Blockchain in Supply Chains

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Jure LOVREC. TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV V DOBAVNIH VERIGAH Magistrsko delo študijskega programa 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo. Maribor, november 2019.

(2) TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV V DOBAVNIH VERIGAH Magistrsko delo. Študent:. Jure LOVREC. Študijski program:. študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo. Smer:. Strojništvo. Mentor FS:. izr. prof. dr. Iztok PALČIČ. Mentor EPF:. izr. prof. dr. Klavdij LOGOŽAR. Maribor, november 2019.

(3)

(4) IZJAVA. Podpisani ______________________________, izjavljam, da:.  je magistrsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,  da je predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,  da so rezultati korektno navedeni,  da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,  da soglašam z javno dostopnostjo magistrskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela.. Maribor,_____________________. Podpis: ________________________. I.

(5) ZAHVALA. Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Iztok PALČIČU in mentorju izr. prof. dr. Klavdij LOGOŽARJU za pomoč in vodenje pri opravljanju magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi je stala ob strani in me spodbujala ob študiju.. II.

(6) TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV V DOBAVNIH VERIGAH Ključne besede: industrijska revolucija, digitalna transformacija, digitalizacija, veriženje blokov, management, oskrbovalne verige UDK: [004.7:336.74]:658.7(043.2). POVZETEK Magistrsko delo začenjamo s teoretičnim pregledom sodobnega koncepta 4. industrijske revolucije in digitalne transformacije. Digitalna transformacija prinaša spremembe za podjetja v oskrbovalnih verigah na praktično vseh področjih, v največji meri pa za razvoj, proizvodnjo in logistični management z nabavo. V nadaljevanju teoretičnega pregleda se osredotočimo na management oskrbovalnih verig. Pojasnimo, zakaj je pomemben, kako podjetja nastopajo na trgu dandanes in kako elementi 4. industrijske revolucije vplivajo na sodoben management oskrbovalnih verig. Izpostavimo priložnosti in izzive s področja informacijskih tehnologij, izmenjave znanj in poglobljenih sodelovanj med entitetami oskrbovalnih verig ter uvedemo tehnologijo veriženja blokov. Veriženje blokov predstavlja naslednjo generacijo IT-rešitev, ki celovito in celostno izboljšujejo sodelovanje med deležniki oskrbovalnih verig. Aplikativni del magistrske naloge začenjamo s preučevanjem delovanja veriženja blokov, nadaljujemo s predstavitvijo komercialnih rešitev in priložnosti ter izzivov pri implementaciji veriženja blokov, s poudarkom na oskrbovalnih verigah. Predstavimo možnosti uporabe veriženja blokov v oskrbovalnih verigah in analiziramo obstoječe primere. Zaključujemo z diskusijo in lastnimi napovedi glede uporabe veriženja blokov v managementu oskrbovalnih verig.. III.

(7) BLOCKCHAIN IN SUPPLY CHAINS Key words: industrial revolution, digital transformation, digitalization, blockchain, management, supply chains UDK: [004.7:336.74]:658.7(043.2). ABSTRACT This paper commences with a literature review of a modern concept, namely the 4th Industrial revolution and Digital transformation. The latter entails changes for organizations within supply chains. The changes will be witnessed in almost any of the business functions, especially in research & development, manufacturing, and in logistics management with purchasing. The second part of theoretical background covers the Supply chain management. The authors explain its importance, how enterprises nowadays compete on global markets and how the essential elements of the 4th Industrial revolution contribute to the dynamics of the modern Supply chain management. The authors focus on the pertaining challenges in supply chains, namely information technology, knowledge sharing, and closer collaboration based on the blockchain technology. The current study identifies blockchain as a future-generation IT-based technology that addresses a closer collaboration among the stakeholders within supply chains in a comprehensive manner. The research part hence starts with an examination of the blockchain technology, continues with an observation of the technology itself works, and ends with an identification of opportunities and barriers in the domain of the blockchain use in the Supply chain management. The master thesis concludes with an insightful discussion and forecasts regarding the use of the blockchain technology in the Supply chain management.. IV.

(8) KAZALO VSEBINE 1. UVOD ......................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................ 1 1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela .................................. 2 1.3 Predpostavke in omejitve ....................................................................... 3 1.4 Uporabljene raziskovalne metode ......................................................... 3. 2. ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DIGITALNA PREOBRAZBA OSKRBOVALNIH VERIG .............................................. 4 2.1 Četrta industrijska revolucija kot nosilka sprememb........................... 4 2.2 Globalne oskrbovalne verige in omrežja organizacij ............................ 8 2.3 Digitalna preobrazba oskrbovalnih verig ........................................... 14. 3. TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV ............................................ 18 3.1 Terminologija in opredelitev ključnih konceptov............................... 18 3.2 Delovanje in obstoječe rešitve .............................................................. 21 3.2.1 Komercialne rešitve – ogrodja veriženja blokov ...................................................28. 3.3 Priložnosti in ovire ............................................................................... 30 4. UPORABA TEHNOLOGIJE VERIŽENJA BLOKOV V OSKRBOVALNIH VERIGAH .................................................................. 34 4.1 Decentralizacija, transparentnost in nespremenljivost blokov .......... 36 4.2 Varnostni mehanizmi ........................................................................... 39. 5. ANALIZA PRIMEROV UPORABE S PREDLOGI IN NAPOVEDMI ........................................................................................ 40 5.1 Industrijska raba rešitev veriženja blokov .........................................................41 5.1.1 Proizvodni sektor .................................................................................................41 5. 1. 2. Logistični management .....................................................................................43 V.

(9) 5. 1. 3. Drugo ................................................................................................................45. 5.2 Sinteza spoznanj ..................................................................................................................47 5.3 Prihodnje napovedi s predlogi ....................................................................................49 6. ZAKLJUČEK .......................................................................................... 53 6.1 Ugotovitve z diskusijo .......................................................................... 53 6.2 Sklepi z odgovori na raziskovalna vprašanja ..................................... 53. 7. LITERATURA IN VIRI ......................................................................... 56. KAZALO SLIK Slika 1: Shema oskrbovalne verige .........................................................................................8 Slika 2: Sodobno turbulentno okolje .......................................................................................9 Slika 3: Tokovi in struktura oskrbovalne verige .................................................................... 10 Slika 4: SCOR-referenčni model........................................................................................... 12 Slika 5: Preobrazba oskrbovalnih verig na krilih digitalizacije .............................................. 14 Slika 6: Dimenzije digitalne oskrbovalne verige ...................................................................16 Slika 7: Vplivni dejavniki na izbiro ogrodja tehnologije veriženja blokov ............................. 19 Slika 8: Komercialne rešitve za vzpostavitev distribuiranih sistemov .................................... 20 Slika 9: Delež podjetij glede na stopnjo zrelosti rešitev ......................................................... 21 Slika 10: Izvedba transakcij in izmenjav informacij med deležniki – trenutno stanje ............. 22 Slika 11: Izvedba transakcij in izmenjav informacij med deležniki – prihodnje stanje ........... 23 Slika 12: Shema delovanja z elementi in konstrukti veriženja blokov .................................... 26 Slika 13: Poenostavljena shema digitalne pametne pogodbe v industrijski rabi ..................... 28 Slika 14: Proces dodajanja novih blokov v obstoječo verigo ................................................. 29 Slika 15: Izzivi in priložnosti v obstoječih oskrbovalnih verigah ........................................... 30 VI.

