GO SLOW. Notranja oprema mora biti usklajena s temeljno filozofijo hotela OGLASNA PRILOGA

OGLASNA

PRILOGA

GO

SLOW

Notranja oprema mora

biti usklajena s temeljno

filozofijo hotela

Ker je hotel tržni produkt in kot tak nastopa v konkurenčnem okolju,

mora biti definiran tako vsebinsko kot oblikovno. Zato mora dober

arhitekt znati zaznati produkt, ki ga želi hotelir, pa tudi potrebe in

pričakovanja bodočega gosta ter upoštevati krajevne značilnosti kot sta

kultura in zgodovina kraja, kamor je hotel umeščen.

»Pri načrtovanju arhitekture kot tudi

interierja hotela mora arhitekt nenehno

razmišljati o bodočem gostu uporabniku, o

njegovih potrebah in pričakovanjih«, pravi

arhitekt

Jani Vozel

iz podjetja Spatio.

25

26-30

www.finance.si

FINANCE, petek, 28. septembra 2007

Fo to : S til le s

22

OGLASNA PRILOGA

www.finance.si

FINANCE, petek, 28. septembra 2007

GO SLOW

23

www.finance.si

FINANCE, petek, 28. septembra 2007

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance, izhaja vsakih 14 dni.

Urednica priloge: Lidija Vinkovič Tel.: (01) 513 08 28 E-pošta: lidija.vinkovic@fi nance.si Trženje:

Jure Tomažin Tel.: (01) 513 08 25 E-pošta: jure.tomažin@fi nance.si

Računalniški prelom: Romina Colnarič in Irena Podobnik Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Naslednji go SLOw bo izšel 13. aprila 2007

2000 MARIBOR CANKARJEVA UL. 6

TEL.: 02/2294610 FAks: 02/2294617

El. naslov: info@cavallotravel.si

POSLOVALNICA 2, MARIBOR, TRŽAŠKA C.14 TEL.: 02/320 52 50

LETALSKE VOZOVNICE, SEJMI/KONGRESI, POTOVANJA, HOTELSKE REZERVACIJE, KRIŽARJENJA, ODDIH

www.cavallotravel.si

Na kratko

Poletna sezona presegla

zastavljene cilje

Rezultati letošnje poletne turistične sezone so zelo spodbudni. Tako število prihodov kot število prenočitev se je povečalo in povzpelo nad zastavljene cilje. Spodbudne so tudi napovedi za celotno tekoče in prihodnje leto, ko naj bi Slovenija še naprej izkoriščala rast svetovnega turizma. V prvih sedmih mesecih letos so zabeležili osem odstotkov več prihodov gostov kot v enakem obdobju lani, število prenočitev pa se je povečalo za šest odstotkov. To je več od zastavljenih ciljev, skladno s katerimi se je predvidevala šestodstotna rast prihodov in štiriodstotna rast števila prenočitev. Medtem ko je povprečna rast v svetu šestodstotna, slovenski turizem raste hitreje zaradi razvoja produktov in lastnega trženja.

Brezplačni ogledi prestolnice

Kot vsako leto je Zavod za turizem Ljubljana tudi letos poskrbel, da bo 27. september, svetovni dan turizma, primerno zaznamovan tudi v Ljubljani. Prav na ta dan bodo začeli projekt izposoje digitalnih vodnikov po Ljubljani, ki so zadnja novost v ponudbi ljubljanskih turistično informacijskih centrov. Gre za napravo MP4 s slušalko, na kateri je zvokovno in slikovno posnet voden ogled mesta. Poleg tega bodo na ta dan za vse, ki jih zanimajo zgodovina in zanimivosti Ljubljane, pripravili bogato paleto brezplačnih ogledov prestolnice.

Gremo na počitnice...

ššš­“„„­–Œ

êêêêêêêêêêêêêꪨªê£¢ê£¡

pˆ—Œê…Œ˜

w„•Œêêˆ—„’±ê¡¢­êŒ‘êꢧ­¡ª­±êw„•Œ±ê¢§­¡ª­±êw„•ŒêŒ‘ês’„•„±ê£ª­¡ª­±ê s’‘‡’‘ê ê ˆ—„’±ê¡¢­±ê ¢¦­ê Œ‘ê ¢§­¡ª­±ês’‘‡’‘ê ê „™—’…˜–’±ê¢¦­¡ª­±ê i„•†ˆ’‘„±ê¡¡­êŒ‘ꢥ­¡ª­±ê¡­¡¡­±ê}ˆŒŽŒêO“„‘–ŽŒêŽ•’Š±ê¢¨­¡ª­±êsŒ…’‘„±ê ¢¨­¡ª­±êv‡êsŒ…’‘ˆê‡’êw’•—„±ê¢¦­êŒ‘꣪­¡ª­±êw•„‘ŒŽê„‘‡„•Œ‘ê™ê‡’¾ Œ‘Œêuˆ•ˆ—™ˆ±ê¤­±ê¡¡­±ê¡¨­êŒ‘ꢦ­¡ª­±ên•„‡’™Œês­ê…„™„•–ŽˆŠ„±ê¡¢­±ê¡£­êŒ‘ê ¢§­¡ª­±ê}ˆ:‘ŒêyŒ±ê¡¡­êŒ‘ꢦ­¡ª­±ê}ˆŒŽŒê„…„‘–ŽŒêŽ•’Š±ê¢§­¡ª­±êp–—„‘…˜±ê ¢¦­êŒ‘꣪­¡ª­±ên•OŽŒê‡•„Š˜Œ±ê¢§­êŒ‘꣡­¡ª­

°êŒ‘ꇄˆ:

i„Œê Œ‘ê zŒ‘Š„“˜•±ê¢§­¡ª­±ê q’•‡„‘Œ„±ê¢¤­ê Œ‘ê ¢©­¡ª­±ê r˜…„±ê¢¤­¡ª­±ê ©­¡¡­±ê {„–Ž„ê Œ‘ê r„…’‡W„±ê¢¤­¡ª­±ê ¡©­¡¡±ê {„–Ž„ê Œ‘ê “’:Œ—‘Œ†ˆ±ê ¢¤­¡ª­±ê ¡©­¡¡­±ê rŒ—„–Ž„±ê¢¦­¡ª­±ê uˆšê €’•Žê Œ‘ê uŒ„Š„•„±ê¢©­¡ª­±ê w•ˆ‡…’WŒ:‘Œê‘„Ž˜“Œê™êuˆšê€’•Ž˜±ê¡¨­¡¡­±êk˜…„±ê¢¥­¡ª­ jl®êª£½¤¢ê¨¤ê£ªª²ê}l®êª£½¨©ê¨¤ê£§ª²êsq|¾uhth®êª¡½¢¤ê¤£ê¦©ª²ê sq|À{|®êª¡½¥¢êª¢ê§ªª²êrw®êª¥½¦¦ê££ê¦¦ª²êwv®êª¥½¦§ê¡ªê¦¨ª²êê ti®êª¢½¤¨êª£ê©ªª

lnpw{½o|ynhkh®

ê ’‡‹’‡Œ®ê¡¥­êŒ‘ꢢ­¡ª­ê o{sêzlhêz{hyê¥Êêhssꥢ©êl|y o{sêslêwhjohê¤Êꖘ“êhssꤩ©êl|y johytêspmlê£Êêê –˜“ê“’ê£¦©êl|yêÂhssêЧªêl|yà ¡­ê’—•’Žê‡’ꡢꏈ—ê“„™O„ê¢¤©êl|yêê

ryp%hyqluqlêwvê

ups|ꌑêwvp{upjlê

}êo|ynhkp±

êê ¡¥­¡ª­±ê¡¨­êŒ‘ꢥ­¡¡­±ê ©­¡¢­ê’‡ê¥¤©êl|y

Prebivalci bi

morali biti

aktivno vključeni

Turizem oziroma prostočasne dejavnosti, povezane z obiskovanjem in spoznavanjem Ljubljanskega barja, so pomembna razvojna priložnost za to območje in njegove prebivalce, še posebno v tistih delih, na katerih bo zaradi varovanja narave veljal strožji režim.

