bi jim bilo lahko. ISO uvaja novo opredelitev tveganja kot »učinek negotovosti na cilje«. Poudarek je na učinku dogodkov na doseganje ciljev podjetja. Cilji morajo biti določeni, preden se začnejo opredeljevati tveganja in njihovo obvladovanje (Vezjak, 2009, str. 57). Tveganje je verjetnost, da bo rezultat naše poslovne odločitve drugačen od pričakovanega. V podjetju je potrebno vzpostaviti mehanizem, ki bo dovolj zgodaj odkril znake krize, kar bo preprečilo katastrofo oz. vsaj finančno stisko podjetja (Peterlin, 2005, str. 18). COSO (Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission, 2013) tveganje definira kot možnost, da se bo dogodek zgodil in bo nasprotno vplival na cilje podjetja. Podjetja lahko uporabljajo različne klasifikacije oz. razvrstitve tveganj, odvisno od različnih dejavnikov, kot so velikost, kompleksnost in narava dejavnosti. Vendar naj bi tveganja razdelili v skupine po sorodnih lastnostih. V literaturi in praksi se uporablja veliko različnih klasifikacij tveganj, nobena različica pa ni splošno uporabna za vsa podjetja. Podjetje mora samo ugotoviti, katera razvrstitev tveganja je zanj najbolj ustrezna. Dvoršak Bugarija (2013, str. 4) predstavlja kompleksnost tveganja z definicijo: - je nekaj, kar nas ogroža; - je negotovost in možnost nesrečnega dogodka, škode; - je kombinacija hazardiranja; - je tesno povezano z nenehnim spreminjanjem (dinamično tveganje);. 4.

(13) -. je kombinacija verjetnosti, pogostosti in intenzivnosti nastanka dogodka v pomenu zavarovalnega kritja za predvidljive nevarnosti (čisto tveganje); je odstopanje od želenega cilja v pomenu odločitvene teorije (finančno, poslovno in špekulativno tveganje); vpliva na doseganje ciljev, meri se v izrazih posledic in verjetnosti (opredelitev standardov notranje revizije).. Z definicijo tveganj je tesno povezano njihovo merjenje (Glogovšek, 2014, str. 16). Razumljivo je dejstvo, da šele z določitvijo merilnih postopkov in merilnih vrednosti določimo nek pojav kot tveganje ali ne. Kot smo ugotovili, v literaturi zasledimo različne definicije za tveganje, prav tako pa obstaja tudi več različnih klasifikacij tveganj. Pogosto uporabljena je tista definicija, ki tveganja razdeli glede na področja učinkov, in sicer: strateško tveganje, operativno tveganje in finančno tveganje.. 2.2 Strateško tveganje Strateško tveganje predstavlja tveganje poslovne strategije podjetja na vseh ključnih, z njo povezanih področjih. Strateška tveganja nam predstavlja konkurenca na trgu (pomanjkanje povpraševanja, izguba strank, cenovni pritiski, neučinkovito uvajanje novih proizvodov), sprememba zakonodaje in druga tveganja v okolju podjetja.. 2.3 Operativno tveganje Operativna tveganja so vsa tista tveganja, ki se navezujejo na poslovanje organizacije, tveganja zaposlenih in okoljevarstvena tveganja. Operativno tveganje vključuje tudi pravno in dokumentarno tveganje ter tveganja poravnave in vrednotenja sredstev ter obveznosti. Obvladujemo ga lahko s sistemom notranjih kontrol, opredelitvijo poslovnih procesov in strokovno usposobljenostjo zaposlenih ter prenosom tveganja na zavarovalnice. Med operativna tveganja štejemo prevare znotraj in zunaj podjetja, varnost zaposlenih, tehnične napake, pomanjkanje nadzora in odgovornosti. Prav zaradi slednjega prihaja do tveganja nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi neustreznosti izvajanja notranjih postopkov, tako nepravilnega delovanja sistema kot napak zaposlenih.. 2.4 Finančno tveganje Finančna tveganja predstavljajo tveganja v zvezi s finančnimi obveznostmi in terjatvami, likvidnostjo in plačilno sposobnostjo ter menjalnimi tečaji. Finančna tveganja, ki vplivajo na zaslužek in obstoj podjetja, različni avtorji delijo na različne načine, vendar so si delitve po vsebini podobne, zato lahko finančna tveganja razdelimo na: 5.

(14) -. likvidnostno tveganje (tveganje neusklajene dospelosti sredstev in dolgov); kreditno tveganje (tveganje, da dolžnik ne bo mogel ali hotel plačati dolga); valutno tveganje (spremembe deviznega tečaja pri poslovanju s tujimi valutami); obrestno tveganje (neugodna sprememba obrestne mere); tržno tveganje (tveganje spremembe cen pri naložbah); deželno tveganje (politične in ekonomske razmere v deželi); kapitalsko tveganje (absorbiranje izgub in nastanek dolgoročne plačilne nesposobnosti); tveganje spremembe cen surovin (neugodna sprememba cene).. Peterlin (2005, str. 26) je mnenja, da lahko finančna tveganja razvrstimo v tri zaokrožene skupine: - finančna tveganja, pri katerih na dejavnike tveganja ne moremo vplivati; - finančna tveganja, pri katerih na dejavnike lahko vplivamo in - finančna tveganja pri varovanju izpostavljenosti finančnim tveganjem. Peterlin (2004, str. 75) meni, da je glede na vse večjo nestanovitnost in nepredvidljivost tržnih cen v podjetjih obvladovanje finančnih tveganj pridobilo strateški pomen. Bistveno orodje za izmero finančnih tveganj je orodje VaR (Value at Risk), tvegana vrednost, saj z njim hitro ugotovimo možne izgube pri cenovnih tveganjih. Možne izgube gredo vedno v škodo lastnikov, pokrivanje izgube pa je vedno v breme kapitala, če seveda zanemarimo nekatere zakonske možnosti, kot je prisilna poravnava, ki pomeni prenos izgube na dobavitelje namesto na lastnike. Z analizo in ovrednotenjem tveganja določimo profil tveganja podjetja, ki vsebuje celovit pregled nad vrstami tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno, in stopnje občutljivosti podjetja za posamezno tveganje. Eno izmed notranjih meril izpostavljenosti podjetja finančnim tveganjem je tudi tvegana vrednost, ki predstavlja pričakovano izgubo zaradi vpliva sprememb dejavnikov tveganja (povzeto po Peterlin, 2004, str. 77).. 2.5 Pojem obvladovanja tveganj Poznamo veliko različnih pristopov obvladovanja tveganj, v ta namen je v literaturi zaslediti različna priporočila, pristope in orodja za obvladovanje tveganj. Kot rezultati dobrih praks so učinkovita orodja za obvladovanje tveganj različni standardi. Na podlagi do sedaj razvitih pristopov in dobrih praks se je razvil standard ISO 31000. Razvila ga je mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (International Organization for Standardization), njegovo uradno ime pa je ISO 31000:2009 Risk Management – Principles nad Guidelines. Predstavlja priporočila za vzpostavitev sistema celovitega obvladovanja tveganj v podjetjih (povzeto po ISO 31000:2009). Organizacija COSO je razvila orodje celovitega obvladovanja tveganj ERM Framework (kratica za Enterprise Risk Management Framework). Ta model je zanimiv zlasti zaradi tega, ker je obvladovanje tveganj prisotno v vseh funkcijah v podjetju in upošteva 6.