(10) Slika 16: Primerjava transakcijskih modelov v oskrbovalnih verigah .................................... 31 Slika 17: Zrelost uvajanja veriženja blokov v podjetjih ......................................................... 34 Slika 18: Ključni faktorji uspeha uvajanja rešitev veriženja blokov .......................................35 Slika 19: Uporaba veriženja blokov v oskrbovalnih verigah .................................................. 36 Slika 20: Industrijska raba veriženja blokov .......................................................................... 40 Slika 21: Prilagojena platforma na osnovi veriženja blokov (Maersk – IBM) ........................ 43 Slika 22: Primerjava stanj pred in po vpeljavi rešitve na osnovi veriženja blokov ................. 44 Slika 23: Prikaz delovanja platforme v kemični industriji ..................................................... 46 Slika 24: Zagotavljanje ustreznosti svežih živil z veriženjem blokov .................................... 48 Slika 25: Shema pametne integrativne kontejnerizacije ......................................................... 50 Slika 26: Kako oceniti potrebo po veriženju blokov? ............................................................ 51 Slika 27: Procesna shema uvajanja veriženja blokov ............................................................. 52. KAZALO PREGLEDNIC Tabela 1: Klasifikacija temeljnih procesov v oskrbovalnih verigah .......................................11 Tabela 2: Ovire in pomisleki pred implementacijo veriženja blokov .....................................32 Tabela 3: Sinteza spoznanja o rabi veriženja blokov ............................................................. 47. VII.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 1 1.1. Magistrsko delo. UVOD Opredelitev področja in opis problema. V turbulentnem okolju, katerega sestavni del so stalne spremembe dinamike poslovanja, sodelovanja med različnimi deležniki in naraščajoča konkurenčnost, so tehnološke, poslovne in upravljavske inovacije gonilo napredka. Ker vse več organizacij ne sodeluje in si medsebojno konkurira na ravni posameznih entitet, ampak na ravni celotnih oskrbovalnih verig (ali omrežij oskrbovalnih verig), so še posebej pomembne inovacije oz. spremembe na področju povezljivosti, sodelovanj, komunikacije, povezovanja poslovnih modelov in rešitve, ki zagotavljajo večjo transparentnost vzdolž celotnih verig (ang. end-to-end solutions). Med tovrstne rešitve za organizacije v oskrbovalnih verigah uvrščamo tudi tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchain). Deležniki oskrbovalnih verig se zavedajo, da so 'podatki nova nafta' in uvajajo rešitve, s katerimi bi izmenjava podatkov bila lažja, sledljiva, vključujoča vse odločevalce in, predvsem, hitra. Platforme, na katerih deluje tehnologija veriženja blokov, naj bi omogočale prav to in zaradi tega postajale možna 'nadgradnja' obstoječih celovitih informacijskih sistemov v managementu oskrbovalnih verig, v finančnih institucijah – kriptoekonomija – in kot alternativa javnim ponudbam delnic. Tehnologija veriženja blokov pa predstavlja zgolj eno izmed rešitev v sklopu konceptov, inovacij in novosti, ki jih s 4. industrijsko revolucijo prinaša digitalna transformacija [1]. Za implementiranje rešitev, kakršne so platforme, ki omogočajo tehnologijo veriženja blokov, je potrebno vnesti spremembe v poslovne modele, uporabniško izkušnjo in procese v oskrbovalnih verigah [2]. Digitalna preobrazba predstavlja za organizacije oskrbovalnih verig nove priložnosti, med njimi tudi izboljšano sodelovanje. Zatorej smo v začetku magistrske naloge preučili značilnosti, priložnosti in ovire v obdobju 4. industrijske revolucije ter opisali, kaj pomeni, prinaša in zagotavlja digitalizacija v organizacijah globalnih oskrbovalnih verig. Osrednji predmet raziskovanja je bila tehnologija veriženja blokov, in sicer opredelitev terminologije s tega širokega področja, ki mnogim managerjem ostaja neznanka – predvsem, ali prinaša dejanske prednosti in 'revolucijo' v povezovanju deležnikov oskrbovalnih verig ali pa gre za novo modno muho (ang. buzz-word), ki si so jo domislili svetovalci, managerji in raziskovalci z namenom uvajanja managerskih in tehnično-tehnoloških novosti. Zanimalo nas 1.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. je, kaj je tehnologija veriženja blokov, kaj predstavlja decentralizirano distribuirano bazo podatkov, kakšne rešitve (platforme) poznamo, za kaj se lahko tehnologija veriženja blokov uporablja in, predvsem, kakšne so njene priložnosti in omejitve v managementu oskrbovalnih verig. Obravnavali smo tudi t.i. pametne pogodbe, ki so pomemben člen v omrežjih blokov in predstavljajo nekakšno varovalo pri izvedbi, zagotavljanju varnosti in transparentnosti ob opravljanju transakcij med deležniki oskrbovalnih verig.. 1.2. Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela. Cilji magistrske naloge so naslednji: . opredeliti in predstaviti 4. industrijsko revolucijo in digitalno preobrazbo;. . predstaviti sodobne izzive in priložnosti v managementu oskrbovalnih verig, ki jih prinaša digitalna preobrazba;. . natančno predstaviti tehnologijo veriženja blokov in njej sorodne koncepte;. . raziskati priložnosti in ovire pri implementiranju tehnologije veriženja blokov v oskrbovalnih verigah;. . z analizo primerov preučiti stanje na področju rabe tehnologije veriženja blokov in pričakovanja v prihodnjem razvoju globalnih oskrbovalnih verig.. Ker smo uporabljali mešane metode raziskovanja in pretežno kvalitativen pristop k raziskovanju in pridobivanju podatkov, smo si v magistrski nalogi zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: RV1: Kakšen potencial oskrbovalnim verigam prinašata 4. industrijska revolucija in digitalna preobrazba? RV2: Kakšna je vloga tehnologije veriženja blokov v digitalni preobrazbi oskrbovalnih verig, kakšne pričakovane priložnosti in ovire prinaša? RV3: Katere so dejanske posledice (prednosti in izzivi) uvajanja tehnologije veriženja blokov v opazovanih primerih (ne)uspešnih praks?.. 2.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 1.3. Magistrsko delo. Predpostavke in omejitve. Predpostavljamo, da so bili pridobljeni strokovni in znanstveno-raziskovalni viri kredibilni, objektivni in širokospektralni, torej uporabni na več področjih in za različne industrije. Glavne omejitve so prostorsko-časovne narave, in sicer: a) na omejenem geografskem območju raziskovanja avtor nima direktnega dostopa do podjetij, ki so implementirala tehnologijo veriženja blokov, zato bo potrebno iskati sekundarne vire podatkov in b) področje novih, inovativnih, tehnologij, je hitro se spreminjajoče, zato je možno, da bodo nova dognanja sčasoma vplivala na izsledke naših raziskav oz. njihovo veljavnost.. 1.4. Uporabljene raziskovalne metode. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo za preučevanje sodobne literature s področja tehnologije veriženja blokov in digitalne preobrazbe v širšem kontekstu 4. industrijske revolucije. Z metodo kompilacije smo spoznanja kasneje združili v koherentne celote (analiza in diskusija). V teoretičnem pregledu literature uporabljamo še metodo klasifikacije za opredelitev temeljnih pojmov in terminologije. V empiričnem delu magistrske naloge smo izvedli kvalitativne analize več primerov rabe tehnologije veriženja blokov. Podatke smo zbirali iz primarnih ter pretežno sekundarnih virov (strokovnih in znanstvenih študij primerov uporabe tehnologije blockchain) in jih ustrezno analizirali, tabelirali ali grafično upodobili. S prikazovanjem in primerjavo pridobljenih podatkov smo izvedli primerjalno analizo, ki ji je sledila diskusija s predlogi izboljšav oz. prihodnjimi napovedmi.. 3.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. 2 ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DIGITALNA PREOBRAZBA OSKRBOVALNIH VERIG 2.1 Četrta industrijska revolucija kot nosilka sprememb Ko se razmere v okolju spreminjajo hitro in izrazito, pogosto z nesluteno hitrostjo in korenitimi spremembami, običajno govorimo o 'revoluciji'. Na pojav industrijskih revolucij so večinoma vplivale razvoj novih tehnologij, spremenjeni načini poslovanja (novi poslovni modeli), vojne, gospodarske in družbene spremembe ter spremenjeni pogledi na obstoječe socialne sisteme [1]. Kratek zgodovinski pregled razkrije, da smo imeli 1. industrijsko revolucijo, ki ji je botroval izum parnega stroja, v obdobju 1760 – 1840. Z odkritjem in industrijsko rabo elektrike se je med sredino 19. in začetkom 20. stoletja nadaljevala 2. industrijska revolucija, medtem ko je 3. industrijska revolucija rasla na krilih začetkov razvoja računalniške opreme in omrežij po zaslugi industrijske rabe polprevodniških materialov (okvirni začetek med 1960 in 1970). Številni avtorji razumejo 4. industrijsko revolucijo kot fundamentalno drugačno od preteklih [3]. Kaj naj bi jo razlikovalo od zadnjih treh industrijskih revolucij, so: . večje in hitrejše spremembe,. . povezljivost različnih svetov (sistemov), npr. fizičnega in virtualnega,. . individualno prilagojene rešitve nam, potrošnikom.. Te znanilke in značilnosti 4. industrijske revolucije so vidne na vseh področjih naših življenj: z novimi poslovnimi modeli [4], z naraščajočim številom podjetij, ki se ne prilagajajo več samo ciljnim skupinam, ampak oblikujejo portfelj produktov na ravni potreb posameznikov (ang. customer-centricity), in interakcije na fizični, digitalni in biološki sferi. Strokovnjaki so prav tako mnenja, da bo 4. industrijska revolucija prinesla najobsežnejše spremembe do sedaj in da bo njena razsežnost prekašala prejšnje tri. Posledice bodo vidne na [1]: . gospodarskem,. . kulturnem (države in njihovi organi ter prebivalci) in. . družbenem področju.. Na gospodarskem področju bodo učinki vidni na globalni ravni: linearne ekonomije se bodo prevesile v krožne, vse bolj bo govora o 'globalni ekonomiji', saj bodo gospodarski sistemi 4.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. držav tako prepleteni, da bo težko govoriti o vzroku in posledicah ter spremembah samo na ravni enega sistema. Četrta industrijska revolucija bo vplivala na ključne kazalnike makroekonomskih sistemov, in sicer med drugim na BDP, agregatno potrošnjo, zaposljivost in kadrovsko politiko, trgovinsko bilanco, inflacijo/deflacijo in na naložbe. Kako bo 4. industrijska revolucija vplivala na (gospodarsko) rast, ni možno ugotoviti enoznačno. Skeptiki trdijo, da smo ključni doprinos digitalnih tehnologij že doživeli, da vpliv novih tehnologij v sklopu 4. industrijske revolucije ne bo 'disruptiven' oz. revolucionaren, pa tudi storilnost bomo zelo težko še povečevali. Na drugi strani imamo strokovnjake, ki menijo, da se približujemo prelomni točki, na kateri bo vpliv tehnologij in sprememb tako velik, da se bosta tako rast kot storilnost začela drastično povečevati. Namreč, storilnost oz. njeno ohranjanje ali dvigovanje je esencialnega pomena za dolgoročno vzdržno rast in izboljšanje življenjskih razmer vseh prebivalcev. Zanimive so ugotovitve empiričnih študij, ki ugotavljajo, da navkljub hitremu napredku tehnologij in pospešenim procesom inoviranja, storilnost stagnira ali upada [5]. V kopici opazovanj eno izmed takšnih vzročno-posledičnih zvez imenujemo Solow zakon (po Nobelovemu nagrajencu, Solowu Robertu) [6]. Zmanjšana delovna storilnost in nižji indeksi globalne produktivnosti lahko nakazujejo recesijo in ustvarjajo fenomen, ki ga ekonomistom do danes še ni uspelo popolnoma pojasniti. Raziskave ugotavljajo, namreč, da 4. industrijska revolucija ustvarja precej manj delovnih mest, kot je to uspelo 3 predhodnicam. Podatki za ZDA, na primer, kažejo, da je le pol odstotka prebivalstva zaposlenega v panogah, ki na prehodu v 3. tisočletje še niso obstajale. V primerjavi s preteklimi industrijskimi revolucijami, ki so imele precej višji odstotek, 4.5 (3. industrijska revolucija) in med 7.5-8.5 % (1. in 2. industrijski revoluciji), 4. industrijska revolucija očitno temelji bolj na nadomeščanju kot zamenljivosti delovnih položajev. V eri digitalizacije poznamo pretežno storitve in izdelke, ki za 'proizvodnjo' ne potrebujejo novih delovnih mest, ampak nove poslovne modele in storitve trženja ter podpore strankam. Ko gre za izdelke in končne uporabnike, so pričakovani vplivi 4. industrijske revolucije sledeči: . uporaba velike količine podatkov za izboljšanje in personaliziranje izdelkov,. . drugačna in nova pričakovanja odjemalcev,. . nove oblike partnerstev med deležniki in konkurenti (npr. koopeticija), 5.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo . Magistrsko delo. nastanek in implementacija digitalnih poslovnih modelov, ki temeljijo predvsem na spremenjenih denarnih in distribucijskih tokovih.. Katere pojave, premike oz. posledice 4. industrijske revolucije na področju digitalnih valut in tehnologij veriženja podatkovnih blokov pa smo že zaznali, odkar potekajo revolucionarne spremembe? Na prvem mestu velja omeniti verige podatkovnih blokov oz. najbolj tipičnega predstavnika tega sodobnega digitalnega koncepta, kriptovalute. Obstoj Bitcoina in drugih uspešnih digitalnih valut je prepričal strokovnjake, ki ocenjujejo, da se bo več kot 10 % globalnega BDPja nahajalo v različnih ogrodjih tehnologij veriženja podatkovnih blokov (ang. blockchain). Ta pričakovanja naj bi se uresničila v naslednjih 5-ih letih. Vrednost kriptovalut je sicer zelo volatilna, hitre spremembe pa so pogosto nepričakovane oz. jih je nemogoče osnovati glede na druge trende. V odprtokodni (javni) digitalni valuti Bitcoin naj bi se trenutno gibalo okoli 200 milijard EUR, med 1 in 2 % vrednosti svetovnega bruto domačega proizvoda (ocenjena vrednost je 85 tisoč milijard EUR). Med pričakovanimi posledicami razmaha kriptovalut spadajo: . višja finančna aktivnost in večje število transakcij na območjih razvijajočih se trgov, kjer je potrebna še kritična masa uporabnikov oz. mrežni učinek [7],. . disintermediacija oz. trend opuščanja agencijskih posrednikov tako v finančnih kot v drugih industrijah,. . izboljšana preglednost finančnih transakcij,. . izboljšane in preglednejše pravne, zemljiške, računovodske in druge knjige in storitve po meri vseh deležnikov,. . višja razpoložljiva sredstva v različnih oblikah.. Na portalu Smartcontracts.com lahko že dobimo predpripravljene pogodbe, ki omogočajo transakcije med dvema pogodbenima stranema, ki za izpolnitev in izvršitev ne potrebujeta posrednika. Tovrstna dogovarjanja so v tehnologiji veriženja podatkovnih blokov poznana kot »samoizvršljive pogodbene oblike«, s katerimi se zmanjšajo riziki, povezani z zanašanjem na tretje osebe pri obdelavi transakcij. Za večje premike na področju kriptovalut oz. tehnologij veriženja podatkovnih blokov pa bodo potrebne spremembe tudi na ravni vlaganj držav in nacionalnih zakonodaj. Schwab [1] pričakuje doseganje prelomne točke, ko bodo vladni organi 6.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. začeli pobirati davke s pomočjo ogrodij podatkovnih verig. Tudi ta uresničitev se pričakuje v naslednjih 5 letih. Zaenkrat na ravni državne politike še obstaja bojazen, da gre pri tehnologijah veriženja podatkovnih blokov za več izzivov (nevarnosti) kot priložnosti (prednosti): eden izmed ključnih pomislekov je pred nadzorom. Ker kriptovalut zaenkrat še ne nadzira nobena centralna banka, ogrodja tehnologij veriženja podatkovnih blokov pa temeljijo prav na decentralizaciji, je ta digitalni instrument za vlade večjih gospodarstev zaenkrat še manj mikaven. Spet drugi vladni organi pa poleg izzivov vidijo tudi priložnosti v ureditvi transparentnosti in sistemskosti na področju finančnih transakcij, sledljivosti produktov, delovanja globalnih oskrbovalnih verig, zbiranja kapitala za ustanavljanje novih podjetij, pričakujejo pa tudi rešitve s področja farmacije in medicine ter javnih naročil. Priložnosti za vlade držav po vsem svetu so tudi v zbiranju davkov ali provizij za opravljene transakcije na osnovi tehnologij veriženja podatkovnih blokov. Estonija je leta 2015 postala primer države, kjer vladni organi uporabljajo tehnologije veriženja podatkovnih blokov, za izboljšanje varnosti in transparentnosti pa so uporabniki po svetu (in državljani Estonije) vključeni v virtualno skupnost BitNation, preko katere se s svojimi profili digitalno identificirajo. Kot nakazuje primer uporabe ogrodij tehnologij veriženja podatkovnih blokov, se 4. industrijska revolucija resda manifestira skozi tehnološki napredek, vendar digitalne tehnologije nadalje spreminjajo poslovne modele, vnašajo družbene in gospodarske spremembe in, nenazadnje, vplivajo na delovanje globalnih oskrbovalnih verig oz. omrežij organizacij po vsem svetu. S 4. industrijsko revolucijo na krilih tehnoloških orodij v oskrbovalnih verigah, med drugimi s/z Global Positioning Radio Systems (GPRS-sistemov), Radio Frequency Identification (RFID-sledenjem), elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), celovitimi informacijskimi sistemi (ERP-sistemi), avtomatizacijo in navidezno resničnostjo (VR) omogočamo premike 4. industrijske revolucije zase in za odjemalce. Za boljše razumevanje vplivov teh premikov in priložnosti ter izzivov digitalne transformacije oskrbovalnih verig pa v nadaljevanju predstavljamo zasnovo, delovanje in prihodnost (globalnih) oskrbovalnih verig.. 7.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. 2.2 Globalne oskrbovalne verige in omrežja organizacij Oskrbovalna veriga je sodoben koncept, ki se je razvil, potem ko podjetja več niso konkurirala na ravni posameznih entitet, ampak kot celote, omrežja oz., nenazadnje, kot oskrbovalne verige. Oskrbovalna veriga predstavlja množico podjetij, deležnikov, ki so vključena v proizvodne, poslovne in prodajne procese [8]. Najlažje jo ponazorimo s tradicionalno proizvodno oskrbovalno verigo, v kateri imamo dobavitelje proizvajalcu, proizvodno (vodilno) podjetje, distributerje in poslovne kupce ali končne uporabnike (slika 1).. Slika 1: Shema oskrbovalne verige Vir: [9]. Konvencionalna oskrbovalna veriga ima lahko dobavitelje (oz. poddobavitelje) več redov, proizvodno ali montažno podjetje, nato pa grosistično prodajo in/ali maloprodajo. Odvisno od strukture omrežja je možna tudi direktna dostava kupcem (npr. Dellov model oskrbovalne verige na zahtevo), medtem ko nekatere verige oz. podjetja sploh nimajo stikov s potrošniškim trgom in končni odjemalci niso del njihovega omrežja. Oskrbovalne verige oz. njihov management so nastali z namenom izboljšanja odzivnosti, znižanja stroškov zalog, optimizacije procesov in izboljšanega planiranja zalog in povpraševanja [8]. Nekatera podjetja v tradicionalnih verigah, kot npr. ZARA, Toyota in McDonald's, so dokazala, kako s povezovanjem in sinergijo podjetja delujejo bolje kot celota v primerjavi s posameznimi entitetami. Kot smo že omenili v sklopu 4. industrijske revolucije, je pomembno dejstvo, ki prispeva k hitremu razvoju področja oskrbovalnih verig, tudi pričakovana nestanovitnost, turbulentnost in negotovost v okolju (slika 2). Kot vidimo, managerji v podjetjih znotraj oskrbovalnih verig dojemajo v večini in v veliki meri sodobna okolja kot 8.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. bolj nestanovitna (69 %), negotova (65 %), kompleksnejša (60 %) in strukturno drugačna (53 %).. Slika 2: Sodobno turbulentno okolje Vir: [10]. S skupnimi močmi podjetja v oskrbovalnih verigah identificirajo in prenavljajo poslovne procese, ustvarjajo, zajemajo in prenašajo vrednost do kupcev ter s povezovanjem vstopajo na nove trge močnejši in bolje pripravljeni. Za učinkovit management oskrbovalnih verig morajo podjetja s skupnimi močmi sprejemati prave odločitve na naslednjih področjih [10]: . Geografska lega vodilne organizacije (proizvajalca ali montažnega obrata) glede na vire (dobavitelje) in distribucijo.. . Logistični management: katere dejavnosti izvajati sami, na katerih mestih uporabiti zunanje izvajalce, kako skladiščiti, distribuirati in transportirati blago.. . Management zalog: kakšne naj bodo optimalne zaloge, je odvisno od natančnega napovedovanja povpraševanja. Za natančne informacije o napovedanem povpraševanju pa je potrebno sodelovanje in izmenjava znanj med deležniki.. . Organizacija proizvodnje in montaže: bomo proizvajali sami ali naročali? Kje, kako in pod kakšnimi pogoji? Odločitve, povezane s proizvodno lokacijo, zavisijo od razpoložljivih virov in temeljne strategije podjetja.. Da so odločitve pravilno sprejete, obdelane in izvedene, so potrebni nemoteni tokovi znotraj oskrbovalne verige. Križman in Rajter [11] razmejujeta med tremi vrstami tokov med deležniki oskrbovalnih verig:. 