Izhodišče za pripravo načrta razvoja in trženja turizma na Ljubljanskem barju je bogata naravna in kulturna dediščina, ki pa potrebuje ustrezno inter­ pretacijsko infrastrukturo.

Slabo izkoriščene možnosti

»Barje ima poleg svojih vred­ nosti, ki so predmet varstva naravne in kulturne dediščine, tudi velike in doslej razmeroma slabo izkoriščene rekreativne in turistične možnosti. Vendar pa se teh danosti ne gre lotevati stihijsko, saj potem res lahko pričakujemo, kot je nedavno izjavil župan Iga, turiste, ki jih

zanimajo le pečenje na žaru, čevapčiči in pivo,« poudarja Barbara Zupanc. Obiskovalci, ki si jih želijo na Ljubljanskem barju, iščejo raznovrstnost doživetij, možnost učenja in spoznavanja lokalnih posebnosti in takšno ponudbo, ki ne ogroža okolja, naravnega in socialnega ravnotežja.

Sodobne turistične težnje

To pa ne pomeni, da razvoj trajnostnega turizma na Lju­ bljanskem barju ne bo temelji tudi na sodobnih turističnih težnjah. Aktualne smernice postavljajo v ospredje tako nara­ vi prijazen in odgovorni turizem kot vse dejavnosti, povezane s športom, rekreacijo, zdravjem in vseživljenjskim učenjem, področja, ki privabljajo vse širši krog obiskovalcev.

V projektu Celostna in­ terpretacijska infrastruktura na območju KPLB so naredili izbor potencialnih interpre­ tacijskih točk na Ljubljanskem barju in pripravili predloge za njihovo infrastrukturno ure­

Velike možnosti za trajnostni turizem

Temeljni namen ustanovitve Krajinskega parka

Ljubljansko barje (KPLB) je vzpostavitev modernega zavarovanega območja narave, v katerem bodo prebivalci dobili nove razvojne priložnosti, obiskovalci pa se bodo v njem dobro počutili in ga radi obiskovali, pravi Barbara Zupanc, namestnica načelnice oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem na MOL, ki je koordinatorica razglasitve KPLB. Prizadevanja in aktivnosti za ustanovitev krajinskega parka na Ljubljanskem barju v stro­ kovnih krogih že dolgo obsta­ jajo, aprila letos pa je stopil v veljavo sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi KPLB, ki so ga podpisali župani sedmih občin Ljubljanskega barja (Ljubljana, Brezovica, Log ­ Dragomer, Vrh­ nika, Borovnica, Ig, Škofljica) ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Sestavili bodo tudi načrt upravljanja

KPLB bo skladno z zakonom o ohranjanju narave razglašen s sprejemom akta o ustanovitvi zavarovanega območja na lokalni in/ali nacionalni ravni, najver­ jetneje junija prihodnje leto, po­ jasnjuje Zupančeva. Skladno z zakonom bo z vsemi vpletenimi nastajal tudi načrt upravljanja, ki bo opredelil konkretne načine upravljanja posameznih območij znotraj krajinskega parka ter določil tiste dejavnosti in nji­

hov obseg, ki jih bo v bodočem krajinskem parku zaželeno in mogoče razvijati. »V doslej opravljenih analizah sta kot takšni dejavnosti prepoznani naravi prijazno kmetovanje in oblikovanje ponudbe za obisko­ valce, torej predvsem povezava kmetijstva in turizma,« dodaja sogovornica.

Številne komunikacijske aktivnosti

Vsekakor pa želijo vsi vplete­ ni doseči čim širše soglasje vseh tistih, na katerih življenje in delo bo krajinski park tako ali drugače vplival. »V ta namen so bile v minulih letih izpeljane številne komunikacijske aktivnosti, s katerimi smo želeli park, njegov namen in cilje približati pred­ vsem prebivalcem in stroki. An­ kete kažejo, da ima ustanovitev krajinskega parka v javnosti sicer precejšnjo podporo, še vedno pa je izražena skrb zaradi morebitnih omejitev nekaterih dejavnosti in dosedanjih praks (kmetijstvo, prostorski razvoj),« razlaga Barbara Zupanc.

Turizem in varstvo narave z roko v roki

Kot ugotavlja sogovornica, je na podlagi tujih izkušenj mogoče ugotoviti, da so lahko ob določenih pogojih varstvo narave in kulturne dediščine na eni strani ter turizem na drugi odlični partnerji in da urejen, kanaliziran in nadzorovan obisk ne ogroža naravnih vrednot. »Nasprotno, trajnostne oblike turizma zaščitenemu območju prinašajo večjo prepoznavnost in večje zavedanje o pomenu naravnega okolja, naklonjeno

javno mnenje pa se kaže tudi v večji politični podpori in posledično povečanih javnih sredstvih za varstvo nara­ ve. Nezanemarljive so tudi finančne posledice trženja parkovnih produktov, katerih delež se vrača v aktivnosti za varstvo narave,« pozitivne učinke našteva sogovornica. In ne nazadnje tudi lokalne skupnosti lahko pričakujejo

večje prihodke, povečano pre­ poznavnost, revitalizacijo lo­ kalne kulture in podjetništva, razvoj infrastrukture in še marsikaj.

Tuje izkušnje dokazujejo, da je to mogoče, če se bo in kako se bo zadeva implementirala v našem okolju, pa je seveda drugo vprašanje. Turizem je namreč kot ogenj – nekomu lahko skuha juho, drugemu pa požge hišo.

Bogata flora

in favna ter

mostiščarji

Ljubljansko barje je danes neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic, preplet vseh teh različnih življenjskih okolij pa zagotavlja bivališče mnogim rastlinam in živalim, ki jih drugje po Sloveniji in Evropi le še redko srečamo. Več kot sto vrst ptic, 89 vrst metuljev, 48 vrst kačjih pastirjev – to so le suhoparne številke, ki označujejo delček barjanskega naravnega bogastva. So pa med drugim tudi razlog, da je Ljubljansko barje uvrščeno med območja Natura 2000, mrežo območij največje biotske pestrosti v Evropski uniji. A ne le narava, tudi dediščina človekove dejavnosti je bogata. Na tem razmeroma majhnem koščku ozemlja so svoj pečat pustile številne kulture, od prazgodovinskih koliščarjev in antičnih Rimljanov do zagnanih osuševalcev »marosta«, ki naj bi postal žitnica habsburške monarhije. Vir: www.ljubljanskobarje.si

ZANIMIVO

ŠTEVILKI

89

vrst metuljev živi na Ljubljanskem barju.

Izkušnje, ki jih imajo drugje po svetu in tudi v Sloveniji, kažejo, da je podpora prebivalstva pri projektih zaščite naravnega okolja ključna za uspešno delovanje krajinskih in podobnih parkov.

A kot kaže, krajevne skup­ nosti posameznih občin na območju Ljubljanskega barja v procesu nastajanja in ustanavljanja KPLB niso bile dovolj vključene. Zato so prebivalci upravičeno nezadovoljni, kar je bilo jasno čutiti na okrogli mizi o Ljubljanskem barju kot razvojni priložnosti, ki so jo konec avgusta v okviru drugega medobčinskega tek­ movanja koscev in grabljic organizirali v Bevkah.