(15) večsmerno delovanje na relaciji vzrok – posledica in omogoča doseganje strateških ciljev (Weller, 2015 povzeto po COSO ERM, 2015). Ravnanje s tveganji je logičen, načrten in premišljen proces prepoznavanja, proučevanja, ocenjevanja in nadziranja tveganj, povezanih s katerim koli področjem ali katerim koli procesom, ter obveščanja o njih na način, s katerim se organizaciji omogočita najmanjši obseg izgub in največji obseg možnosti. Bistvo ravnanja s tveganji je proaktivni pristop, po katerem tveganja ne zajemajo samo nevarnosti in grožnje, temveč tudi možnosti, da podjetje ohranjanja tekmovalne prednosti. Učinkovito ravnanje s tveganji je vir dodatne koristi (value added) za lastnike in druge interesne skupine (Tušek & Žager, 2004, str. 13). Proces obvladovanja tveganja z vidika poslovodenja pomeni, da je prisoten proces poslovnega odločanja, ki povzroča kar najmanj škode in največ koristi (Dvoršak Bogarija, 2013, str. 4). Kako potekajo procesi obvladovanja tveganja v podjetju, je razvidno iz slike 1. Slika 1: Povezava procesov dejavnosti v zvezi s tveganjem. Vir: Dvoršak, Bugarija 2013, 4.. Notranje kontrole so usmeritve in postopki, ki jih podjetje vzpostavi in izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovalo tveganja. Med notranjimi kontrolami se posebej pogosto poudarjajo računovodske kontrole, zaradi njihovega pomena pri pripravljanju letnih računovodskih izkazov. Podjetje mora predvsem poskrbeti za pravo kontrolno okolje s svojim odnosom, načinom razmišljanja in vodenja; poudarek mora biti na etiki in poštenju ter sposobnostih zaposlenih (povzeto, po Vezjak, 2008, str. 7-12). Prav tako se notranji revizorji neposredno in tvorno vključijo v samo ocenjevanje tveganj, ki jim je izpostavljeno podjetje. Notranji revizor mora svoje presojanje usmeriti na najbolj tvegana področja delovanja podjetja. Pri izbiranju problema, ki bo kasneje predmet revizijskega presojanja, je nujno izmenjevanje mnenj med poslovodstvom in notranjerevizijskem oddelku (Tušek & Žager, 2004, str. 15). 7.

(16) Kakor pravi Zorec (2011, str. 4-5), lahko proces upravljanja s tveganji prikažemo v diagramu. Slika 2: Proces upravljanja s tveganji. Upravljanje tveganj je strukturiran, skladen in neprekinjen proces, ki teče po celotnem podjetju, z namenom opredeliti in oceniti tveganja ter se odločiti o odzivih ter poročati o priložnostih in grožnjah, ki vplivajo na doseganje ciljev. Analiza tveganj je sistematičen postopek, s katerim najprej identificiramo vsa tveganja in jih nato ocenimo; določimo verjetnost nastanka in posledic. Z analizo tveganj identificiramo in opišemo tveganja, ki lahko vplivajo na doseganje ciljev. Nato ocenimo stopnjo tveganj z oceno možnih posledic, ki jih lahko uresničitev tveganj povzroči, in oceno verjetnosti nastanka tveganj. Z vrednotenjem tveganj na osnovi ocenjenih stopenj tveganj določimo uporabo kombinacije metod za obvladovanja tveganj. Identifikacija tveganja predstavlja za upravljanje s tveganji najtežjo in hkrati najpomembnejšo nalogo, katere posledice se kažejo v vseh nadaljnjih fazah procesa obvladovanja tveganj. Pomembno je poznavanje ciljev s poudarkom na dejavnikih, ki lahko kritično vplivajo na uspeh ter nevarnosti in priložnosti povezane z doseganjem ciljev. K identifikaciji tveganj pristopimo metodološko. Tako zagotovimo, da smo identificirali vse pomembne aktivnosti, ki se odvijajo v podjetju, in s tem tudi vsa tveganja, ki izhajajo iz njih. Vsako pričakovano spremenljivost v aktivnostih moramo identificirati. Zelo pomembno je, da v obravnavo zajamemo vsa tveganja. Določena tveganja namreč lahko izločimo šele potem, ko jih natančno proučimo in ocenimo. S tem si zagotovimo tudi nabor vseh potencialnih tveganj, ki ogrožajo podjetje; tudi tistih, ki jih na podlagi ugotovitev ocenjevanja. 8.

(17) tveganj kasneje opustimo, vendar lahko v prihodnje postanejo aktualna (povzeto po Zorec, 2011, str. 4-5). Podjetja v največji meri posvečajo pozornost finančnim tveganjem in v skladu s tem pripravljajo različne strategije obvladovanja finančnih tveganj. Slika 3: strategija obvladovanja finančnih tveganj. Vir: Peterlin, 2002, povzeto po Peterlin, 2004, str. 78.. 2.6 Vloge in odgovornosti v podjetju pri obvladovanju tveganj Vloga najvišjega poslovodstva v podjetju je, da zagotavlja redno spremljanje tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno in sprejema ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj, to poslovodstvu nalaga že Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). V ta namen so lahko organizirane določene službe v podjetju, ki koordinirajo nadzor nad tveganji in njihovo obvladovanje. Tako ZFPPIPP določa upravljanje tveganj kot ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je, ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Natančneje opredeljuje obveznost članov nadzornega sveta, da v skladu z ZGD-1 nadzorujejo vodenje poslov družbe s strani uprave. V dvotirnem sistemu upravljanja, kjer je funkcija vodenja dodeljena organu vodenja, torej upravi, in funkcija nadzora nad vodenjem nadzornemu svetu, je nadzorni svet izključen iz vodenja poslov in s tem izključen tudi iz virov informacij, ki jih potrebuje za nadziranje uprave. Katere informacije in na kakšen način jih uprava posreduje nadzornemu svetu, je določeno v ZGD-1. Vedno pa je prisotna informacijska asimetrija med lastnikom, upravo in nadzornim svetom, tako 9.