9.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo . informacijskim,. . materialnim in. . finančnim (denarnim).. Magistrsko delo. Deležnike in tokove prikazuje spodnja procesna shema.. Slika 3: Tokovi in struktura oskrbovalne verige Vir [11]. Ker je oskrbovalna veriga šibka toliko kot njen najšibkejši člen, je pomembno, da so podjetja medsebojno povezana. To narekuje usklajevanje poslovnih procesov, modelov in informacijskih sistemov [12]. Le s povezanostjo tovrstnih konceptov lahko imajo podjetja celovit in celosten pregled nad izvajanjem aktivnosti v sklopu managementa oskrbovalnih verig. Logistični management, poslovna logistika in management oskrbovalnih verig že dolgo niso koncepti oz. discipline, ki bi jih zanimalo samo premikanje blaga, ampak je za njihovo obvladovanje potrebno povezovanje procesov in funkcij tako na intra- kot na interorganizacijskem nivoju. Pomembno je tudi, da so aktivnosti prej omenjenih 3 konceptov testno povezane in soodvisne s proizvodnjo, prodajo, naročanjem oz. nabavo ter podporo strankam. Zaradi tovrstnih potreb se je pred nekaj leti začelo intenzivno ukvarjanje z identificiranjem in prenovo poslovnih procesov. Podjetja so se začela seznanjati z načeli, prednostmi in zahtevami managementa poslovnih procesov in prenove poslovnih procesov. Management poslovnih procesov v oskrbovalnih verigah 'narekuje' klasificiranje procesov v 3 skupine, in sicer: . na procese, povezane z managementom odjemalcev,. . procese usklajevanja z deležniki oskrbovalnih verig,. . in skupino aktivnosti za upravljanje ter stalno prenovo procesov.. 10.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Wiesner, Keong Leong in Tan [13] pa razlikujejo med 8 kategorijami procesov znotraj oskrbovalnih verig: Tabela 1: Klasifikacija temeljnih procesov v oskrbovalnih verigah. Vir: [13]. Kako učinkovito pa podjetja v oskrbovalnih verigah razpoznavajo, povezujejo in prenavljajo poslovne procese in modele? Enoznačnega odgovora na to ni, nedvomno pa morajo deležniki oskrbovalnih verig poskrbeti za ključne kazalnike učinkovitosti (ang. KPI), s katerimi se primerjajo med seboj in na ravni drugih oskrbovalnih verig. Za primerjavo uspešnosti in učinkovitosti pri izvajanju aktivnosti in procesov na ravni oskrbovalnih verig obstaja t. i. referenčni model SCOR (ang. Supply-chain-operations reference model).. 11.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 4: SCOR-referenčni model Vir: [14]. SCOR-model se z leti spreminja in trenutno vsebuje 6 kategorij, ki so pomembne za uspešen management oskrbovalnih verig, in sicer Plan, Source, Make, Deliver, Return, Enable. Kategorije se nanašajo na odločitve o oskrbovanju, strategijah, ciljih, zagotavljanju virov, distribuciji, obratni logistiki in tehnoloških transformacijah ter omogočanju delovanja verige. Za učinkovito izvajanje, tako Kalakota in Robinson [15], je pomembnih 5 stebrov, ki povezujejo procese, poslovne modele in IKT-tehnologije: . oskrbovalna veriga naj bo homogena celota, v kateri prevladuje sinergija vseh deležnikov,. . management oskrbovalnih verig naj zajema: o pretok materiala in distribucijo, o management poslovnih procesov, o produktni management, o načrtovanje in izvedbo.. . oskrbovalne verige naj bodo zasnovane in povezane tako, da maksimalno izkoristijo učinek sodobnih digitalnih tehnologij,. . aktivnosti znotraj oskrbovalnih verig naj potekajo na strateški, taktični in operativni ravni,. . temeljni cilj oskrbovalne verige mora biti izboljšanje pretoka izdelkov ali storitev do kupca.. 12.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) so se v oskrbovalnih verigah uveljavile tekom informatizacije, ki je sledila managementu poslovnih procesov [9]. Dandanes je informatizacija razmeroma zastarel pojem, ki ga nadgrajuje digitalna transformacija, o kateri pa nekoliko več kasneje. V osnovi pojma razlikuje obsežnost in fokus; medtem ko je pri informatizaciji šlo pretežno za 'digitaliziranje' poslovanja, pa se digitalna transformacija nanaša tako na tehnologije, poslovne procese, modele, kot tudi na ljudi oz. njihovo izkušnjo [16]. Zakaj IKT v oskrbovalnih verigah? Med drugim omogočajo [17]: . zajem podatkov,. . procesiranje in analizo informacij,. . optimiziranje procesov,. . podpirajo procese odločanj,. . povezujejo oddelke in. . omogočajo posredovanje povratnih informacij kupcev.. Digitalna transformacija in uvajanje IKT v oskrbovalne verige namreč prinašajo korenite spremembe, kot jih prikazuje slika 5. Nič več 'linearnega' pogleda na podjetja v oskrbovalnih verigah, ampak prepletena omrežja organizacij, ki soodvisno ustvarjajo vrednost za kupca in povezujejo procese ter poslovne modele na fleksibilen način. To ni osnova samo za digitalni in sodoben management oskrbovalnih verig, ampak tudi za prihajajoče znanilke krožnega gospodarstva in potreb po prestrukturiranju v krožne oskrbovalne verige, ki skrbijo za produkte in vse deležnike od izvora do ponora (ter vice versa).. 13.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 5: Preobrazba oskrbovalnih verig na krilih digitalizacije Vir: [18]. 2.3 Digitalna preobrazba oskrbovalnih verig Digitalna preobrazba (ali transformacija) v širšem pomenu predstavlja preoblikovanje podjetij, ki temelji na spajanju digitalnih tehnologij, prenovi poslovnih procesov in modelov ter izboljšanju uporabniške izkušnje z namenom ustvarjanja konkurenčne prednosti [19]. V 'eri digitalizacije' se namreč, kot smo že omenili, podjetja ne osredotočajo več samo na informacijsko-komunikacijske tehnologije, ampak tudi (ali predvsem) na poslovne modele in vrednost za kupca. Takšen fokus posledično vodi do dolgotrajno vzdržne konkurenčne prednosti. Ker je digitalno preobrazbo težko opredeliti v ožjem smislu, zavisi namreč od številnih dejavnikov in se razlikuje glede na vrsto panoge, industrijo in podjetje [20], je digitalna preobrazba postala vsesplošni termin bodisi za uvajanje novih tehnologij ali implementacijo katerihkoli 'sodobnih' sprememb in novitet [21]. Pogosto jo zamenjujemo s 4. industrijsko revolucijo, internetom stvari, podatkovno analitiko, pa tudi z uvajanjem novih tehnologij. 14.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Trdimo pa lahko, da digitalna preobrazba pri vseh podjetjih privede do »temeljnih sprememb poslovanja in uvaja nove načine ustvarjanja vrednosti za kupce« [19]. Lahko bi tudi dejali, da je del digitalne preobrazbe uvajanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij oz. da je digitalna preobrazba še širši pojem kot informatizacija. Svetovalci za digitalno prenovo poslovanja so tudi enotnega mnenja, da se uspešna digitalna preobrazba ne more pričeti brez podpore vodstva in njihovega zavedanja o potrebnosti in koristih digitalne preobrazbe [15]. Razcvet digitalne preobrazbe po različnih podjetjih ne glede na panogo je posledica zavedanja spremenjenih preferenc potrošnikov, spletnega (elektronskega) poslovanja, želje partnerjev in kupcev po spremljanju in sledenju pošiljk, težnja po pridobivanju povratnih informacij in potreba po dinamičnem prilagajanju naročilom oz. željam kupcev. Ne glede na ta dejstva pa empirične študije še vedno ugotavljajo razmeroma velik odstotek podjetij, pri katerih poslovanje poteka na tradicionalni, papirnati način [22]. Po mnenju Oštrbenka [23] je digitalizacija ključna za nadaljnji razvoj večine panog. Zajemala bo avtonomna (skladiščna) vozila, samostojne montažne in proizvodne sisteme, povezljivost fizičnih in virtualnih svetov, navidezno resničnost in umetno inteligenco ter druge, za zdaj še nepoznane tehnološke in sorodne novitete. Navkljub vse višji konkurenčnosti podjetij, ki se bodo uspešno in pravočasno digitalizirala, moramo, bodisi kot potrošniki ali kot deležniki biti pozorni na to, da se ohranja družbena odgovornost oz. zasledujejo načela trajnosti. Digitalna prenova poslovanja, podjetij in oskrbovalnih verig, prinaša tudi nove poslovne modele [24], ki temeljijo na novih oblikah sodelovanj, disruptivnih tehnoloških inovacijah in spremenjenih distribucijskih kanalih ter prihodkovnih modelih. V ospredju bo tudi uporabniška izkušnja kot eden izmed stebrov digitalne preobrazbe. Spodnja slika prikazuje 5 dimenzij digitalne oskrbovalne verige:. 15.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 6: Dimenzije digitalne oskrbovalne verige Vir: [25]. Natančneje, avtorja menita, da je za uspešno digitalizacijo oskrbovalnih verig potrebno upoštevati: . digitalno strategijo na ravni verig,. . model upravljanja in delovanja celotne verige,. . povezljivost procesov in odločanja,. . vključiti kazalnike uspešnosti na ravni verige,. . implementirati tehnologijo in infrastrukturno podporo z upoštevanjem arhitekture.. Pine in Gilmore [26] pa sta preučevala, kako digitalizacija vpliva na podjetja v oskrbovalnih verigah, natančneje na logistični management, povezovanje v verigo, sodelovanje in optimizacijo procesov ter poslovnih modelov. Strategija digitalizacije naj bi bila sestavljena iz 3 stebrov, in sicer: . funkcionalne odličnosti, kar pomeni: o optimalno distribucijo s pomočjo sodobnih tehnologij (WMS- in TMS-sistemi za optimizacijo logistike, tehnologije veriženj blokov idr.), o optimizacijo področja transporta, torej ustrezno visoko stopnjo zapolnitve sredstev tako na področju vhodnega kot izhodnega transporta, tehnološka podpora in upravljanje vozil, 16.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. o management kadrov in ostalih virov z namenom zvišanja produktivnosti, kvalitete zaposlenih in nižjega obrata le-teh. . medorganizacijskega logističnega upravljanja, torej: o potreba po vidljivosti (preglednosti) vzdolž celotne verige, o vodenje (in zmanjševanje) zalog, o skupno ustvarjanje vrednosti za in zadovoljstva končnih uporabnikov, o centralizirano odločanje in nadzor glede na deljene odgovornosti in pristojnosti, ki peljejo verigo naprej.. . integracije podjetij v oskrbovalno verigo in sodelovanje o deležnike bi morala v usklajevanje spodbujati potreba po fleksibilnosti in izmenjavi informacij, o usklajevanje procesov in logističnih aktivnosti je ključnega pomena za konkurenčno prednost in izmenjavo informacij,. Po mnenju Raaba in Griffina [25] lahko digitalizirana oskrbovalna veriga upoštevajoč zgornje stebre digitalizacije doprinese k: . avtomatizaciji poslovnih procesov,. . integraciji in povezanosti procesov,. . sodelovanju med deležniki,. . uvajanju procesnega vidika,. . uporabi analitike za sprejemanje odločitev,. . organizacijski fleksibilnosti,. . hitrejšemu inoviranju,. . optimizaciji zunanjega izvajanja,. . hitrejši implementaciji poslovnih modelov,. . ustreznejšemu spremljanju ključnih kazalnikov učinkovitosti.. 17.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. 3 TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV Med septembrom, 2013, in februarjem, 2016, se je večje število prebivalcev ZDA okužilo z določeno vrsto bakterije. Ugotavljanje, od kod bakterija prihaja, in kako njen 'pohod' zaustaviti, je vzelo precej časa, tekom katerega se je okužilo še več ljudi. Šele aprila, 2016, so oblasti in zunanji izvajalci ugotovili, pri katerem dobavitelju živil izvira težava. Ameriški FDA in CDC, agenciji za hrano, zdravila in nadzor bolezni, sta šele nato oznanili prostovoljni odpoklic določenih zamrznjenih živil, v katerih je bila najdena bakterija. Kasneje se je odpoklic razširil na skoraj 360 produktov in več kot 40 blagovnih znamk...incident, ki so mu bili priča v ZDA, nakazuje na to, kako pomembna je sledljivost produktov – ugotoviti, kje, kdaj in kako je prišlo do izvora napake, kakršnekoli že.. 3.1 Terminologija in opredelitev ključnih konceptov Tehnologija veriženja blokov (ang. blockchain) je ena oblika distribuiranih informacijskih sistemov [27], ki so jim skupne naslednje lastnosti: . decentralizacija,. . deljenje informacij (transakcij),. . baza transakcij, na katero noben posameznik nima vpliva.. Distribuirani sistemi se razlikujejo glede na to, ali so javni, brez predhodne potrebe po odobritvi pristopa – k tovrstnim sistemom se lahko pridruži vsak; lahko pa so zasebni, pri katerih morajo deležniki odobriti pristop novih uporabnikov [27]. Tako javni kot zasebni sistemi imajo skupne lastnosti – njihov namen je ustvarjanje omrežja med uporabniki, ki je decentralizirano in v katerem lahko vsak deležnik poseduje kopijo glavne knjige (transakcij), z replikami katere se zagotavlja nespremenljivost. V oskrbovalnih verigah deležniki zahtevajo oz. pričakujejo na osnovi svojih poslovnih modelov zaprti krog izmenjave informacij in izvedenih transakcij. To narekuje potrebo po zasebnih distribuiranih sistemih, katerih članstvo deležnikov je potrebno potrjevati oz. aktivirati glede na predhodno strinjanje vseh obstoječih uporabnikov sistema. Pri pripravi tovrstnih sistemov je potrebno upoštevati:. 18.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo . Magistrsko delo. uvajanje novih uporabnikov in dostop ter mehanizme nadzora dostopa za pridružitev zaprtemu sistemu z možnostmi interveniranja – sistem s takšnimi funkcionalnostmi je npr. Linuxov Hyperledger.. . zasebnost, varnost in funkcionalne karakteristike, saj zaprti (zasebni) sistemi zahtevajo precej bolj poglobljeno posvečanje varnosti, zasebnosti in premisleku o tem, katere podatke lahko organizacije izmenjujejo. Spodnja slika prikazuje različne oblike arhitektur oz. platform glede na te značilnosti in predstavlja okvir za izbiro ustreznega ogrodja v oskrbovalni verigi:. Slika 7: Vplivni dejavniki na izbiro ogrodja tehnologije veriženja blokov Vir: [28]. Odločitev za izbiro platforme tako zavisi od zahtevanega nivoja varnosti, vprašanja, ali bodo decentralizirani sistemi javni ali zasebni, željene velikosti in nivoja storitve delovanja, arhitekture komercialne rešitve in uporabniškega vmesna – vizualizacije za uporabnike. Na voljo je že kar nekaj komercialnih rešitev za vzpostavitev distribuiranih sistemov. Organizacije v oskrbovalnih verigah pa se morajo odločiti, katero izbrati glede na funkcionalne in tehnične specifike. Slika 8 prikazuje nekatere izmed njih, ki se razlikujejo glede na obseg in razširljivost ter lastnosti zasebnosti. Prav tako nekatere rešitve omogočajo večji obseg zajemanja procesov in deležnikov verig, druge manjšega. Razlikujejo se tudi glede na stopnjo zaščite (varnosti) oz. glede na to, ali so namenjene javnim ali zasebnim omrežjem. 19.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 8: Komercialne rešitve za vzpostavitev distribuiranih sistemov Vir: [28]. Po mnenju strokovnjakov, ki so na temo tehnologij veriženja podatkovnih blokov pripravili poročilo pri svetovalni družbi Capgemini (2018), organizacije v oskrbovalnih verigah pogosto posvečajo premalo pozornosti vzpostavitvi protokola za distribucijo podatkov. Glavna knjiga z zapisom transakcij se lahko med uporabniki posreduje na 3 načine: . z oddajanjem, ki je konvencionalen način in pomeni, da se vsaka transakcija deli in replicira z vsemi uporabniki (po vseh vozliščih omrežja), tako da lahko vsak dostopa do glavne knjige. Primeri tovrstnih ogrodij so Bitcoin, Hyperledger Fabric, Ethereum in drugi.. . večkanalno pretakanje je distribuiranje po sistemu manjših (pod)omrežij: podatki so posredovani samo določenim uporabnikom posameznih (pod)omrežij – torej tistim, ki so jim namenjeni, npr. samo dobaviteljem in ne agencijam, bankam ali drugim osebam.. . bilateralna komunikacija pri kateri prihaja do izmenjave podatkov samo med dvema stranema, ostali uporabniki pa dostopa do določenih podatkov preprosto nimajo – običajno so to tisti, ki so iz transakcije izključeni.. Svetovalci dodajajo še, da je v oskrbovalnih verigah med deležniki potrebno določiti, kdo bo skrbel za uvajanje tehnologije in njen nadzor, kakšna bo povezljivost in varnostni mehanizmi, kako povezati distribuirane sisteme z Internetom stvari in umetno inteligenco in kdo bo 'lastnik' centralne knjige.. 20.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Svetovalci družbe Capgemini [28] so ugotavljali tudi, kakšno je stanje z razvojem oz. zrelostjo (ang. maturity level) ogrodij tehnologije verižnih blokov. Identificirali so skupini podjetij, in sicer tiste, ki postavljajo trende in so gonilna sila implementacije (ang. Pacesetters) in tista podjetja, ki se nekoliko bolj obotavljajo in so v začetni fazi izrabe tehnologij veriženja blokov (ang. Early-stage experimenters). Kot vidimo iz spodnje slike (9) je kar 87 % podjetij, ki so v raziskavi sodelovala, šele v začetni fazi implementacije tehnologij veriženja podatkovnih blokov. Naprednejša podjetja prihajajo iz držav ZDA, Velike Britanije in Francije. ZDA so do sedaj že investirali preko 1,2 milijarde dolarjev v zagonska podjetja s področja tehnologij veriženja blokov.. Slika 9: Delež podjetij glede na stopnjo zrelosti rešitev Vir: [28]. 3.2 Delovanje in obstoječe rešitve V omrežjih več podjetij, kakršne so oskrbovalne verige, je upravljanje identitet in zagotavljanje transparentnosti ter varnosti pri tem razmeroma zahtevno opravilo. Transakcije, pri katerih so vključene banke, deležniki, zavarovalnice in zunanji partnerji, lahko trajajo več dni. Pri tem pa je še vedno vključenega precej ročnega dela. Takšen sistem prikazuje slika 10. V njem imajo večinoma vsi deležniki svoje baze podatkov, ki predstavljajo kritične točke in možne vire napak (netransparentnost).V tovrstnem sistemu je izmenjava informacij razmeroma otežena. Zaupanje je zmanjšano, možnost napak velika – pri vzajemnem pošiljanju dokumentov in potrdil o opravljenih transakcijah, sodelovanje večinoma omejeno na bilateralno izmenjavo, lastne evidence entitet pa medsebojno neusklajene. 21.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 10: Izvedba transakcij in izmenjav informacij med deležniki – trenutno stanje Vir: [17]. Zdajšnjo 'arhitekturo' omrežij deležnikov bi najenostavneje zamenjale standardizirane rešitve v okviru tehnologij veriženja blokov. S slednjimi je v oskrbovalnih verigah moč: . upravljati digitalne identitete deležnikov,. . hkratno izvajanje in sledenje transakcijam vseh deležnikov,. . slediti 'poreklu' transakcij in toku materiala, informacij in denarja,. . ustvarjati replike glavne knjige z vsemi transakcijami brez možnosti spreminjanja,. . zmanjšati čas, potreben za izvedbo posameznih transakcij in. . zvišati zaupanje v opravljene transakcije med deležniki.. 22.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 11: Izvedba transakcij in izmenjav informacij med deležniki – prihodnje stanje Vir: [29]. Sistem, kot je poenostavljeno prikazan na sliki 11, je pozicioniran okrog glavne knjige, ki vsebuje podatke o transakcijah, le-te pa se nadalje izvajajo s komunikacijo z vsemi deležniki. Komunikacija steče med vozlišči omrežij, prav tako imamo krožni tok informacij, materiala in denarja, potrebno je le določiti operaterja oz. upravljalca omrežja, ki skrbi za nadzor, pooblastila in način povezanosti vozlišč [29]. Arhitektura tovrstnih sistemov je optimalna, ko ima vsako vozlišče čim večje število povezav – s tem se delovanje in izmenjava informacij pohitrita, dvigne se aktivnost vozlišč. Pomembno je, da se vozlišča, ki bodisi posredujejo netočne informacije ali zastirajo pretok podatkov, prezrejo in niso vključena v sistem izmenjave informacij o transakcijah. V nadaljevanju predstavljamo nekatere temeljne konstrukte in elemente tehnologije podatkovnih blokov [30]. Omrežje predstavlja vozlišča in povezave med njimi. Omrežje sestoji iz najmanj dveh vozlišč, med katerima obstaja bilateralna povezava, ki omogoča naročanje in izvajanje transakcij ter odobravanje le-teh.. 23.