Ni celostnega programa razvoja območja

»Že desetletja poslušamo, zaradi česa vse je treba zaščiti Barje, celostnega programa razvoja območja pa ni od nikoder,« pravi Janko Skod­ lar, predstavnik krajevne skupnosti Bevke. Kot pravi, se odgovorni pogosto obnašajo kot sloni v trgovini s porce­ lanom, saj jih ne zanima, koliko škode naredijo obstoječemu

načinu življenja na nekem območju, prav tako nimajo posluha za težave prebival­ cev, njihovo tradicijo, načrte in razmišljanja na območju, ki ga nameravajo zaščiti. »Zaščiti pred kom?! Pred Barjanci? Kje pa so bili vsi ti varuhi pred tem? Kdo pa je do zdaj ščitil Barje, kdo ga je obdeloval, kdo ga je ljubil in se istovetil z njim ter ga ohranil do današnjih dni, očitno še vedno toliko vrednega, da se lahko danes razmišlja o njegovi zaščiti?« se sprašuje sogovornik.

In rešitev?

Pri iskanju skupnih poti je po Skodlarjevem mnenju treba nujno vključiti tudi ožje dele občin, kot so krajevne skup­ nosti, saj imajo te ponavadi bolje izdelano vizijo trajnos­ tnega razvoja, ki pa se zaradi pomanjkanja finančnih sred­ stev in širše podpore ne izvaja. »Treba bi bilo podpreti njihove načrte in vizijo razvoja ter jim finančno pomagati tako, da bi se v te načrte samodejno vključevalo aktivno varovanje naravne in kulturne dediščine,« pravi sogovornik.

Množic turistov na Barju ne bo

Množičnega turizma se na Barju ni bati. »Prav

nasprotno. Treba bo vložiti precej truda, znanja in ka­ pitala, da bi sploh lahko zagnali trajnostni (sona­ ravni) razvoj podeželja na Barju z elementi turizma, ki bi omogočil preživetje. Prav to preživetje pa hkrati pomeni preživetje naravne in kulturne dediščine v prostoru, ki ga obsega Ljubljansko barje,« je prepričan Janko Skodlar. Prebivalci podeželskih skupnosti na Ljubljanskem barju namreč potrebujejo delo in dohodek, ki jim bo zagotavljal materialne možnosti za doseganje ust­ rezne življenjske ravni, saj osiromašeno in brezposel­ no podeželsko prebival­ stvo ne bo sposobno nositi bremena varovanja okolja in skrbeti za svojo naravno in kulturno dediščino.

» Č e u s t a n o v i t e v takšnega parka pome­ ni zares tudi razvojno priložnost tega območja, pa bo pokazal čas. Želeli bi si, da bi bilo tako, ven­ dar pretekle izkušnje tega ne potrjujejo,« ugotavlja Janko Skodlar. Kajti razvoj podeželja je manj odvisen od teoretičnih zamisli, bolj pa od uresničenih načrtov v realnem okolju.

Turizem lahko slabo vpliva na naravo, nam je povedala mag. Karin Gabrovšek iz Zavoda RS za varstvo narave, ki smo jo povprašali o škodljivih vplivih turizma na barjansko rastlinstvo in živalstvo.

»Stalna intenzivna navzo­ čnost ljudi v velikokrat povzroči, da se živali umaknejo drugam, predvsem pa umaknejo svoja kotišča in gnezdišča. To še zlasti velja za večje živali in za tiste, ki za preživljanje potrebujejo veliko ozemlje (tipičen primer so velike ujede). Posledično se življenjski prostor nekaterih vrst, zlasti tistih bolj občutljivih, manjša. Rastišča zelo redkih in ogroženih rastlin so lahko ogrožena celo zaradi hoje. Posamezen obis­ kovalec seveda ni ogrožujoč, težava pa lahko nastane pri množičnem obisku, ki mora zato biti ustrezno kanaliziran oziroma voden.

Ne nazadnje se življenjski prostor prosto živečih živali zmanjšuje tudi zaradi gradnje turistične infrastrukture – nove prometnice, prenočitvene ob­ jekte in drugo bi bilo treba umestiti v prostor tako, da bi bil vpliv prometa, hrupa in drugih emisij čim manjši. To običajno pomeni na rob že ur­ baniziranega prostora, ne pa v neokrnjeno naravo. Za Lju­ bljansko barje bi nedvomno bile primerne takšne oblike turizma, ki ne povzročajo veliko emisij in ne potrebujejo veliko nove infrastrukture. Najprimernejši je turizem ‘na lastni pogon’: pohodništvo, kolesarstvo, ježa, naravoslovni turizem, fotolov . Temu bi se lahko pridružila lokalna turistična ponudba. Na Ljubljanskem barju pa je nujno ohraniti kmetijstvo, saj slednje oblikuje in vzdržuje pokrajino z njeno biotsko pestrostjo, bi pa moralo postati bolj sonaravno.«

ditev (počivališča, informaci­ jske table, podesti, razgledišča, poti, razgledni stolpi …). Gre za lokacije, ki s svojo vsebino (nara­ va, zgodovina, etnologija, hi­ drologija…) interpretirajo delček celote. »Trenutno je v predlogu za interpretacijo prek 20 lokacij, najbolj verjetno pa bodo prve uresničene na Sv. Ani, pri rib­ nikih v Dragi pri Igu, na Malem placu ter na Jurčevem šotišču,« pravi Barbara Zupanc.

Različne oblike rekreacije

»Tako kot v vseh drugih kra­ jinskih parkih je na območjih, kjer je urejena infrastruktura za obiskovalce in ki so dostopna (zlasti) z javnim prevozom in drugimi trajnostnimi oblikami prevoza, smiselno pospeševati predvsem različne oblike rekreacije, od konjeništva, pohodništva, kolesarjenja do teka na smučeh, pa tudi ust­ varjanja in učenja skozi fotograf­ ske in likovne delavnice, obiske manjših muzejev in centrov za obiskovalce, spoznavanje lo­ kalnih obrti ter gastronomskih

posebnosti,« še dodaja sogovor­ nica. Na Ljubljanskem barju bo prava ponudba za obiskovalce vezana na kmetije in dodatne dejavnosti, ki jih te lahko izva­ jajo, predvsem ponudbo izdel­ kov in storitev, značilnih za ta prostor. Na daleč pa se bodo izogibali velikim športnim ob­ jektom, hotelom, trgovskim središčem, zabaviščnim parkom in množičnim prireditvam. Ob vsem turističnem načrtovanju namreč ne gre pozabiti, da želimo z ustanovitvijo KPLB v prvi vrsti obvarovati dragocena območja narave pred nadaljnjo degradacijo.

MNENJE

Primerne so oblike

turizma »na lastni pogon«

Krajinski park Ljubljansko barje naj bi

razglasili do prihodnjega poletja

20

in več lokacij na Ljubljan­ skem barju je trenutno v predlogu za infrastruk­ turno ureditev.

ŠTEVILKA

Ljubljansko

barje ali Barje?

Ljubljansko barje je zemljepisno ime za območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Barje je skupno poimenovanje za območje Črna vas, Hauptmanca, Lipe, Ilovica in Ižanska cesta, torej za del Ljubljanskega barja, ki zdaj leži v mestni občini Ljubljana. Barje, pisano z malo začetnico, pa v slovenskem jeziku označuje močvirnato območje z značilno floro in favno.

150

kvadratnih kilometrov ravnice, imenovane Ljubljansko barje, se razprostira med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico.

Kakšne možnosti

ponuja Ljubljansko

barje?