(18) kot tudi konflikt interesov. Uprava poudarja informacije, ki so zanjo pozitivne, zadržuje pa informacije, ki jo obremenjujejo. Določene informacije nadzorni svet lahko pridobi od revizorja letnega poročila in z vpogledom v inkorporirane informacije po 281. členu ZGD-1. Smiselno pa bi bilo informacijske pravice nadzornega sveta razširiti tudi na nižje ravni v podjetju, predvsem na neposredno sodelovanje z notranjim revizorjem. O delovanju notranjerevizijske dejavnosti, ki je skupaj s sistemom notranjih kontrol in drugimi sistemi za obvladovanje tveganj (risk-management) eno od področij nadzora, nadzornemu svetu poroča uprava in ne neposredno notranji revizor (Podgorelec Peter & Kolar Iztok, 2013, str. 141-162). Sprememba ZGD-1I je v letu 2015 spremenila način poročanja notranjerevizijske dejavnosti, saj mora letno poročilo o delu notranje revizije, če jo družba ima, najpozneje v treh mesecih po zaključku poslovnega leta predložiti upravi, nadzornemu svetu in revizorju računovodskih izkazov. Prav tako nadzorni svet daje soglasja k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije ter k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije, ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije. Če notranje revizijske storitve opravljajo zunanji izvajalci, daje nadzorni svet soglasje k sklenitvi pogodbe, ki jo družba sklene z zunanjim izvajalcem, njeni spremembi in odpovedi s strani družbe. Nadzorni svet lahko od notranjega revizorja zahteva dodatne informacije poleg informacij iz prvega odstavka tega člena. Če ima družba revizijsko komisijo, izvršuje to pravico revizijska komisija. Mednarodni inštitut notranjih revizorjev v standardih notranjega revidiranja (Auditors, 2009-2012) opredeljuje dejavnosti notranjega revizorja kot neodvisno in nepristransko dajanje zagotovil ter svetovanje, ki ga usmerja način razmišljanja o dodatni koristnosti z namenom izboljšanja poslovanja podjetja. Podjetju pomaga pri izpolnjevanju njegovih ciljev z načrtnim in na disciplini zasnovanim načinom ocenjevanja uspešnosti ravnanja s tveganji podjetja, kontrole in upravljanja. Za uspešno ravnanje s tveganji ni odgovoren oddelek notranje revizije, temveč je zanj odgovorno poslovodstvo podjetja. Notranji revizor ima strokovno nalogo in odgovornost, da poslovodstvo podpira ali mu pomaga pri ravnanju s tveganji s tem, da poda neodvisno in nepristransko oceno o ustreznosti in učinkovitosti ravnanja s tveganji ter notranjimi kontrolami v podjetju, poda nasvete in predloge pri določanju načina prepoznavanja tveganj in strategije ravnanja s tveganji ter njeno izboljšanje (Tušek & Žager, 2004, str. 13-14). Peterlin (2005, str. 1) poudarja, da je uprava zavezana pripraviti politiko in strategijo obvladovanja finančnih tveganj ter razkriti dodatne informacije, ki jih potrebujejo delničarji. Prav tako mora nadzorni svet vedeti, kaj mora zahtevati od uprave, da ne bo klican na odgovornost s strani delničarjev. Neobvladovanje finančnih tveganj pa je tudi priložnost države za polnjenje državne blagajne. Računovodja, kot eden ključnih zaposlenih v podjetju, sodeluje pri postavljanju strateških ciljev podjetja, prav tako sodeluje pri vzpostavitvi sistema obvladovanja tveganj, tako na svojem ožjem področju kot obvladovanju tveganj na ravni celega podjetja. Sodeluje pri ocenjevanju tveganj, razvrščanju po pomembnosti ter ukrepih zoper tveganje. Skrbi, da se ukrepi na njegovem področju skozi računovodske in druge 10.

(19) kontrole ustrezno izvajajo, opozarja na pomen notranjih kontrol tudi na drugih področjih. Sodeluje pri pripravi poročil o tveganjih (Vezjak, 2008, str. 16). Strateško računovodstvo se s svojim delovanjem vključuje v spremljanje in preučevanje prednosti in pomanjkljivosti podjetja, kot tudi preučuje okolje podjetja. Strateško računovodstvo sodeluje pri zbiranju, spremljanju, preučevanju in sporočanju informacij o okolju, predvsem informacij o trgu in konkurentih (Kolar, 2003, str. 18). Uprava mora biti sposobna prepoznati, kako lahko podjetje tvegane priložnosti uporabi pri premikanju naprej, izven območja udobja, in pri oblikovanju prihodnjega okolja delovanja podjetja. Biti morajo sposobni najti fino ravnovesje med zavestnim sprejemanjem ali celo ustvarjanjem tveganih priložnosti (ki lahko vodijo v rast prihodkov in tržnega deleža, ali pa v generacijo izgub) in med konservativnim pristopom k tveganjem, kamor prištevamo visoko stopnjo zavarovanja pred nastankom škodnih dogodkov in zavestno izogibanje tveganih položajev, kar lahko vodi do stagnacije (Lorenčič, 2016). V nekaterih podjetjih tveganja obvladuje služba controllinga in čeprav je funkcijo controllinga možno razumeti tudi kot funkcijo nadzora, ki nenehno nadzira uresničevanje ciljev poslovnega sistema, izkazanih v načrtih in predračunih, le-ta skrbi za uresničevanje nadzora izidov in izvaja presojo ugodnosti odmikov od načrtov in predračunov. Controller je kot označba za naslov delovnega mesta, ki bi obsegal dela in naloge vodje računovodstva. Vodjo računovodstva pa je treba razlikovati od vodje finančne službe, a tudi od vodje knjigovodstva (Melavc & Novak, 2007, str. 18; Horvat, Priprava letnega poročila za komuniciranje z interesnimi skupinami podjetja, 2000). Da bi lahko bil controlling v podjetju uspešen, mora izpolnjevati osnovno zahtevo po čim bolj kakovostni integrativnosti v procese in cilje podjetja (Glogovšek, 2014, str. 14). Pogosto v podjetjih izhajajo iz napačne domneve, da lahko vodstvo samo spozna krizne simptome, vendar so delavci po posameznih funkcijskih področjih bliže tržnemu dogajanju in zato hitreje zaznavajo signale. Raziskava med 500 vodilnimi ameriškimi podjetji je pokazala, da je vrhnji management v podjetju seznanjen le s 4 % vseh težav, srednji management z 9 % in nižji management s 74 % (Dubrovski, 2004, str. 24). Pri izvajanju sistema obvladovanja tveganja v podjetju imajo pomembno vlogo tudi zaposleni in kadrovska služba. Kadrovska služba z izvedbo izobraževanj na temo etičnega kodeksa poslovanja, kulture podjetja in drugih politik usmerja zaposlene. Pravna služba pa k uspešnemu obvladovanju tveganj pripomore s posredovanjem informacij o zakonskih spremembah, ki vplivajo na poslovanje podjetja. K boljšemu obvladovanju tveganj lahko v podjetju pripomorejo tudi davčni svetovalci, saj lahko igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju davčnih tveganj. Svojim strankam namreč pomagajo razumeti in izpolnjevati davčne obveznosti, sodelujejo pa tudi pri vzpostavitvi notranjih davčnih kontrol (Šinkovec, 2013, str. 124). Nekateri z obvladovanjem tveganja na področju ocene tveganja in notranjega nadzora povezujejo tudi zunanje revizorje in državne nadzorne ustanove, vendar pa le-ti, kot zunanji udeleženci, ne morejo prevzemati odgovornosti za obvladovanje tveganja v 11.

(20) podjetju niti izvajati tekočih aktivnosti v zvezi z njimi. Lahko pa s svojimi ukrepi in aktivnostmi posredno vplivajo na obvladovanje tveganja v podjetju (Berk, Peterlin, & Ribarič, 2005, str. 70).. 2.7 Pričakovane koristi od učinkovitega obvladovanja tveganj Hopkin (2010, povzeto po Mozetič, 2014, str. 15-16) opredeljuje, da obvladovanje tveganj vpliva na skladnost poslovanja, ki podjetje usmerja k izpolnjevanju zakonskih, družbenih in v zadnjem času vedno bolj pomembnih okoljevarstvenih zahtev. Prav tako ima podjetje zagotovilo, da so bila ključna tveganja prepoznana in ustrezni ukrepi sprejeti. Proces obvladovanja tveganj je pomembna podpora pri odločanju in vodenju ter dosega večjo učinkovitost aktivnosti, procesov in strategij. Tista podjetja, ki uporabljajo bolj razvite metode za obvladovanje tveganj, dosegajo tudi višji EBITDA (kratica za angleški izraz Earnings Before Interests and Taxes, Depreciation and Amortization; finančni kazalec, ki vključuje čisti dobiček, obresti, davke, odpise in amortizacijo). Obvladovanje tveganj daje pozitivni signal tako bankam, ki se lažje odločijo za odobritev posojila, kot tudi morebitnim vlagateljem in delničarjem. Če izboljšujemo sisteme upravljanja tveganj, izboljšujemo tudi dodano vrednost podjetij (Šušteršič, 2013, str. 9). Obvladovanje tveganj v podjetju omogoča odločilno ciljno vodenje, ki je prilagojeno finančnim zmožnostim. Poslovne odločitve so jasne in tveganja o vplivu na zadolženost, varnost in donosnost prepoznana, sprejeti so ukrepi za njihovo obvladovanje. Podjetje mora imeti tudi nabor ukrepov za skrajševanje poti do denarja, da na poti do dobička ne ostane s praznim računom. Boniteta podjetja je odvisna od denarja, ki ga podjetje ustvarja in ne od bilanc in cenitev zavarovanja (Peterlin, 2015, str. 2). Seveda pa pri celovitem obvladovanju tveganj obstajajo tudi številne nevarnosti. Hitro se lahko zgodi, da v želji po čim boljšem obvladovanju tveganj presežemo okvirje koristnosti in stroški vzpostavitev učinkovitega sistema presežejo koristi obvladovanja tveganj. Uspešnost uvedbe in vzdrževanja sistema obvladovanja tveganj je v veliki meri odvisna od (Vezjak, 2008, str. 15-16): - najvišje vodstvo ne sodeluje dovolj; - cilji niso jasno opredeljeni; - zaposleni niso ustrezno seznanjeni z opravili in njihovim namenom; - vodenje projekta ni ustrezno; - v podjetju se osredotočajo samo na nevarnosti, ne tudi na priložnosti; - vložki podjetja v obvladovanje tveganj presegajo njihove koristi; - podjetje se osredotoča samo na tradicionalna tveganja; - tveganja se popisujejo preveč podrobno. Hotelska podjetja so orientirana na mednarodno tržišče, kar pomeni, da jim tržišče določa prodajne cene. Ker so prodajne cene določene, se morajo hotelska podjetja 12.