(34) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Vozlišče predstavlja element omrežja, je entiteta, s katero se preko repliciranja, vzdržuje transparentnost in delovanje glavne knjige. Vozlišče podpira in omogoča procesiranje veriženja podatkovnih blokov. Poznamo še t. i. potrjevalno vozlišče, katerega namen je po izvedeni transakciji dodati nov podatkovni blok obstoječim gradnikom v javno dostopno knjigo odobrenih, opravljenih, in potrjenih transakcij. Podatkovni blok je zapis transakcij, ki je dodan (zapisan) v javno glavno knjigo, takoj zatem, ko vozlišča potrdijo opravljeno transakcijo oz. več transakcij. Vozlišča lahko predstavljajo tako strojno opremo kot posameznike, vendar tehnično gledano za vozlišči stojijo strežniki podjetij in fizičnih oseb, ki delujejo avtomatizirano, vendar v procese lahko posegajo tudi ljudje. Udeleženec predstavlja entiteto, ki poseduje korenski certifikat, katerega veljavnost omogoča sodelovanje v omrežjih (po predhodni odobritvi zgoraj navedenega operaterja). Odjemalec ali klient je entiteta v obliki programske, strojne ali virtualne opreme, lahko pa za funkcijo klienta stoji uporabnik sam in manualno doprinese k procesom veriženja. Klient interferira v transakcijah preko izbranega ponudnika oz. njegovega uporabniškega vmesnika, ki omogoča komunikacijo programski opremi (API). S tem, ko se klient s pomočjo izbranega API-ja vključuje v interakcije, lahko bere, piše in dela poizvedbe na obstoječih blokih podatkovne verige. Posebna vrsta odjemalca oz. klienta pa je administrator, ki kot skrbnik posameznega distribuiranega sistema drugim klientom dodeljuje, potrjuje in odvzema dostop. Distribuirana javna knjiga vsebuje zapise transakcij, ki so nastale med vozlišči v danem omrežju. V praksi govorimo o dveh različicah knjig: . vozliščna javna knjiga se nahaja na vozlišču samem in hrani zapise tako o transakcijah, ki izhajajo iz naročanja kot tudi o neveljavnih transakcijah; slednje so posledica napak ali neodobritev;. . potrjena distribuirana knjiga pa je validirana in vsebuje zapise o odobrenih, procesiranih in potrjenih transakcijah.. Transakcija je izdan zahtevek za naročilo in procesiranje (branje) obstoječih zapisov javne knjige. Z zahtevkom za transakcijo se sproži veriženje na vozliščih, ki so vključena v dodajanje novih blokov.. 24.