Vožnja z vozovi, letenje z baloni,

vožnja z ladjico po Ljubljanici, jahanje,

kolesarjenje, gostinska ponudba,

muzeji, galerije in spominske sobe,

učne poti,

kulturna dediščina (grad Bistra, ižanski grad, dvorec Lisičje, številne cerkve, borovniški viadukt),

naravna dediščina (reka Ljubljanica, podpeški kamnolom, Podpeško jezero, uvala Ponikve, Iški vintgar, ribniki v Dragi, Kuclerjev kamnolom, Mali plac Bevke …).

Vožnja z ladjico po Ljubljanici.

Fo to : M ar ko T ur k Fo to : J ad ra nk a K od rič

24

OGLASNA PRILOGA

www.finance.si

FINANCE, petek, 28. septembra 2007

GO SLOW

25

www.finance.si

FINANCE, petek, 28. septembra 2007

Slovenska cesta 51, 1000 Ljubljana Brezplačni telefon 080 19 60 www.lastminutecenter.si

PUERTO RICO

do 15.12. - od 1690 € Potovanje in poĀitnice 11 dni, zajtrk,

DOM. REPUBLIKA

november - 1060 €

Barcelo Talanquera Beach 3* 14 dni, vse vkljuĀeno,

KUBA

november - 1058 €

Varadero Sun Beach 3* 14 dni, vse vkljuĀeno,

ŠRI LANKA

november - od 953 € Riverina 4* 14 dni, polpenzion,

KRIŽARJENJE

PO SREDOZEMLJU 4.,11.11. - od 399 €

Ladja Costa Serena

8 dni, polni penzion, odhod iz Benetk

KENIJA

oktober - od 922 €

Shanzu Paradise Beach 4* 14 dni, polni penzion,

080 nute 4* ,

DJERBA

8.,15.10. - 395 €

Vincci Alkantara Thalassa 5* 7 dni, polpenzion, iz LJ

TUNIZIJA

10.,17.10. - 330 € Le Hammamet 4* 7 dni, polpenzion, iz LJ

SHARM EL SHEIKH

29.9., 6.10. - 589 €

Mirabel Beach resort 5* 7 dni, vse vkljuĀeno, iz LJ

EGIPT - TABA

28.10. - 696 €

Holiday Taba Resort 4* 7 dni, vse vkljuĀeno, iz LJ

TURÿIJA

3.10. - 475 €

Monachus Park 5* 7 dni, vse vkljuĀeno, iz LJ

TELEFONSKE INFORMACIJE IN REZERVACIJE

tel: 01/ 234 8888; LJUBLJANA I., Slovenska cesta 51, Slovenska cesta 27 • KRANJ, Koroška cesta 4 •

DOMŽALE, (Vel. Vele) Mestni Trg 1 •

JESENICE Cesta Železarjev 4b •

NOVO MESTO, Novi trg 10 •

MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 •

CELJE, Cankarjeva 1 (nasproti Kina Metropol) •

PTUJ, Miklošičeva 2 • MURSKA SOBOTA, Slovenska 37 • VELENJE, Šaleška 20 • SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 9 • NOVA GORICA, Ul. Gradnikove brigade 7 • SEŽANA, Partizanska 37 A • KOPER, Pristaniška 2

Jesen je kot nalašč za krajše izlete ali celo daljša potovanja. Ponudba turističnih agencij je pestra, med jesenskimi novostmi pa izstopajo počitnice na sanjskem Zanzibarju, potovanje po čarobni Indiji, obisk skrivnostnega Nepala in seveda različna poslovna potovanja, za katere je jesen vrhunec sezone.

V jesenskih mesecih po besedah Miša Mrvaljevića iz Kompasa potujemo čisto vsi, razlika je predvsem v tem, kam potujemo. Družine z manjšimi otroki večinoma v bližnje države, denimo Hrvaško, Italijo ali na počitnice z direktnim letom iz Ljubljane (Egipt, Jordanija, Grčija). Pari vseh starosti se v glavnem odločajo za potovanja, za medcelinske izlete pa resnični potovalni sladokusci, ki svoj čas potovanja prilagajajo krajem, kamor odhajajo. Včasih je vel­ jalo, da jeseni potujejo na morje starejši in družine z manjšimi otroki, danes to ne drži več, pojasnjuje Bojan Radolli iz TA Cavallo.

Povpraševanja veliko

Kot nam je povedala Barba­ ra Brus iz Airpassa, v tem času opažajo največ povpraševanja po Egiptu, Kanarskih otokih, Španiji in Turčiji, tudi Dubaju, predvsem v cenovnem razredu od 600 do 700 evrov na osebo, povpraševanja po izletih pa niti ne. Pri Kompasu po bese­ dah Miša Mrvaljevića ponujajo prek 100 različnih programov in kombinacij, pri katerih iz­ stopajo tisti s posebnimi leti z letališča J. Pučnika direktno do namembnih krajev. Takšni so odhodi v Španijo (Barcelona), Makedonijo, Črno goro, Grčijo (Atene, Meteora in klasična Grčija) in Ciper. Cene za omen­ jene destinacije se začnejo že pri 290 evrih na osebo. Medtem pa v Globtourju, kot nam je povedal Goran Vaskrsič, med izleti po Evropi ugotavljajo največje povpraševanje po Parizu, med

daljšimi potovanji pa prevladu­ jeta cesarska Kitajska in velika mehiška tura. Povpraševanje je dokaj enakomerno razdelje­ no po izletih vseh cenovnih razredov.

Hrvaška in svetovne prestolnice

Po Mrvaljevićevih besedah se v tem času ljudje še vedno najbolj množično odločajo za počitnice v bližnji Hrvaški, po­ gosti so tudi nekajdnevni obiski evropskih prestolnic ter mest z bogato kulturno ponudbo. Od daljših potovanj se zelo pogosto odločajo za krajše obiske New Yorka, Pekinga, Bangkoka kakor tudi za tedenska do dvotedenska potovanja po ZDA, Južnoafriški republiki, Tanzaniji, Keniji, Tajski, počitnice na Baliju ali Maldivih in Sejšelih. Vse večje pa je tudi število potnikov, ki se odpravljajo v Avstralijo, Novo Zelandijo in tihomorske otoke. Tudi pri TA CAvallo, kjer je največ povpraševanja po aranžmajih v vrednosti med 400 in 800 evrov na osebo, po besedah Bojana Radollija opažajo, da je jeseni še vedno zelo priljubljeno Sredozemlje, saj do konca septembra letala letijo še v Grčijo, Turčijo, Tu­ nizijo, Egipt, zanimivi postajajo Kanarski in Zelenortski otoki ter Madeira, začenja se čas počitnic na Karibih. Ljudje vedno več po­ tujejo individualno, tako da so kombinacije letalskega prevoza

in hotelske nastanitve po Evropi in svetu pri njih že stalnica.

Čas križarjenj

Poleg tega Radolli opaža, da so zadnja leta med sloven­ skimi potniki zelo priljubljena križarjenja po Sredozemlju, saj se jeseni cene precej znižajo, na večini ladij pa otroci do 18. leta v kabini s starši bivajo brezplačno. Z jesenjo se začenja tudi sezona strokovnih potovanj. Od krajših oddihov imajo v ponudbi široko paleto zdravilišč in wellness cen­ trov v Sloveniji in na Hrvaškem, od prekomorskih destinacij pa Kubo, Mehiko, Dominikansko republiko in Maldive. Ugotav­ ljajo pa, da ljudje vedno bolj od­ krivajo in raziskujejo Slovenijo, letošnjo jesen se je namreč pre­ cej povečalo povpraševanje po izletih za zaključene skupine po Sloveniji.