(21) osredotočati na obvladovanje stroškov in na uporabo metodologije, ki jim to omogoča (Novel, 2008, str. 139). Ker je tako podjetje omejeno z ukrepi na prihodkovni strani glede cenovne politike, je zato toliko bolj pomembno obvladovanje tveganj na mednarodnem trgu in obvladovanje tveganj v podjetju s ciljem najnižjih stroškov za ustrezno kakovost. Podjetje, katerega glavna dejavnost je turizem, se mora dodobra seznaniti s svojo strukturo gostov, da bo lahko sprejelo ustrezne ukrepe za razvoj. Analiza trženja mora biti narejena glede na (Galič, 2015): - strukturo gostov po motivu prihoda (poslovneži, družine z otroki, športniki, starejši ...); - strukturo gostov glede na emitivni trg (po državah, regijah, pokrajinah ali upravnih enotah); - strukturo gostov po prodajnih poteh (individualne rezervacije, turistične agencije, podjetja in organizacije ...); - strukturo gostov glede na ponavljanje obiska (stalni gostje, enkratni gostje); - strukturo gostov po načinu plačila (gotovina, kreditne kartice, preko turistične agencije, podjetja ali organizacije).. 13.

(22) 3 LETNO POROČILO Letno poročilo je poseben pravni akt podjetja, ki je sestavljen iz dveh delov, iz računovodskega poročila in poslovnega poročila, kakor določa 60. člen ZGD-1. Pri tem pa se ZGD-1 sklicuje tudi na uporabo Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS). Podjetja sestavljajo letna poročila zaradi zakonskih obveznosti kot tudi zaradi načina komuniciranja z različnimi skupinami uporabnikov informacij. Letna poročila se razlikujejo glede na posamezne vrste družb in podjetnikov. Po uporabi določb poglavja za posamezne vrste družb Plavšak (2006, str. 285-286) razvršča podjetja na: - družbe, za katere veljajo vse določbe 8. poglavja ZGD-1: Poslovne knjige in letno poročilo, in sicer sem po prvem odstavku 53. člena ZGD-1 spadajo kapitalske družbe in osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba; - podjetnike, ki ustrezajo merilom za velike in srednje družbe po 53. členu ZGD-1 in niso zavezani k reviziji; - druge družbe in podjetnike, za katere velja 3. odstavek 53. člena, in sicer so to osebne družbe, pri katerih je za njihove obveznosti neomejeno odgovorna fizična oseba in podjetniki, katerih podjetja ustrezajo merilom za majhne družbe in prav tako niso zavezani reviziji. Glede na to, da želimo predstaviti poročila o tveganjih v letnem poročilu podjetja Thermana d. d., ki sodi med družbe, za katere veljajo vse določbe 8. poglavja ZGD-1, mora biti letno poročilo sestavljeno iz: računovodskega poročila (računovodski izkazi in pojasnila k računovodskim izkazom), poslovnega poročila, ki vsebuje neračunovodske in nefinančne informacije, razkritij (tako obveznih, kot neobveznih). Ker je podjetje zavezano k reviziji letnih poročil, se po 60. členu ZGD-1 k letnemu poročilu priloži tudi revizorjevo poročilo. V skladu z 61. členom ZGD-1 mora biti letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti ter njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če uporaba določil od 62. do 70. člena ZGD-1 in SRS in MRSP ne zadošča za resničen in pošten prikaz iz prejšnjega odstavka, mora priloga k izkazom vsebovati ustrezna pojasnila.. 3.1 Pomen letnega poročila Podjetja v letnih poročilih predstavijo celotno sliko finančnega položaja in uspešnosti podjetja v poslovnem letu. Letno poročilo je najpomembnejša periodična listina komuniciranja poslovodstva gospodarskih družb z lastniki in drugimi interesnimi skupinami. Letno poročilo ne le poroča, ampak tudi razlaga ozadje preteklih dogajanj in namene v prihodnosti (Horvat, 2003a, str. 87).. 14.

(23) Cilj letnih poročil je zagotoviti informacije o finančnem položaju, uspešnosti in spremembah finančnega položaja družbe, ki so koristne širokemu krogu uporabnikov pri njihovem odločanju. Računovodske informacije morajo biti uporabnikom razumljive ter bistvene, zanesljive in primerljive. Na njihovo bistvenost vplivata njihova vrsta in pomembnost za posameznega uporabnika. Zanesljivost informacij je zagotovljena, če ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter se uporabniki nanje lahko zanesejo, biti morajo popolne in upoštevati potrebo po previdnosti. Za večjo zanesljivost informacij v letnih poročilih je potrebno njihovo revidiranje (povzeto po Kocbek, 2006, str. 340). Raziskava FRC (The Financial Reporting Council) je pokazala, da je splošna kakovost letnih poročil podjetij dobra, zlasti poročila velikih javnih podjetij v Veliki Britaniji. V svojih poročilih vedno več podjetij upošteva priporočila »Clear & Concise« (čisto in jedrnato), kar pomeni, da so letna poročila očiščena nepomembnih informacij, ki so predstavljala samo balast, pomembne informacije pa navajajo jedrnato. Opozarjajo tudi, da so še vedno odprte možnosti, kako izboljšati letna poročila, zlasti bo v prihodnje pomembno razkrivati informacije v zvezi z makroekonomskimi spremembami v Evropi in svetu. Prikazati bo potrebno tveganja v zvezi z davčnimi tveganji, računovodskimi usmeritvami, posebej zaradi negotovosti odzivov svetovnih institucij (The Financial Reporting Council, 2015).. 3.2 Uporabniki letnih poročil Obseg navedb v poslovnem poročilu in navedenih podrobnosti je odvisen od namena, ki ga želi podjetje s takšnim poročilom doseči, in od naslovnika, to je interesnih skupin podjetja (Horvat, 2003c, str. 30). Podjetje je dolžno poročati o tveganjih v poslovnem poročilu, če je to pomembno za presojo premoženja in obveznosti, finančnega položaja ter poslovnega izida. Za zunanje uporabnike informacij mora v svoje poročilo vključiti opis bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je podjetje izpostavljeno, ter cilje in ukrepe upravljanja finančnih tveganj, tudi ukrepe za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst finančnih transakcij in izpostavljenost cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom (Vezjak, 2009, str. 58-59). Notranjim uporabnikom so te informacije običajno dostopne že prej, pred sestavitvijo letnega poročila. Seveda pa je to odvisno tudi od delovnega mesta zaposlenega. Na splošno pa velja, da so notranji uporabniki bolje informirani od zunanjih. Smiselno je, da zaposleni, ki niso sodelovali pri sestavitvi letnega poročila, le-tega preberejo in opozorijo na morebitne nedoslednosti, neuravnoteženosti informacij in druge pripombe (Vezjak, 2012, str. 165). Podjetje naj bi imelo v svojem poročilu jasno predstavljen poslovni model, ki upošteva trajnostne sestavine poslovanja, njihovo udejanjanje pa naj bi odsevalo predstavitev poslovanja v celotnem letnem poročilu. V svetu se veliko dogaja na področju tako imenovanega integriranega, celovitega poročanja, ki pomeni združevanje oz. povezovanje podatkov o finančnih in nefinančnih (okoljskih, družbenih in upravljavskih) rezultatih poslovanja. Ta način poslovnega poročanja omogoča deležnikom podjetja 15.