(35) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Trije medsebojno povezani gradniki, ki so pomembni za izvedbo transakcij in validacijo javne knjige, so še: . Verifikacija je aktivnost, s katero se preverja primernost klienta glede na pogoje, zastavljene v informacijskem sistemu – npr. različni nivoji dostopa v določenih aplikacijah.. . Avtentifikacija omogoča ugotavljanje in validiranje digitalne identitete klientov, npr. okno za vnos podatkov uporabniških računov pri vstopu v aplikacijo ali informacijski sistem.. . Avtorizacija pa je izvedena s strani administratorja (operatorja), in sicer v zaključku, ko se novemu uporabniku omogoči dostop do distribuiranega sistema.. Z veriženjem blokov se vzdržuje in dograjuje obstoječa podatkovna baza. Vsak njen (podatkovni) blok je seznam zapisov o transakcijah v jedrnati obliki, ima časovno štampiljko in ustvarjene povezave s preostalimi bloki [31]. Običajna arhitektura verige blokov je zgrajena po sistemu P2P-omrežja, v katerem lahko potekajo izmenjave (transakcije) med vsakima vozliščema in vsemi uporabniki. V tovrstnih omrežjih so uporabniki med seboj enakovredni, predstavljajo strežnike in odjemalce hkrati ter sodelujejo pri odobravanju in potrjevanju transakcij. Z mehanizmi, ki preprečujejo uvajanje sprememb brez vednosti ostalih entitet, se zagotovi ena ključnih lastnosti tehnologij veriženja blokov – nespremenljivost. Namreč, sprememba enega bloka zahteva – odobreno – spreminjanje vseh preostalih blokov. Veriženje si bolje predstavljamo s pomočjo spodnje sheme, na kateri vidimo, kako s transakcijo v omrežju nastaja distribuirana javna knjiga z zapisom transakcij.. 25.