Zanimive novosti

Pri Kompasu je letos posebno zanimiva (in nova v Sloveniji) ponudba počitnic na Zanzibar­ ju, kjer po direktnem letu gosti naravnost padejo na tropsko sonce in snežno belo plažo, nova je tudi ponudba počitnic in safa­ rijev v Keniji kakor tudi jesenska ponudba potovanj po evropskem severu (norveški fjordi), ki so v tem času še posebno impresivni. Globtourjeva jesenska novost pri izletih je klasična grška tura, pri daljših potovanjih pa čarobna Indija in skrivnostni Nepal.

Jesenska potovanja

in izleti gredo za med

Potovalni sladokusci se odločajo

predvsem za medcelinska potopanja,

pari za potovanja, družine z

majhnimi otroki pa za bližnje države

Če se na potovanje ali počitnice odpravite s turistično agencijo, morajo biti storitve

opravljene tako, kot so bile napovedane v pogodbi o potovanju ali programu, sicer se lahko upravičeno pritožite in zahtevate znižanje cene.

Urška Češnjevar z Urada za varstvo potrošnikov nam je povedala, da so takšne pritožbe sezonsko pogojene, kar pomeni, da jih največ dobijo ravno med poletnimi, zimskimi in prvomaj­ skimi počitnicami, ko se največ potrošnikov odloči za letovanje s turistično agencijo. Tako so jih na uradu od junija do 25. septembra letos po elektronski in navadni pošti prejeli približno 60.

Ni vse zlato, kar se sveti

Po opažanjih Češnjevarjeve največ zapletov nastaja zara­ di razlik med oglaševanjem nekega turističnega aranžmaja in dejanskim stanjem na kraju počitnikovanja. Turistične agen­ cije namreč večkrat obljubljajo nekaj, česar v resnici niso spo­ sobne uresničiti. Največ pritožb, ki jih dobijo na urad, se tako nanaša na neustrezno names­ titev oziroma namestitev, ki je drugačna (praviloma slabša) od tiste, ki je bila oglaševana oziroma dogovorjena, izved­ bo potovanja v skladu s pro­ gramom (večkrat kakšen izlet odpade), dobijo tudi pritožbe glede strokovne usposobljen­ osti turističnih vodnikov in podobno.

Tudi v svetovalni pisarni Zveze potrošnikov Slovenije so letos prejeli večje število pritožb kupcev turističnih aranžmajev, ki so se nanašale predvsem na neprimeren odnos agenta ob pritožbi na kraju samem, med drugim pa tudi na tako imenova­ no prebukiranje, neobveščanje o spremembi časa odhoda, slabšo namestitev od obljubljene, ne­ delovanje oziroma zelo omejeno delovanje klimatske naprave, nevračilo kupnine ob odpove­ di potovanja zaradi višje sile (denimo bolezni) in še kaj bi se našlo. Žal pa na ZPS ne vodijo statistike, koliko od teh pritožb je bilo ugodno rešenih.

Intelekta

najpogosteje na spisku

Zanimalo nas je, ali se morda katera agencija večkrat pojavi na

pritožbenem spisku. Z ZPS so nam sporočili, da v okviru svoje akcije, ki še vedno poteka (glej okvirček), podrobnejše analize še niso naredili, vendar pa ugo­ tavljajo, da že na prvi pogled iz­ razito izstopa turistična agencija Intelekta, in to tako po številu pritožb, ki so jih prejeli na nji­ hov račun, kot tudi po njihovem načinu reševanja.

Potrošniki, ki se po pomoč oziroma nasvet obrnejo na Urad za varstvo potrošnikov, pa večinoma ne navajajo natančnega imena turistične agencije, s katero so letovali, nam je pojasnila Urška Češnjevar. To se dogaja, ker manjše turistične agencije večinoma ne nastopajo kot organizatorji potovanja, am­ pak samo kot posredniki, če gre na potovanju kaj narobe, pa se mora potrošnik za uveljavljanje svojih pravic obrniti na organi­ zatorja in ne na posrednika.

Največ pritožb

čez agencije je v

turistični sezoni

A`SVX_ZeV_Re`a]`

5fSR[

:

#'"!

a`ÎZe_ZTVR]Za`e`gR_[Vdd]`gV_d\Z^g`UV_[V^

>R]UZgZ

:

#("!

a`ÎZe_ZTV

>RfcZeZfd

:

#'Z_#)"!

:

(_`ÎZeVg

a`ÎZe_ZTVR]Za`e`gR_[Vdd]`gV_d\Z^g`UV_[V^

:^aVcZR]EcRgV]E+!)!"$)#hhhdR_[d\Ra`e`gR_[RT`^

a`ÎZe_ZTV

a`ÎZe_ZTV

:^aVcZR]EcRgV]E+!)!"$)#

IT Finance sep 07.indd 1 13/9/07 21:47:15

Pomagajte

sestaviti črni

seznam agencij

Že od sredine maja je na spletni strani www.zps.si vprašalnik za potrošnike, s pomočjo katerega bodo predvidoma v drugi polovici novembra predstavili spisek tistih turističnih agencij, ki niso korektno rešile utemeljenih pritožb potrošnikov. ZPS že vrsto let ugotavlja, da potrošniki v sporih s turističnimi agencijami težko uveljavljajo svoje pravice, ker v Sloveniji še ni možnosti izvensodnega reševanja teh sporov, sodna pot pa je v mnogih primerih neekonomična izbira. Tega se zavedajo tudi turistične agencije, ki tudi zaradi tega nerade izpolnjujejo utemeljene zahtevke potrošnikov. Zato bo črni seznam agencij potrošnikom služil kot pripomoček pri naslednji izbiri turistične agencije.

POZIV

2

meseca pa opravljeni storitvi je rok za oddajo pritožbe turistični agenciji in ne osem dni, kot vas lahko poskušajo prepričati v kateri izmed agencij.

ŠTEVILKI

60

pritožb zoper agencije so na Uradu za varstvo potrošnikov prejeli od juni­ ja do 25. septembra letos.

Hladna jesen je idealen čas za uživanje pod toplim zanzibarskim soncem.

Načrtovanje notranje opreme je odvisno od značaja in vsebine hotela, pravi arhitekt Jani Vozel iz podjetja Spatio, s katerim smo se pogovarjali o značilnostih notranje opreme hotelov višje kategorije.

Katere so glavne razlike pri načrtovanju notranje op­ reme v hotelih nižjih in višjih kategorij?

Glavne razlike pri načrtovanju notranje opreme v hotelih nižjih in višjih kategorij so najprej raz­ vidne v dimenzijah prostorov tako javnega kot spalnega dela. Najbolj so zaznavne v spalnem delu, kjer je spalnica pri višji kategoriji prostornejša in kjer nastopajo dodatni elementi op­ reme in omogočajo udobnejše bivanje gosta. Prav tako so večje kopalnice, kjer se nadstandard poleg velikosti prostora kaže tudi z dvojnim umivalnikom. V izhodišču je razlika v tem, da hoteli nižjih kategorij zagotovijo osnovne pogoje bivanja, bivanje v nadstandardnih hotelih pa ponuja večje udobje ali razkošje. Razlika se zrcali tudi pri dodat­ nih programih, ki spremljajo temeljno potrebo po namestitvi in spanju. To so restavracije, ki ponujajo ponudbo po naročilu, wellnessi, terme, konferenčne dvorane, bazeni …

In kje se še kažejo te razlike?

Poleg navedene temeljne programske razlike se načrt no­ tranje opreme razlikuje tudi po stopnji zahtevnosti. Tu mislim predvsem na izbiro materialov, kjer je oprema izvedena v nara­ vnih ali umetnih materialih ne glede na stilsko opredelitev. V hotelih višje kategorije nastopa­ jo poleg osnovnih elementov še dodatne prvine, ki prostor bo­ gatijo tako v smislu vizualnega užitka kot udobja.