(24) razumeti njegovo dejansko delovanje ter dolgoročne posledice njegovih odločitev za družbo, okolje in gospodarstvo (Vezjak, 2012, str. 153). Zaradi zaščite koristi delničarjev, poslovnih partnerjev, države in drugih interesnih skupin pravni predpisi določajo vrsto in obseg poročil, ki omogočajo vsem zainteresiranim vpogled v gospodarski položaj podjetja. Vendar so vse večje zahteve s strani interesnih skupin po uporabnosti letnih poročil, kar pomeni več prostovoljnih razkritij in novih metod poročanja. Posamezne interesne skupine imajo različne interese in zato jih zanimajo različni podatki, ki so prikazani v spodnji tabeli. Tabela 1: Uporabniki letnih poročil in njihovi interesi Uporabniki letnih poročil Lastniki, delničarji. Zaposleni. Banke Kupci. Dobavitelji. Konkurenti Poslovno interesne skupine (Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč) Mediji in javnost. Interes - Primerne dividende, rast vrednosti delnice, - rast oz. razvoj podjetja, - preprečitev likvidnostnih in poslovnih težav. - Stabilnost podjetja in s tem stabilnost zaposlitve, - primerna plača, - prijetno delovno okolje, - skrb za zdravstveno varstvo, varstvo pri delu. - Servisiranje posojil in drugih bančnih storitev. - Predvsem jih zanima zadovoljiv nakup, tako glede cene kot kakovosti. - Možnost razvoja in povečanje naročenih količin, - pravočasna plačila dobavljenega blaga, - kontinuirana naročila. - Dobičkonosnost, - pridobivanje tržnega deleža. - Zagotavljanje informacij za boljše poslovanje. - Opazovanje aktivnosti podjetij, - informiranje javnosti, - zmanjšanje tveganj, - zagotavljanje napredka za družbo.. Vir: povzeto po (Horvat, 2000).. 16.

(25) Informacijske pravice družbenikov so ene temeljnih članskih pravic v družbi. Izpolnitev zahteve po informaciji mora ustrezati načelu vestnosti in zanesljivosti. To pomeni, da mora poslovodstvo delničarju dati popolne in resnične informacije (Podgorelec, 2007, str. 112).. 3.3 Zakonska obveznost podjetja Temeljna zakonska zahteva, ki jo morajo pripravljavci letnega poročila spoštovati je, da mora letno poročilo predstaviti resnično in pošteno sliko premoženja in obveznosti podjetja, njegovega finančnega položaja ter poslovnega izida. Uporabnike je potrebno seznaniti z vsemi potrebnimi razkritji (Odar, 2006, str. 7-8). Pri sestavi letnih poročil morajo podjetja upoštevati določila ZGD-1 in SRS 2016, ki podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo sestavine letnih poročil. Tako SRS podrobneje predstavlja računovodsko informiranje za zunanje uporabnike. Za samo sestavljanje računovodskih izkazov so pomembni SRS 20, 21, 22 in SRS 23. Usmeritve za poročanje notranjim uporabnikom pa se nahajajo v pravilih skrbnega računovodstva. Letna poročila morajo podjetja v skladu z ZGD-1 posredovati Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) v skladu z navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov. Majhne družbe, nezavezane k reviziji, osebne družbe, majhne zadruge in majhni podjetniki lahko pri predložitvi letnih poročil za državno statistiko in javno objavo upoštevajo poenostavitev in pri predložitvi letnih poročil na poenotenih obrazcih izpolnijo tudi izjavo o uporabi podatkov iz letnega poročila za javno objavo in za državno statistiko. Podjetja, ki so zavezana k reviziji letnih poročil, morajo AJPES-u predložiti: a) za državno statistiko: bilanco stanja, podatke iz izkaza poslovnega izida, podatke iz izkaza bilančnega dobička/bilančne izgube, podatke o opredelitvi podjetja, dodatne podatke k podatkom iz bilance stanja – podatke o terjatvah in obveznostih do tujine ter dodatne podatke k podatkom iz izkaza poslovnega izida – do tujine, b) za javno objavo: letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, prilogo s pojasnili k izkazom, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala, poslovno poročilo in revizorjevo poročilo. Sestavni del priloge s pojasnili k izkazom je tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube in razporeditev dobička ali obravnavanje izgube.. 17.

(26) 3.4 Sestava letnega poročila Letno poročilo je sestavljeno iz poslovnega poročila, ki zajema neračunovodske in nefinančne informacije. Podjetja v svoja letna poročila vključujejo trajnostna poročila in poročila o družbeni odgovornosti Nadalje sestoji iz računovodskega poročila, ki je sestavljeno iz računovodskih izkazov in pojasnil. Letno poročilo zajema tudi obvezna in prostovoljna razkritja ter revizorjevo mnenje. Podjetje naj bi se v poročilu osredotočilo na najpomembnejše informacije in izognilo podvajanju informacij, ki so že razkrite v pojasnilih k računovodskim izkazom. Splošna razkritja, ki se ne nanašajo na poslovanje in okoliščine podjetja, se naj ne bi vključevala (Vezjak, 2009, str. 60). SRS v uvodu in MRSP v okvirnih navodilih predpisujejo kakovostne značilnosti računovodskih poročil kot so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost, ki so zajete tudi v 61. členu ZGD-1, ki določa, da mora biti letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Direktiva 2013/34 EU (2013) določa, da mora letno poročilo vsebovati pošten prikaz izidov, finančnega položaja in razvoja podjetja. Predstaviti mora tudi bistvena tveganja in negotovosti, ki jim je izpostavljeno podjetje. Direktiva usmerja k večji usklajenosti določb zakonodaj vseh držav glede obdobnih in tekočih informacij. Po njenih merilih mora letno poročilo vključevati kakovostno predstavitev podjetja in njegovih dejavnosti, imeti mora tudi dobro zasnovo vsebine. Prikazati in pojasniti mora strategijo podjetja in naložbeno politiko ter seznaniti bralca z rezultati v poslovanju. Prenovljeni SRS-ji 2016 temeljijo na določbah ZGD-1 in v slovenski pravni red prenašajo vsebino nove računovodske Direktive 2013/34/EU. SRS 2016 podobno kot MSRP-ji obravnavajo samo pravila finančnega računovodstva in poročanje za zunanje potrebe organizacij. SRS-je dopolnjujejo Pravila skrbnega računovodstva (v nadaljevanju PSR), uporaba sicer ni obvezna, je pa priporočljiva predvsem pri notranjem poročanju (povzeto po Odar, 2016, str. 3-4). Tudi revija Finance vsako leto pripravi tekmovanje za najboljše letno poročilo, kjer letna poročila ocenjuje neodvisna strokovna komisija. Vsako letno poročilo prejme strokovni komentar o prednostih in slabostih po naslednjih področjih: - analiza poslovanja, gospodarska gibanja, vizija, strategija, načrti, - tveganja in upravljanje družb; - trajnostni razvoj (okoljski vidik, družbena odgovornost in kadri), kakovost, raziskave in razvoj, razkritja v računovodskem poročilu; - komuniciranje. Za letna poročila v letu 2014 so podelili glavne nagrade glede na najvišji skupni seštevek točk v štirih skupinah. Za najboljše letno poročilo je bilo razglašeno letno poročilo podjetja Krka d. d. Prvič so podelili tudi priznanja za inovativnost medija, na katerem je letno poročilo (Horvat & Benčina Čoz, Poročanje družb, 2015). 18.