(36) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 12: Shema delovanja z elementi in konstrukti veriženja blokov Vir: [32]. Slika 12 prikazuje ključne lastnosti, gradnike in koncepte veriženja blokov v komercialnih ogrodjih, kakršno je prikazano na tej transakciji. Med drugim so v ogrodja vključena: . distribuirana infrastrukturna podpora s strojno in programsko opremo, kar običajno pomeni več medsebojno povezanih računalnikov (strežnikov), ki omogočajo izmenjavo informacij in izvedbo transakcij;. . storitev – med najznačilnejšimi zagotovo kriptovalute, ki si jih običajno predstavljamo kot potovanje transakcije z žetonom, torej hkrati kot plačilno sredstvo in valuto, s katero lahko trgujemo izven borznih hiš, njena ključna pomanjkljivost pa je volatilnost in nejasna prihodnost glede vrednosti;. . distribuirana podatkovna baza, v kateri so pretekli in na novo dodani podatkovni bloki, katerih vsebino lahko preverja katerikoli uporabnik z dodeljenim dostopom, vsebino pa lahko odpre le skrbnik z digitalnim ključem;. 26.

(37) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo . Magistrsko delo. ogrodje za izvedbo transakcij, ki omogoča odobritev, procesiranje in potrjevanje opravljenih transakcij na digitalni način – ogrodje mora transakcije beležiti v vedno nove bloke, katerih vsebino in istovetnost je moč preveriti;. . razvijalska platforma – tehnologija veriženja blokov programerjem omogoča razvoj novih aplikacij;. . programska oprema z odprto kodo je običajni gradnik veriženja blokov, saj tovrstna zasnova omogoča programerjem razvoj;. . vzpostavitev finančnih trgov, na katerih se s kriptovalutami trguje kot z vsemi drugimi valutami, pojavljajo pa se drugačni in novi finančni produkti – napovedujejo se spremembe za obvezniško zadolževanje, pridobivanje zagonskega kapitala, nakup opcij, investiranje, pridobivanje dolžniškega kapitala in fundamentalne spremembe konvencionalnih sredstev. . varnostni nivo, ki na osnovi kriptografiranih podatkov, identitet, transakcij zagotavlja varnost v pregovorno nezaupljivih omrežjih deležnikov.. Z uporabo veriženja podatkovnih blokov v oskrbovalnih verigah so povezane tudi t. i. pametne pogodbe, ki so nastale z namenom standardizacije izvajanja poslovnih procesov v digitalnem okolju. Ker je v digitalnem okolju praktično nemogoče ločiti med replikami in izvornimi datotekami, kaj šele določiti izvor oz. lastništvo datotek in/ali transakcij, se v tovrstnem aspektu pojavljajo nove možnosti za uporabo tehnologije veriženja podatkovnih blokov. S pametnimi pogodbami, ki so lahko delno ali v celoti samodejno izvršene, lahko vgradimo vrsto pravil, ki izboljšajo sledljivost, dokazljivost in izvedbo transakcij na osnovi določil dane pogodbe (slika 13). Tipičen primer potrebe po vzpostavitvi pametne pogodbe je pri določanju in plačevanju provizij od prodanih izdelkov ali storitev. Če transakcija ustreza pravilom pametne pogodbe, se shrani v verigo, njena replika pa pošlje po vseh vozliščih vsem uporabnikom. Komercialno ogrodje, ki omogoča transakcije in delovanje omrežij na osnovi pametnih pogodb, je Ethereum.. 27.