Kaj pa zasnova mestnega, zdraviliškega in poslovnega hotela?

Razlike pri načrtovanju notranje opreme so odvisne od značaja in vsebine hotela. Zdraviliški hotel v primerjavi s poslovnim ponuja gostu povsem drugačno vsebino prostorov z oblikovanim interierjem, ki mora gostu ponuditi primerno počutje. Arhitekt mora ves čas načrtovanja arhitekture kot tudi interierja razmišljati o bodočem gostu uporabniku, o njegovih potrebah in pričakovanjih, v prvi vrsti kot funkciji, ki je nadgra­ jena s primerno obliko, kot tudi o širšem prostoru, kjer stoji ho­ tel. Ker je hotel tržni produkt in kot tak nastopa v konkurenčnem

okolju, mora biti definiran tako vsebinsko kot oblikovno. Že samo okolje, kjer je hotel loci­ ran, lahko zaznamuje temeljni značaj, ki se zrcali v osnovni ponudbi, gastronomiji, raznih spremljajočih dejavnostih in seveda obliki. Hotel v gorskem okolju je zasnovan povsem drugače kot hotel v mestnem središču ali morskem okolju.

Lahko morda omenite kakšen primer dobre prakse?

Kot primer dobre prakse lahko omenim hotel v Baški na Krku, kjer smo z določitvijo nje­ govega obiskovalca oblikovali produkt, ki je opredeljen s pri­ merno kategorijo in posledično standardom hotela, vsebino pro­ storov, njihovo razporeditvijo in medsebojno komunikacijo ter pravilnim izborom interierja. Uspešnost tega projekta se kaže v tem, da smo s primerno vsebi­ no, ki smo ji prilagodili interier, oblikovali hotel, kjer gost uživa Mediteran v smislu podnebja, kolorita, skratka počitniškega udobja. Z relativno majhnimi sredstvi smo ustvarili produkt, v katerem se gost dobro počuti in se rad vrača.

Kakšni so trenutni trendi pri opremljanju hotelskih sob višjih kategorij?

Trende pri opremljanju hotel­ skih sob določajo splošni trendi in potrebe uporabnika. Današnji način življenja, ki temelji pred­ vsem na delu, posledično ust­ varja gosta, ki v prostem času išče zlasti duhovno in telesno sprostitev. Takšnemu gostu je zato treba ponuditi novo vsebino hotela z več udobja, kakovostno dodatno ponudbo fitnesa in term, kot tudi primerno izbrano kulinariko. Če se osredotočim na vaše vprašanje, kakšen je trend pri opremi hotelske sobe višjih kategorij, se ta kaže v večjih di­ menzijah prostorov, udobnem interierju in izboru naravnih materialov. V interierju tako nastopajo les, naravne tkanine, volnene preproge, parket, umir­ jene in zadržane barve. Veliko pozornosti se namenja osvetlit­ vi, ki se pojavlja v toplem spektru difuzne ali točkovne svetlobe in z dekorativnimi svetili.

Kaj vse je treba upoštevati pri zasnovi notranje opreme hotela in s kakšnimi težavami se običajno srečujete pri svojem delu?

Dober arhitekt mora za­ znati produkt, ki ga želi hote­ lir, potrebe in pričakovanja bodočega gosta, upoštevati mora krajevne značilnosti, kot sta kul­ tura in zgodovina kraja, kamor je hotel umeščen. S sredstvi, ki so namenjena interierju, mora ustvariti stil in s tem značaj

hotela, ki je lahko bodisi po­ sledica funkcije same oziroma minimalistično oblikovan, kar izraža slogan ‘manj je več’, ali njegovo popolno nasprotje v maniri novega baroka ‘več je več in še več’. Če povzamem, živimo v obdobju pluralizma, ki ponuja interieristu kreativ­ no in raznoliko izbiro stila in s tem soustvarjanje trenda. Ob vprašanju, s kakšnimi težavami se običajno arhitekti srečujemo pri načrtovanju hotelskega ob­ likovanja, lahko ugotovim, da v preteklosti težav nisem imel, ker pri svojem delu najprej poskušam vzpostaviti stik z naročnikom v smislu, da ga ne obremenjujem s svojimi idejami, ampak ponujam kreativni dia­ log. Vedno poskušam začetno idejo nadgraditi z znanjem in izkušnjami vsestranskega ob­ vladovanja prostora.

Koliko časa traja, da pripravite idejni načrt oziroma zasnovo ho­ telskega objekta?

Delo arhitekta vidim kot način življenja, ki ga vsakodnev­ no bogati kreativnost. Nalog ne ločujem med seboj glede na velikost ali na bolj pomembne in manj pomembne. Vsaka mi pomeni nov izziv. Arhitekti smo oblikovalci prostora. Pro­ stor definiramo tako s prvina­ mi funkcionalnosti, ki podajo njegovo dimenzijo, volumen, medsebojne odnose med posa­ meznimi prostori, vsebino, kot tudi značaj. Hočem reči, da ideja ne pomeni samo iskanje oblike, ki nastopa v prostoru, ampak se naše delo začne pri načrtovanju prostora. Tega moramo v prvi vrsti obvladati in ga šele kasneje nadgraditi z obliko, ki je v mo­ jem primeru običajno vzročna posledica funkcije in izraznega sredstva, ki temelji na geometriji in proporcih. Ko imam zgoraj navedeno osvojeno, prostoru dodajam kulturne, zgodovinske, krajinske in druge značilnosti, ki okarakterizirajo dizajn in mu dajo prepoznavnost. Časovna komponenta pri iskanju ideje je odvisna predvsem od pozna­ vanja vsebine naloge. Pri pre­ novi gradu Otočec, kjer s hotel­

skim interierjem posegamo v historični objekt, je bilo treba predhodno narediti analizo stanja ter zgodovine nastanka in razvoja gradu. Na podlagi tega sem začel iskati in razvijati idejo. Za oblikovanje prostora lahko ideja nastane v hipu ali pa zahteva, kot v zgoraj navedenem primeru, daljše obdobje.

In kakšne so vaše izkušnje s slovenskimi hotelirji?

Sodeloval sem s hotelirji, ki dobro poznajo svoje delo. Za­ vedajo se zahtev sodobnega gos­ ta, kateremu prilagajajo vsebino, nove produkte in ne zanemarjajo komponente dobrega počutja. Zadnji projekt, hotel Primius, odraža vse omenjeno.

[

NOTRANJA OPREMA HOTELOV

]

Arhitekti so oblikovalci prostora

»Dober arhitekt mora zaznati produkt, ki ga želi hotelir, potrebe in pričakovanja bodočega gosta, upoštevati mora krajevne značilnosti, kot sta kultura in zgodovina kraja, kamor je umeščen hotel,« pravi arhitekt Jani Vozel.

Že pri načrtovanju je treba

razmišljati o gostu

Današnji način

življenja, ki temelji

na delu, posledično

ustvarja gosta, ki

v prostem času

išče predvsem

duhovno in telesno

sprostitev, ki mu

jo mora hotel znati

ponuditi.

Fo to : D re am st im e. co m

GO SLOW

27

www.finance.si

FINANCE, petek, 28. septembra 2007

26

OGLASNA PRILOGA

www.finance.si

FINANCE, petek, 28. septembra 2007

Slovenski hotelirji se vse bolj zavedajo, da je tekstil v interierju tisti, ki daje prostoru mehkobo in toplino. Tekstil prostor osveži, saj lahko ta samo z novimi zavesami kljub starejši opremi dobi novo energijo, pravi Alenka Meden iz podjetja Art Decor.