(27) 3.4.1 Računovodsko poročilo Pri pripravljanju računovodskih izkazov je treba upoštevati temeljni računovodski predpostavki: - upoštevanje nastanka poslovnega dogodka; - časovno neomejenost poslovanja (podjetje deluje in bo delovalo). Tako predpisujejo MSRP kot tudi SRS in vključujejo štiri računovodske izkaze: bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala ter pojasnila s povzetkom računovodskih usmeritev. Namen računovodskih izkazov je dajanje informacije o finančnem položaju, uspešnosti in spremembah finančnega položaja podjetja. Dajejo informacije, ki so potrebne za oceno zmožnosti podjetja, da pridobiva denarna sredstva in njihove ustreznike. Na žalost pa ne dajejo vseh informacij, ki bi jih uporabniki morebiti potrebovali pri gospodarskem odločanju (Vezjak, 2004, str. 107). 3.4.2 Poslovno poročilo Poslovno poročilo v najširšem smislu vsebuje različne analize preteklih dogajanj, ki lahko temeljijo na računovodskih podatkih iz računovodskih izkazov. Prikazuje tudi analize, ki predstavljajo področje ravnanja z okoljem, področje financiranja, področje trženja, področje kadrovanja. Poslovno poročilo vsebuje tudi pojasnila odmikov obračunskih podatkov od sodil ter oblikovanje kazalnikov. Ravno prikaz kazalnikov skozi več obdobij omogoči hitro analizo podjetja – ali podjetje napreduje ali nazaduje in primerjavo z drugimi podjetji v panogi. Obseg navedb v poslovnem poročilu in navedenih podrobnostih je odvisen od namena, ki ga želi podjetje s takšnim poročilom doseči in od naslovnika, to je interesnih skupin podjetja (Horvat, 2003c, str. 30). Na področju poslovnih poročil je veliko sprememb povzročila Direktiva št. 2003/51, ki je spremenila četrto bilančno direktivo, njen namen je bil odpraviti vsa še obstoječa neskladja bilančnih direktiv z MSRP. S tem je bila v Evropski uniji vzpostavljena enakopravna obravnava vseh družb glede zahtev po računovodskem vrednotenju in razkrivanju (Kocbek, 2006, str. 274). Direktiva 2013/34/EU določa, da mora poslovno poročilo vsebovati najmanj resničen pregled razvoja ter predstavitev poslovanja podjetja in njenega položaja z opisom temeljnih tveganj in negotovosti, ki jim je podjetje izpostavljeno. Ta pregled naj bi bil celovita, uravnotežena analiza razvoja ter predstavitev poslovanja podjetja in njegovega položaja, ki je odvisno od velikosti in zapletenosti poslov. 3.4.3 Razkritja Razkritja delimo na obvezna in prostovoljna. Obvezna razkritja so predpisana z ZGD-1 in SRS ter MRSP za podjetja, ki sestavljajo konsolidirane izkaze. Pojem prostovoljna razkritja se nanašajo na razkritja, ki so zunaj računovodskih izkazov in ki jih ne zahtevajo računovodski standardi, zakoni ali pravila borze vrednostnih papirjev in drugi predpisi (Horvat, 2003b, str. 61). 19.

(28) Prostovoljna razkritja lahko predstavljajo brezplačno reklamo za podjetja, saj si sama izberejo, kaj želijo predstaviti. Hkrati pa prostovoljna razkritja v letnih poročilih dvigujejo vrednost letnemu poročilu, saj se od drugih razlikujejo po večji količini informacij. Korošec (2004) poudari, da sodobno računovodstvo teži k izkazovanju poštenih vrednosti gospodarskih kategorij, to je k razkrivanju njihovih verjetnih ali dokazljivo okrepljenih vrednosti, kot tudi k izkazovanju oslabljenih ter zaradi zunanjih in notranjih objektivnih in subjektivnih razlogov »ogroženih« vrednosti. Le če bo tak pošten pristop, brez nepotrebnih olepševanj in neupravičenih prikrivanj slabosti, tveganj in težav prevladal tudi v poročilih predsednikov uprav in poslovnih poročilih, se bo kakovost letnih poročil podjetij izboljšala. 3.4.3.1 Razkritja po SRS 2016 V računovodskem poročilu morajo podjetja predstaviti obvezna razkritja po SRS 2016, ki so samostojni standardi in se ne sklicujejo več na določbe MSRP-jev. Obvezna razkritja, ki jih zahtevajo SRS, so metode, ki smo jih uporabili za izračun odpisov vrednosti, metode amortiziranja in prevrednotenja. Razkritja po SRS lahko delimo na obvezna razkritja k postavkam bilance stanja (SRS 20, določila pod točko č od 20.10 do 20.19), k postavkam izkaza poslovnega izida (SRS 21, določila 21.10, 21.12 do 21.25), k postavkam izkaza denarnih tokov (SRS 22, določila v točki č) 22.19 do 22.21) in izkaza gibanja kapitala (SRS 23 določila od 23.10 do 23.12). Računovodski standardi, od SRS 1 do vključno SRS 15, vsebujejo pod točko č) razkritja, ki jih mora podjetje razkriti v letnih poročilih. V Pravilih skrbnega računovodenja (v nadaljevanju PSR) točka 3.19 priporoča razkrivanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Zaradi zaščite poslovnih skrivnosti se razkrivajo le metode, po katerih so ugotovljeni stroški. PSR 8 v postavkah 8.21 do 8.33 priporoča prikaz računovodskih kazalnikov na podlagi računovodskih podatkov v poslovnem poročilu podjetja. Podjetje je dolžno razkriti dogodke po datumu bilance stanja do datuma, ko poslovodstvo odobri računovodske izkaze za objavo. 3.4.3.2 Razkritja po MSRP in drugih predpisih EU Države morajo z vstopom v Evropsko unijo spoštovati tudi evropski pravni red. Nekatera določila uporabljajo neposredno, nekatere pa so države že vgradile v svoje predpise. Tudi Slovenija nenehno prilagaja svojo zakonodajo evropskim predpisom, zaradi tega se ZGD-1 nenehno spreminja, prav tako pa smo dobili tudi nove SRS 2016. Na ravni Evropske unije razkritje tveganj določata četrta in sedma direktiva, ki določata poročanje o bistvenih negotovostih in tveganjih s poudarkom na finančnih tveganjih. Vsebina pojasnil, ki jih določa direktiva 2013/34/EU kot pojasnila k računovodskim izkazom, je vgrajena v slovenskih predpisih, in sicer v ZGD-1 in SRS. Direktiva določa, da 20.