(38) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 13: Poenostavljena shema digitalne pametne pogodbe v industrijski rabi Vir: [33]. 3. 2. 1. Komercialne rešitve – ogrodja veriženja blokov V nadaljevanju predstavljamo nekatere prepoznavnejše komercialne rešitve, ki omogočajo veriženje blokov oz. različne storitve. Ogrodja, kot so Ethereum, Ripple in Bitcoin, so razmeroma omejena po pretočnosti izvršljivih transakcij in ne omogočajo odobravanja, procesiranja in potrjevanja transakcij, za katere so potrebna strinjanje med zaprtim krogom uporabnikov (zaprta – zasebna omrežja), zaradi česar so za management oskrbovalnih verig manj primerna in zanimiva. Izpostaviti pa velja sledeča komercialna ogrodja veriženja blokov: . Hyperledger je nastal v okviru skupnosti odprtokodnega pionirja Linux; skupnost tvorijo razvojni inženirji, programerji, podjetja, investitorji in finančne institucije. Gre za program projektov, z različnimi projekti (izdelki in storitvami) želi skupnost uporabo veriženja blokov čimbolj približati uporabnikom na različnih področjih. Pomembnejša projekta, Fabric in Sawtooth, omogočata razvoj lastne domene glede na obstoječo verigo blokov. o Fabric je nastal v sodelovanju z IBM-om in temelji na modularni digitalni gradnji. To pomeni, da lahko na osnovi različnih modulov spreminjamo proces odobritev in druge gradnike verige. Projekt omogoča zasebne in javne nastavitve, kar ga dela primernega za deležnike oskrbovalnih verig, obenem pa je varen in razširljiv. Modularna zasnova omogoča, da samo del uporabnikov vidi določen segment podatkov. Hitrost potrjevanja transakcij pri tej rešitvi je preko 10.000/s [1] 28.

(39) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. o Sawtooth je nastal v sodelovanju s podjetjem Intel. Rešitev ima vgrajen algoritem, s katerim je moč ugotavljati čas, ki je pretekel za izvedbo transakcij (s pomočjo Intelovega procesorja na osnovi SGX-ukazov). Rešitev je primerna za tehnično opremo vseh razredov, saj je Intel uspel prilagoditi delovanje in hitrost ne glede na uporabnikovo strojno in programsko opremo. Veriženje blokov pri obeh projektih prikazuje slika 14. Kot lahko vidimo, posamezna entiteta zažene potrebo po spremembi ali novi transakciji, s tem pa povzroči nastanek novega bloka. Le-ta je realnočasovno distribuiran do vseh entitet, potrjen in trajno dodan, zapis o transakcijah pa hranjen za vse deležnike.. Slika 14: Proces dodajanja novih blokov v obstoječo verigo Vir: [33]. . NEO je rešitev, deloma razvita za potrebe omrežij podjetij, kakršna so oskrbovalne verige. Distribuiran informacijski sistem omogoča t. i. pametno ekonomijo, torej digitalno preoblikovanje identitet entitet, digitalizacijo fizičnih sredstev in pripravo ter izvrševanje pametnih pogodb. NEO je komercialna rešitev, s katero želijo programerji premagati pomanjkljivosti obstoječih platform in razviti tehnologijo veriženja blokov 2.0.. . Omeniti velja še Cypherium, ki daje poudarek dokazovanju odobritvam, izvedbam in potrditvam opravljenih transakcij. Pomanjkljivosti rešitve so v neomogočanju 29.

(40) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. razširljivosti, veliki porabi električne energije, večjemu številu navideznih (lažnih) vozlišč in v kompleksnosti: razvijalci namreč sestavljajo ogrodje iz dveh verig blokov: o v prvi verigi so potrjevalci, vozlišča, ki se borijo za to, da prva potrdijo nov blok, o v drugi verigi pa so obstoječi in na novo dodani blogi. S tovrstnim sistemom lahko prva veriga ločeno uporablja sistem za preverjanje transakcij, medtem ko druga s t. i. algoritmom bizantinske natančnosti tolerance nepravilnosti ugotavlja odstotek neustreznih vozlišč in transakcij.. 3.3 Priložnosti in ovire »Blockchain technology enables a new era of end-to-end transparency in the global food system.” (Frank Yiannas, podpredsednik, Walmart). Izjava visokega predstavnika največje verige v dejavnosti trgovine na svetu, Walmart, slika pomembnost, ki jo managerji, raziskovalci in tehnologi pripisujejo tehnologiji veriženju podatkov blokov, še posebej, ko gre za povečanje transparentnosti od 'izvora do ponora' (ang. craddle-to-grave) ali od 'izvora do izvora', kot se za cilj napoveduje v krožnih gospodarstvih (ang. craddle-to-craddle). Slika 15 prikazuje težave, ki nastajajo v konvencionalnih oblikah oskrbovalnih verig in kako nam lahko pri tem pomaga veriženje blokov.. Slika 15: Izzivi in priložnosti v obstoječih oskrbovalnih verigah Vir: [28]. 30.

(41) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Pri sledljivosti tako na ravni produktov kot transakcij veriženje blokov ponuja ustrezno sledenje in beleženje transakcij. Medtem ko imajo običajni sistemi težave pri tveganjih, povezanih z vključevanjem več deležnikov, veriženje blokov onemogoča nehotene spremembe zapisov preteklih transakcij. Prednost je tudi, da vse poteka realnočasovno, digitalizirano in da obstaja samo en vir zapisov – centralna distribuirana javna knjiga (slika 15). Nadalje vidimo, da so v konvencionalnih oskrbovalnih verigah nadzor, odločanje in reševanje nesporazumov dokaj centralizirani – bodisi preko vodilne organizacije, bank, zavarovalnic ali drugih entitet. Še pomembneje, podatke hrani le (!) ena, centralna, avtoriteta, kar privede do potencialnih izvorov nesoglasij in zapletov med deležniki. Uvedba tehnologije veriženja blokov pa, po drugi strani, poseduje potencial za reševanje tovrstnih izzivov (slika 16).. Slika 16: Primerjava transakcijskih modelov v oskrbovalnih verigah Vir: [28]. Ob priložnostih, ki jih veriženje blokov prinaša, pa ne smemo spregledati izzivov oz. ovir, s katerimi se taista tehnologija srečuje pred, med in po implementaciji komercialnih rešitev – ogrodij. Rashkovich [34] omenja oz. napoveduje naslednje izzive: . Na področju sodelovanja ne intra- in inter-organizacijski ravni s pomočjo rešitev veriženja blokov so izzivi tehnično-tehnološke narave: deležniki, ki se bodo želeli vključiti v omrežje, bodo potrebovali ustrezno strojno in tehnično opremo (s podporo), 31.