Pri opremljanju hotelskih prostorov s tekstilom je treba slediti smernicam hotela ali ho­ telske verige (denimo oprema v skladu s feng šuijem), upoštevati kategorizacijo hotela (zahteva po popolni zatemnitvi, upo­ raba posteljnega pregrinjala), poskrbeti za enostavno uporabo in vzdrževanje ter trpežnost in negorljivost, upoštevati tudi potrebe različnih ljudi in ne nazadnje slediti splošnim es­ tetskim normam.

Dobro počutje gostov

Usklajena in prijetna oprema je bistvena za dobro počutje gostov. Katere barve bodo uporabljene, je odvisno pred­ vsem od usmerjenosti oziroma lege sob (tople in svetle barve za temačne prostore, hladnejše za objekte ob obali). »Hotelirji se pri tekstilni opremi običajno izogibajo agresivnim vzorcem in kontrastnim kombinacijam, je pa treba upoštevati različno

sestavo gostov po starosti, izo­ brazbi, geografskem izvoru in s tem povezano estetiko,« razlaga Medenova. Oprema je lahko univerzalna (hotel v globalnem slogu), možen pa je tudi vnos regionalnih elementov (uporaba kulturne dediščine ozi­ roma njena aplikacija v sodoben objekt).

Brezčasnost vse bolj zanimiva

Za kakšne rešitve se odločajo slovenski hotelirji? »Odvisno ali gre za obnovo oziroma prilaga­ janje obstoječi opremi ali je ob­ jekt postavljen povsem na novo, seveda pa vpliva tudi zasnova arhitekta in njegov koncept,« pravi sogovornica. Opažajo pa tudi sledenje opremi interierja, čeprav se tu upošteva nekakšna brezčasnost – oprema se zas­ nuje za več let in za različne skupine ljudi, zaznati je premik od klasičnih vzorcev k prepro­ stim, enobarvnim, uporabo »mo­ dernih« barvnih kombinacij, tkanin z »naravnim« videzom in podobno, dodaja sogovornica. Sicer pa prevladujejo vzorci, ki so v skladu s splošno opremo hotela in njegovo arhitekturo (klasična oziroma stilna za starejše objekte, denimo ho­ telska soba v grajskem ali sta­ rem poslopju, podeželski stil za objekte kmečkega turizma in sodobni vzorci za nov tip objekta).

Tekstil da

prostoru

piko na i

Moja kultura bivanja.

Posteljno perilo v hotelih je večinoma še vedno kar tradicionalno belo, se pa počasi povečuje tudi povpraševanje po pastelnih barvah, podobno je pri brisačah in kopalnih plaščih. Hotelirji pogosteje posegajo po kakovostnejših izdelkih, čeprav ima

pri nakupu še vedno pomembno vlogo tudi cena.

Kot nam je povedal Zoran Gerbec, v podjetju Svilanit Svila pristojen za posebna naročila, je večina posteljnega perila še vedno bele barve. Razloga sta lažje vzdrževanje in večji občutek čistoče pri gostih. Tako je posteljno perilo najbolj pogos­ to iz 100­odstotnega česanega bombaža damasta z nežnimi vtkanimi črticami in liki, teže med 135 in 150 gramov na kvadratni meter, v manjšem delu pa tudi žakardno tkanje z vzorci rustike za starinsko op­ remljene hotele.

Črtastih vzorcev so se naveličali

Kot pravi Gerbec, se lastni­ ki hotelov v zadnjem času po­ gosteje odločajo tudi za barvasto posteljnino v pastelnih barvah (svetla bež, šampanjec, oker, nežna marelica in podobno), ki se lahko pere na 95 stopinjah Celzija in zapira na preklop. Črtastih vzorcev so se menda že nekoliko naveličali, zdaj povprašujejo po modernejših vzorcih tkanja z obdelavo proti mečkanju ali s fino obdelavo tkanine z občutkom mehkobe in satenasto na otip. Predvsem pa je pri izbiri barv in vzorcev

pomembna usklajenost z am­ bientom oziroma notranjo ure­ ditvijo hotelske sobe.

Prevladuje belina, barvitost še sramežljiva

Obvezna oprema hotelske kopalnice so tudi brisače in ko­ palni plašči. Večina naročenih brisač je belih, polepšajo pa jih lahko z različnimi teksturami in vzorci tkanja. Opažajo, da se tudi tu povečuje povpraševanje po barvastih, največ v barvi šampanjca in teže od 400 do 500 gramov na kvadratni meter, le redko več. Izdelane so iz 100­ odstotnega frotirja v posebnem tkanju za hotele, ki prenese več pranj. Kot razlaga Gerbec, je pri večjih naročilih v brisačo možno vtkati logotip in napis, manjšim kupcem pa prodajo brisače iz zaloge z morebitnim vezenjem imena ali logotipa v več barvah. Pri kopalnih plaščih prevladu­ jejo beli s kimono ovratnikom in izvezenim logotipom na prsih ali žepih, v zadnjem obdobju pa se hotelirji odločajo tudi za barvane v naturi ali pastelu. Le redko se v hotelih uporablja kapuca, več je šal ovratnika.

In koliko te opreme potrebu­ je hotel? Formula za izračun količine brisač in posteljne­ ga perila je ponavadi število ležišč, pomnoženo s 3,5 ali štiri. Zanimivo je, da ima cena pri izbiri dobavitelja še vedno odločilno vlogo, kot pravi Grbec, pa so slovenski izdelki dražji od uvožene konkurence. Omenil je še posebno zahtevo nekaterih naročnikov, in sicer so želeli negorljivo posteljnino, ker je tako predvidevalo gradbeno dovoljenje pri obnovi starejših lesenih objektov.

Še vedno prevladuje belina

nad sramežljivo barvitostjo

Pri posteljnem perilu, brisačah in kopalnih

plaščih je pomembna tudi barvna usklajenost

z ambientom

70 %

posteljnega perila v hotelih je bele barve

– predvsem zaradi lažjega vzdrževanja in občutka čistoče pri gostih.

ŠTEVILKA

Talna obloga je najbolj obremenjena površina v hotelu, zato moramo pri njeni izbiri upoštevati strokovna merila, predvsem pa izbrati takšno, ki je odporna proti obrabi, mehanskim poškodbam, vlagi in ognju, pri tem pa ne sme vsebovati zdravju in okolju škodljivih snovi. Zaželeno je tudi, da čim bolj duši zvok, da je njeno vzdrževanje enostavno, poleg vsega mora biti tudi očem prijazna, saj skupaj z drugo opremo zaokroži podobo hotelskega ambienta.

Vsaka vrsta talne obloge ne izpolnjuje vseh kakovost­ nih kriterijev enakovredno in optimalno, zato za prostore z različno namembnostjo izbi­ ramo različne vrste oblog. Te v grobem delimo na tekstilne, trde, lesne in kamnite.

Tekstil ima vrsto prednosti

S svojo toplino, udobjem, mehkobo in moderno obdela­ vo materialov tekstilne obloge v svetu talnih oblog sodijo v sam vrh. Taftane obloge so cenovno najbolj dostopne, saj je posto­ pek izdelave hiter in razmeroma preprost. Najbolj napreden je postopek brizganja barv pod visokim tlakom, kjer se vlakna obarvajo globinsko, s čimer se doseže večja obstojnost barv. Iglane obloge so izdelane iz umetnih vlaken in so enoslojne ali potiskane dvoslojne. Zaradi velike gostote tkanja (iglanja) so zelo primerne za obremenjene površine. Tkane obloge so ses­ tavljene iz 80 odstotkov volne in 20 odstotkov najlona kot tek­ stilne vrhnje osnove ter iz pod­

lage iz jute. Zaradi tehnologije izdelave so luksuznega videza, ponavadi tradicionalnih vzorcev in kot nalašč za vrhunske ob­ jekte, kot so luksuzni hoteli, igralnice, konferenčne dvorane in restavracije.