(29) poslovno poročilo vključuje tudi izjavo o upravljanju družbe, ki naj bi vsebovala vsaj navedbo naslednjih podatkov, kadar je to ustrezno: - kodeks o upravljanju podjetja, ki velja za podjetje; - kodeks o upravljanju podjetja, ki ga podjetje prostovoljno uporablja; - vse ustrezne podatke o praksah upravljanja podjetja, ki se uporablja poleg zahtev iz nacionalnega prava; - opis glavnih značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj v podjetju v povezavi s postopkom računovodskega poročanja; - opis delovanja skupščine delničarjev ter njenih ključnih pristojnosti ter opis pravic delničarjev in načina za njihovo uveljavljanje; - sestava in delovanje upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih odborov. Te izjave se lahko nahajajo v ločenem poročilu skupaj s poslovnim poročilom, ali so na voljo javnosti na spletni strani podjetja. To ločeno poročilo lahko vsebuje navzkrižno sklicevanje na poslovno poročilo. Tako MSRP 7 zahteva podrobnejša razkritja finančnih tveganj, vključno z opisom ciljev, politike ter ukrepov za obvladovanje teh tveganj, medtem ko drugim razkritjem ne namenja posebne pozornosti. V skladu z MSRP morajo poročati vsa podjetja v EU, katerih delnice kotirajo na borzi in morajo pripravljati konsolidirane računovodske izkaze, ter podjetja, ki se pojavljajo na organiziranih trgih vrednostnih papirjev s svojimi dolžniškimi vrednostnimi papirji. MSRP 7 obravnava razkritja povezana z vrednostnimi podatki v bilanci stanja ter izkazu poslovnega izida in razkritja, povezana s tveganji, ki izhajajo iz finančnih instrumentov. 3.4.3.3 Razkritja po ZGD-1 Po 65. členu ZGD-1 morajo podjetja pojasniti metode vrednotenja postavk v letnih računovodskih izkazih, tečaj preračunavanja tujih valut v evro, poročilo o izdaji delnic in njihove nominalne vrednosti, razčleniti in pojasniti znesek rezervacij, povprečno število zaposlenih, zabilančne obveznosti, dodatna pojasnila kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička in drugo. Obseg razkritij podjetij je odvisen od tega, ali gre za velika, srednja, majhna in odvisna podjetja. 69. člen ZGD-1 določa vsebino priloge k izkazom, poleg tistih, ki so našteti v členih in določajo poslovne izkaze ter po SRS ter MSRP, in sicer: - metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti. Pri postavkah, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, mora biti pojasnjen tudi tečaj in način, po katerem so bile preračunane v domačo valuto; - podatke za vsako družbo v kapitalu, kjer je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun družbe , udeležena z najmanj 20 %; - če je družba družbenik v drugi družbi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe; - če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: višino odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v. 21.

(30) poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala; - če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže; - če je družba izdala več razredov delnic; - razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije; - višina vseh obveznosti z rokom dospelosti več kot 5 let; - višina vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom; - skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja; - razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih zemljepisnih trgih; - povprečno število delavcev v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo; - če je bila uporabljena členitev poslovnega izida po II. različici: znesek stroškov dela; - razčlenitev kapitalskih rezerv; - skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v podjetju v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta; - predujmi in posojila, ki jih je družba ali njena podrejena družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb; - firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo; - če je družba po 57. členu tega zakona zavezana k revidiranju: celoten znesek, porabljen za revizorja in ločeno znesek, porabljen za revidiranje letnega poročila, druge storitve revidiranja, storitve davčnega svetovanja in za druge nerevizijske storitve. Zgoraj našteta pojasnila podjetja prikazujejo v računovodskem poročilu, nekatere pa tudi v poslovnem poročilu. Poslovno poročilo mora vsebovati (70. člen ZGD-1) vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Pošten prikaz mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in kompleksnosti njenega poslovanja. Analiza mora vsebovati ključne računovodske, finančne in, če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila. V poslovnem poročilu morajo biti prikazani tudi: 1. vsi pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta; 2. pričakovani razvoj družbe; 3. aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja in 4. obstoj podružnic družbe. Če je pomembno za presojo premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida, morajo biti v poslovnem poročilu prikazani tudi cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj družbe, vključno z ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, za katere se posli zavarovanja 22.

(31) računovodsko posebej prikazujejo, ter izpostavljenost družbe cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom. Poslovno poročilo vključuje tudi izjavo o upravljanju družbe, ki vsebuje navedbo, ali družba pri svojem poslovanju uporablja kakšen kodeks in njegovo navedbo, njegovo javno dostopnost ter navedbo posameznih določb kodeksa, ki jih družba ni upoštevala, z utemeljitvijo. 3.4.3.4 Razkritja po ZFPPIPP Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-UPB7) ne določa obveznih sestavin poročanja o tveganjih. Podaja definicijo upravljanja tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih. Poslovodstvu nalaga, da podjetje redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj, pri tem pa mora upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim bilo lahko podjetje izpostavljeno. Poudarja pa zlasti kreditno, tržno, operativno in likvidnostno tveganje. Poslovodstvu tudi nalaga, da mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.. 3.4.4 Revizorjevo poročilo in izjave Po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 je obveznost revidiranja določena za letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb ter dvojnih družb. Revizija letnega poročila iz prvega odstavka tega člena, mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta, pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Poslovodstvo mora revidirano letno poročilo predložiti organu podjetja, skupaj z revizorjevim poročilom, najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila. Revizorjevo poročilo v pisni obliki mora vsebovati: 1. opredelitev družbe, katere letni ali konsolidirani računovodski izkazi so predmet zakonite revizije, navedbo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov ter datuma in obdobja, ki ga zajemajo, ter opredelitev okvira računovodskega poročanja, uporabljenega pri njihovi pripravi; 2. opis obsega revizije, v katerem se opredelijo vsaj revizijski standardi, v skladu s katerimi je bila izvedena revizija; 3. revizijsko mnenje, ki je brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno mnenje revizorja o tem: - ali so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter; - kjer je to ustrezno, ali letni računovodski izkazi izpolnjujejo zakonske zahteve; - če revizor ne more izraziti revizijskega mnenja, zavrnitev mnenja; 4. sklic na vse morebitne druge zadeve, na katere revizor posebej opozarja, ne da bi se revizijsko mnenje zato spremenilo; 5. mnenje o tem: o ali je poslovno poročilo skladno z računovodskimi izkazi istega poslovnega leta in 23.

(32) 6.. 7.. 8. 9.. o ali je bilo poslovno poročilo pripravljeno v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami; navedbo, ali je glede na poznavanje in razumevanje družbe in njenega okolja, ki ju je revizor pridobil med revizijo, ugotovil bistveno napačne navedbe v poslovnem poročilu, pri čemer navede naravo morebitnih takšnih navedb; izjavo o kakršni koli pomembni negotovosti, povezani z dogodki ali okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomemben dvom o zmožnosti družbe, da bi nadaljevala poslovanje; navedbo sedeža revizorja ali revizijske družbe; datum in revizorjev podpis.. Če letno poročilo ni objavljeno v celoti oziroma je objavljeno po povzetkih, revizorjevo poročilo ne sme biti priloženo, ampak mora biti razkrito, kakšno mnenje je revizor podal. Prav tako mora biti razkrito ali revizorjevo poročilo, če je v njem revizor izrazil drugačno mnenje od pritrdilnega, vsebuje pojasnjevalni odstavek. Namen obveznosti revidiranja letnega poročila je zagotoviti objektivno (torej neodvisno in strokovno) oceno o tem, ali računovodsko poročilo družbe daje resničen in pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida družbe, govorimo torej o revidiranju v ožjem pomenu. Revizor pregleda tudi poslovno poročilo v smislu in v obsegu, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila. Revizor mora zlasti preveriti, ali so prikazi razvoja družbe in položaja družbe, ki so zajeti v poslovnem poročilu, izdelani na realnih predpostavkah, torej ob upoštevanju dotedanjega premoženjskega položaja družbe in izida njenega poslovanja. Ob izidu tega pregleda, poda revizor v svojem poročilu mnenje o usklajenosti ali neusklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom istega poslovnega leta (povzeto po Plavšak, 2006, str. 310).. 24.