(42) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. zagotavljati varnostne standarde, paziti pred kibernetičnimi napadi, obenem pa dovoliti vsem v omrežju razpolagati z občutljivimi informacijami. . Glede na trditve agentov spreminjanja in razvijalcev, je tehnologija veriženja podatkovnih blokov najvarnejša sistemska informacijska rešitev do sedaj. Škoda, ki pa potencialno lahko nastane pri vdorih oz. onemogočanju delovanja sistema, je neprimerno večja kot tista, ki lahko nastane pri fizičnih krajah v obstoječih sistemih.. . Pomanjkanje regulative in zakonodaje je dvorezni meč: tehnologija veriženja blokov je nastala z namenom obiti avtoritete in zagotoviti svojo decentralizirano skupnost, vendar so podjetja še vedno entitete, ki so zavezane nacionalnim in regijskim predpisom, zato nestrpno pričakujejo EU- in druge direktive na področju veriženja blokov.. Pregled zbranih empiričnih študij in javnomnenjskih raziskav sodelavcev instituta Capgemini [28] je razkril naslednje pomisleke predstavnikov z gospodarstva pri uvajanju poslovanja na osnovi veriženja blokov (tabela 2): Tabela 2: Ovire in pomisleki pred implementacijo veriženja blokov. Vir: [28]. 32.

(43) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Iz tabele 3 vidimo, da managerji niso prepričani o povrnitvi investicije, ustrezni tehnološki opremljenosti in se sprašujejo, kakšna bo regulativa na danem področju. Srednji management ima pretežno varnostne pomisleke in pomisleke glede povezljivosti obstoječih in novih tehnologij, partnerje pa, pričakovano, najbolj skrbita povezljivosti (IT-sistemov) in varnost transakcij.. 33.

(44) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. 4 UPORABA TEHNOLOGIJE VERIŽENJA BLOKOV V OSKRBOVALNIH VERIGAH Zavedajoč se priložnosti in ovir tehnologije veriženja blokov ter temeljnih gradnikov in konceptov, lažje načrtujemo, izvajamo in merimo učinkovitost rabe komercialnih rešitev v oskrbovalnih verigah. Navkljub že relativno veliko znanim informacijam pa ostajajo izzivi za deležnike očitno preveliki, da bi se implementacije veriženja blokov lotili v večji meri. Tako lahko iz sheme na sliki 17 vidimo, da: . se 87 % podjetij nahaja v testni fazi oz. testirajo možna ogrodja,. . je 10 % podjetij v eksperimentalni fazi po uvedbi komercialne rešitve,. . obstaja približno 3 % organizacij, ki so uvedle veriženje blokov celostno.. Slika 17: Zrelost uvajanja veriženja blokov v podjetjih Vir: [28]. Strokovnjaki družbe Capgemini [28] menijo, da smo prvo fazo seznanjanja s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov že prestali (2011 – 2018). V tej fazi, fazi seznanitve, so podjetja vlagala čas in denar v izboljšanje razumevanja delovanja veriženja blokov, tehnološko podporo, implikacije za omrežja podjetij in ugotavljanje varnostnih pomislekov. Trenutno se nahajamo v eksperimentalni fazi (2017 – 2020), znotraj katere se organizacije srečujejo z različnimi ogrodji in komercialnimi rešitvami, poskušajo vzpostaviti varnostne in druge standarde, v veriženje blokov pa so začela investirati tudi podjetja iz drugih dejavnosti, ne zgolj finančne industrije. 34.

(45) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Naslednje, morda tudi zadnje 'trendovsko', obdobje (faza transformacije) se začenja sedaj (2019 – 2025). Ta faza se imenuje transformacija, saj se organizacije preoblikujejo za potrebe novih načinov poslovanja, povezovanja in varnostnih ter podatkovnih mehanizmov, ki bodo v ozadju. Ključne determinante, ki pospešujejo zadnjo fazo, so prikazane na spodnji sliki.. Slika 18: Ključni faktorji uspeha uvajanja rešitev veriženja blokov Vir: [28]. Kot lahko vidimo, deležnike v implementacijo veriženja blokov spodbuja predvsem povečanje sledljivosti (produktov), transparentnosti (pri transakcijah), zmanjšanje tveganj in stroškovna učinkovitost. Komercialne rešitve za oskrbovalne verige omogočajo arhiv vseh transakcij s časovnim žigom (slika 19), obenem pa vsebujejo informacije o premiku (blaga, informacij in denarja) vzdolž celotnega omrežja podjetij. Ker podatkov na glavni knjigi zahvaljujoč tehnologiji ni moč spreminjati, se poveča zaupanje in vzpostavijo trdnejši odnosi med lastniki blagovnih znamk, logisti in potrošniki. Menimo, da je za slednjega – potrošnika – pomembno tudi, da se lahko z 'dokazili', ki izhajajo iz komunikacije po veriženju blokov, preverja avtentičnost produktov in sledi izvor. Avtentičnost in izvornost produktov postajata pereč problem, še posebej v časih, ko so ponarejeni izdelki vse bolj podobni originalom.. 35.

(46) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. Slika 19: Uporaba veriženja blokov v oskrbovalnih verigah Vir: [28]. Na sliki 19 vidimo, da je pomemben člen že na začetku verige – proizvajalec mora ustrezno opremiti in odpremiti izdelek. Sledi skeniranje (zagotavljanje sledljivosti) skozi prevoz, skladiščenje, distribucijo vse do končnega uporabnika. Po končnem skeniranju pri nakupu potrošnika, le-ta lahko preveri celotno 'pot' izdelka preko aplikacije zahvaljujoč časovnemu in lokacijskemu zapisu – žigu na posameznih vmesnih točkah.. 4.1 Decentralizacija, transparentnost in nespremenljivost blokov Da bodo oskrbovalne verige investirale sredstva v informacijske sisteme, je ključnega pomena zagotavljanje temeljnih lastnosti distribuiranih sistemov, med drugim decentralizacija, transparentnost in nespremenljivost podatkov. Veriženje blokov omogoča vzpostavitev overjanja podatkov, zagotavlja transparentnost in onemogoča spreminjanje že vnesenih podatkov s strani posameznih uporabnikov [35]. Izziv tehnologij veriženja blokov je, kako obvladovati velike količine podatkov, s katerimi imajo opraviti oskrbovalne verige. Še posebej, kako zagotoviti njihovo varnost, točnost in dostopnost omejenemu krogu deležnikov v omrežju podjetij. Če k zagotavljanju ključnih karakteristik veriženja blokov dodamo še pametne pogodbe, lahko od organizacij zagotovimo sledenje izvoru in poziciji produktov na vsaki točki vzdolž verige. Pametne pogodbe namreč vzpostavijo sistem zasebnih ključev, ki zagotavljajo potek transakcij 36.

(47) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Magistrsko delo. in izmenjav po vnaprej določenih pravilih. Deležniki v verigah, ki vzpostavijo pametne pogodbe, zagotavljajo preverljivost podatkov na vpogled drugim akterjem. Decentralizacija je nasprotni sistem in organizacijska struktura centralizaciji. Centralizacija predstavlja sistem, v katerem je vodilna organizacija (npr. banka, zavarovalnice ali proizvodno podjetje), ki sprejema odločitve, nadzira procese in poseduje podatke o transakcijah. Nasprotno, decentralizacija, kot temelj veriženja blokov, prestavlja izvajanje nadzora, hrambo podatkov in odločanje med vse uporabnike, iz deležnikov oskrbovalnih verig torej ustvarja enakovredne entitete. Ker je večina organizacijskih struktur, npr. finančnih, političnih in podjetniških sistemov, izrazito centraliziranih, so snovalci ogrodij veriženja blokov kot temeljno načelo želeli vzpostaviti decentralizirano distribuirano strukturo informacijskega sistema. Čeprav je centralizacija lahko za določene sisteme primerna (ali celo koristna), pa je v oskrbovalnih verigah vse bolj pomembna komunikacija med posameznimi deležniki in decentralizirani sistemi veriženja blokov omogočajo prav to – komunikacijo in izmenjavo med posameznimi vozlišči. Vsako izmed vozlišč v omrežju lahko sodeluje pri transakcijah. Ko se ustvari nov blok z zapisi o transakciji, pa si lahko vozlišča le-ta posredujejo med sabo. Vozlišča, ki v transakcijo niso vključena ali to želijo, pa lahko preverijo veljavnost transakcije (validacija). Če so vse transakcije veljavne in odobrene, se ustvari nov blok, ki se doda obstoječi verigi. Nato se proces nadaljuje z usmerjanjem k novim, nepotrjenim, transakcijam. V decentraliziranih sistemih je vprašanje po zaupanju bankam in drugim finančno-zavarovalniškim institucijam odveč. Prav tako decentralizirani sistemi ne postavljajo pod vprašaj etično in moralno spornih dejanj, saj je vsa integriteta podatkov zagotovljena z neodvisnimi vozlišči. Pri centraliziranih sistemih ni glavni pomislek zaupanje ali prekomerna koncentracija moči, ampak možnost kibernetskih napadov v centralne podatkovne baze. Pri decentraliziranih sistemih, nasprotno, so replike baze porazdeljene po vseh vozliščih, nespremenljivost podatkov je tako zagotovljena, saj vsak uporabnik razpolaga s svojo kopijo in bi vsakršno spremembo takoj zaznal. Decentralizirani sistemi nimajo enotne točke, na katero bi bili usmerjeni zlonamerni napadi, obstoječe kopije centralne baze – javne knjige pa zagotavljajo preverljivost blokov (in zapisov) v obstoječi verigi. Distribuirani informacijski sistemi so tudi odpornejši proti napadom zavračanja storitve, t. i. DOS-napadom [36]. Namreč, v kolikor eno vozlišče 37.

No results found