(33) 4 PREDSTAVITEV PODJETJA THERMANA D. D. 4.1 O podjetju na splošno Podjetje Thermana d. d. iz Laškega se ukvarja z zdraviliškim turizmom in ostalimi spremljajočimi dejavnostmi po programih in organizacijskih enotah. Podjetje je vpisano v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju pod številko reg. vl: 1/00096/00 z nazivom družbe: Thermana d. d., družba dobrega počutja. Prvo kopališče na območju današnje Thermane Laško je bilo odprto že maja leta 1854, delovalo je s cesarjevim imenom Kaizer Franz Joseph Bad. Lastništvo zdravilišča se je v zgodovini večkrat menjalo, vendar se je kljub temu skušalo ohraniti ogled zdravilišča. Oktobra 1953 je bilo zdravilišče registrirano v Zavod za medicinsko rehabilitacijo, od leta 1998 pa deluje kot delniška družba. Od leta 2006 do leta 2010 je družba izvajala svoj največji naložbeni projekt – izgradnjo objekta Thermana park Laško. Celostno podobo je hotel pridobil septembra 2010, ko je bila zaključena III. faza Kongres hotel. Podjetje ima oblikovana naslednja tri profitna središča: - Zdravilišče Laško z enotami: medicina, wellness, hotel in gostinstvo; - Thermana Park Laško z enotami: termalni center, wellness-spa, kongres, hotel in gostinstvo; - Dom starejših Laško.. 4.2 Razvoj podjetja, poslanstvo, vizija in vrednote Thermana želi postati eno pomembnejših slovenskih turističnih podjetij, ki v svoji ponudbi uveljavlja kakovost bivanja, kulturo zdravega načina življenja in je kot zdravilišče posebej namenjeno ljudem, ki imajo težave z gibanjem ali bi se tem težavam želeli izogniti. Pri svojem poslovanju stremi h kvalitetno opravljenim storitvam, zadovoljstvu strank, zaposlenih, uprave in lastnikov, kar se kaže v gospodarski in socialni rasti, ugledu in donosu podjetja. Osnovne usmeritve ostajajo nespremenjene, in sicer je to učinkovitost, širitev trgov, poenostavljanje procesov in motiviranje zaposlenih. V želji po povečani varnosti družbe podjetje stremi k povečevanju učinkovitosti. Zasledovanje cilja se kaže v racionalizaciji stroškov, povečanju poslovnega izida iz rednega poslovanja in izboljšanje kazalcev EBIT in EBITDA. Svojo poslovno strategijo uveljavlja skozi naslednje programe: - medicinski programi, ki zajemajo osnovno zdravstvo, specialistično ambulantno dejavnost, preventivo, medicinsko rehabilitacijo in obnovitveno rehabilitacijo; - kopališki in wellness programi, ki obsegajo termalne bazene, savne, masaže in wellness tretmaje; 25.

(34) - poslovni, kongresni in seminarski turizem; - druge programe hotelirstva, gostinstva in turizma. Programi predstavljajo tržno zanimiva strokovna področja v okviru katerih nastajajo, se oblikujejo in razvijajo posamezne storitve, katerih izvajanje se zagotavlja v posameznih organizacijskih enotah. Programski vodje opravljajo tudi nadzor nad kakovostjo izvajanja storitev. Poleg običajnih hotelskih storitev in dnevne animacije svojim gostom ponujajo tudi ogled varjenja laškega piva (ogled pivovarne Laško), skrivnosti muharjenja, izlet v pozabljeni rudnik svinca in srebra, Grad Tabor za najlepše razglede, otroški muzej Hermanov brlog v Celju, Stari grad v Celju, adrenalinsko Bob kart vožnjo in smučanje na Celjski koči, obisk čebelarstva in lectarstva Šolar, geološko učno pot Govce, ogled zgodovine mesta Laško in muzeja, degustacijo vin v Urbanovem hramu na Strmci, skok s padalom v tandemu, splavarjenje v Radečah po Savi, Eko muzej Žalec, pohod na Hum, Šmihel ali Šmohor, Muzej elektroprenosa Fala – Laško, druženje z živalmi na kmetijah na Prevorju, Muzej Južne železnice Šentjur, izposojo koles in nordijskih palic.. 4.3 Organizacija podjetja – vodenje, lastništvo in poslovno okolje Organi upravljanja v družbi Thermana d. d. so: - skupščina delničarjev; - nadzorni svet; - uprava. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini delničarjev, ki je najvišji organ podjetja. Nadzorni svet družbe je do skupščine v letu 2016 štel 6 članov, predsednik je bil g. Pavel Teršek. Po končanem postopku prisilne poravnave pa nadzorni svet šteje 3 člane, predsednik pa je g. Damjan Belič. Upravo predstavlja predsednik uprave: mag. Andrej Bošnjak, družba pa ima tudi prokuristko go. Natašo Tomić. Sistem upravljanja podjetja je dvotirni, vodenje poslov je v pristojnosti uprave, nadzor nad vodenjem poslov pa opravlja nadzorni svet. Organizacijske enote se oblikujejo kot profitni centri in profitne enote s samostojnim obračunom uspešnosti poslovanja. V okviru profitnih enot se organizirajo ožje delovne enote in delovna mesta.. 26.

(35) Slika 4: Organizacijska shema družbe Thermana d. d.. Povzeto po Thermana d.d. – Letno poročilo 2014. Thermana se pri načrtovanju strategij in programov opira tudi na trende in napovedi za svetovni turizem. Povečuje se delež starejših ljudi in zato je večje povpraševanje po kakovostnih, primernih in varnih ponudbah. Z naraščanjem zavesti o pomenu zdravja bo upadalo povpraševanje po klasičnih poletnih potovanjih, povečalo se bo povpraševanje po aktivnih programih, wellness programih in zdravstvenih storitvah. Z naraščanjem povprečne stopnje izobrazbe se povečuje zanimanje za umetnost, kulturo, zgodovino, izobraževanje in duhovnost. Tisti, ki imajo potovalne izkušnje, imajo tudi kritičen odnos do kakovosti in cene, število potujočih se bo nenehno povečevalo, zato bo manj tolerance. V turistično ponudbo bo potrebno hitro uvajati nove proizvode. Potrebne bodo nove naložbe, klasična nočitev in zajtrk ne bosta več dovolj. Prav tako uporaba interneta omogoča primerjanje različnih ponudb, zato se je konkurenca na spletu močno povečala. V skladu s strategijo razvoja turizma se bo povečala zavest o ohranjanju okolja in okoljevarstvu. Predvsem pa je pomembna dobrina na potovanjih varnost, zato se bo povečevalo povpraševanje po varnih destinacijah. Analize kažejo, da se bo sodobno povpraševanje usmerilo k t. i. 6E turizmu. To pomeni k turizmu, ki zagotavlja: izkušnje, vzburljivost, pobeg, izobraževanje, zabavo in ekologijo (Gligorjević & Stefanovič, 2012 povzeto po Veljković & Colarič-Jakše, 2014, str. 218).. 27.

No results found