Trde talne obloge

Izjemno primerne so tudi za zelo obremenjene površine. So antibakterijske, antistatične, proizvajalci jih ponujajo v številnih različicah in bar­ vah, ki posnemajo videz par­ keta, ploščic ali celo intarzij. Na voljo so različni tipi pen­ jenih ali elastičnih oblog iz PVC, ki so si po sestavi zelo podobne. Njihova kakovost pa je odvisna od sestave in debeline zaščitnega premaza – na splošno velja, da debelejši premaz povečuje odpornost proti obrabi. Kakovostnejše različice so zaščitene z dodat­ nim poliuretanskim ali akrilnim premazom, ki omogoča boljše in lažje čiščenje, povečuje pa tudi odpornost proti nekaterim topilom. Zanimiv je predvsem linolej, talna obloga iz naravnih sestavin, saj je antistatična, an­ tibakterijska, trpežna, ne drsi in ne povzroča alergij, hkrati pa je dober toplotni in zvočni izolator.

Les najbolj cenjen material

Les je topel, elastičen, antistatičen, človeku in okolju prijazen material, ki uravnava vlago v prostoru in še bi lahko naštevali njegove odlike. Klasični parket je go­ tovo naložba za daljši čas, saj ga zaradi večje debeline lahko večkrat brusimo oziroma ob­ navljamo. Gotovi parket je vse bolj razširjen zaradi hitre in čiste montaže ter predhodne

površinske obdelave. Površina je lahko oljena ali lakirana, nekateri so predhodno krtačeni ali ročno skobljani. Panelni parket je običajno končno ob­ delan, torej brušen in lakiran ali oljen ter ojačen z UV­pos­ topkom. Cenovno dostopnejši od klasičnega je lamelni parket, ki je sestavljen iz deščic ozi­ roma lamel, vzporedno nale­ pljenih na mrežasto podlago. Njegova kakovost je odvisna od površinske obdelave, pa tudi od vrste lesa. Lahko ga obnav­ ljamo, a ga zaradi majhne debe­ line lamel brusimo le dvakrat. Ladijski pod je izdelan iz enega kosa lesa in širokih elemen­ tov, zato se med kurilno sezono zaradi padca relativne zračne vlage pod 40 odstotkov izsuši. Pojavu špranj med deskami se lahko izognemo s troslojnim ladijskim podom, saj njegova sestava zagotavlja bistveno manjšo izsušitev. Laminatni parket je narejen iz umetne mase, odporen je proti kemika­ lijam, mehanskim poškodbam in obrabi.

Marmor, granit in druge kamnite talne obloge

Najbolj priljubljene naravne vrste kamna za talne obloge so skrilavec, peščenec in apnenec. Te obloge so narezane po meri in oblikovane, na voljo pa so tudi v ploščah. Talna obloga iz naravnega kamna bo ob rednem in pravilnem vzdrževanju ostala lepa več de­ setletij. Plošče različnih velikosti lahko položimo na tla v hodnikih, predsobah, prestižnih poslovnih prostorih, vhodnih avlah hotelov, stopniščih … Naravni kamen z gladko površino je v kombinaciji s talnim gretjem primeren tudi za tla v kopalnici.

Talna obloga mora biti izdelana za vsak objekt posebej, da lahko izraža njegovo osebnost. Slog, udobje in razpoloženje morajo tvoriti usk­ lajeno celoto, ki poudarja značaj ho­ tela. Poleg funkcionalnosti je zato pomemben trajni vtis, pri čemer ima izbira talne obloge zelo pomembno vlogo.

Članek je pripravila N. S., iz podjetja Flooring.

Prava talna obloga celostno

zaokroži podobo hotela

Za prostore z različno namembnostjo izbiramo

različne vrste oblog

Dizajn pohištva v hotelih

višje kakovostne ravni niha od klasičnega do zelo modernega pohištva z ravnimi linijami, na občutek razkošja pa vpliva predvsem uporaba različnih barv, naravnih materialov in svetlobnih učinkov. Nekateri hoteli s stoletno tradicijo se odločajo tudi za stilno pohištvo, še posebno, če se stil ujema z arhitektonsko zasnovo zgradbe.

Pri opremi hotelov, poslovnih in protokolarnih objektov se pohištvo izdela po naročilu, dizajn pa je povsem odvisen od želja naročnika. V večini pri­ merov se investitorji odločajo za

pohištvo, ki je skladno s filozo­ fijo hotela, pravi Benjamin Mirt iz sevniškega podjetja Stilles, ki letos praznuje 60­letnico.

Z malo denarja naredite slab vtis

Ker podjetje s pohištvom opremlja tudi hotele v tujini, nam je Benjamin Mirt razkril tudi svoja opažanja glede razlik med našimi in tujimi hotelirji pri izbiranju hotelske opreme. »Glavna razlika je v odnosu do kulture bivanja. Pri naših ho­ telirjih je glavno merilo pri izboru notranje opreme njena cena, medtem ko se v tujini in­ vestitorji zelo dobro zavedajo, da je ravno notranja oprema tista, ki naredi bistveno raz­

liko med posameznimi hoteli.« Raznovrstnost barv in struktura naravnega lesa v kombinaciji s skrbno izbranimi tkaninami ter mogočnost marmorja in kovin­ skih dodatkov je tisto, kar lahko človek vizualno zazna in si na tej podlagi ustvari prvi vtis o nekem ambientu. Če je prvi vtis slab, ga tudi potem, ko vidi, da v hotelu vse teče gladko, zlepa ne popravi. In še nekaj je zanimivo. Kot poudarja Mirt, je razlika v vrednosti celotne naložbe v pri meru, da se investitor raje odloči za kakovostnejšo kot cenovno ugodnejšo notranjo op­ remo, zelo majhna. V nasprotju s tem pa je razlika pri vtisu, ki ga na gosta naredi razkošnejša op­ rema v primerjavi s skromnejšo,

ogromna. »Skromna oprema lahko dejansko razvrednoti ogromna investicijska sredstva, ki jih je hotelir pred tem vložil v gradnjo ali obnovo objekta, in tega dejstva se v tujini bolje zavedajo kot pri nas,« ugotavlja sogovornik.

Kombinacija masive in furnirja

Sicer pa je bistvena razlika v opremljanju hotelov višjega in nižjega cenovnega razreda v materialih in zahtevnosti obdelave. »V nižjem ceno­ vnem razredu je pohištvo narejeno iz oplemenitenih ivernih plošč z melaminsko folijo, v srednjem je pohištvo furnirano, v višjem pa gre za

kombinacijo masivnega lesa in furniranih plošč, ki pa jih izbere naročnik,« pojasnjuje Mirt. Prednost kombinacije masivnega in furniranega pohištva je v tem, da izdelek ohranja vse vizualne lastnosti masivnega pohištva, hkrati pa je konstrukcijsko stabilnejši, saj se ravne furnirane plošče v spreminjajočih se klimatskih razmerah ne krivijo.

En ponudnik opravi vse

Investitorji, predvsem tisti v višjem kakovostnem razredu, želijo pogosto kar od enega sa­ mega ponudnika pridobiti ponudbo za celotno notranjo opremo hotela in pripadajoče hotelske infrastrukture. To

pomeni, da en izvajalec ponu­ di tako pohištvo za sobe kot za javni del, kamor sodijo recep­ cija, restavracija, bari, lobiji, hodniki in drugi javni postori. Širša ponudba pa vključuje tudi dekoracijo prostorov, obdelavo talnih in stenskih površin ter avdio­vizualno opremo kot sestavni del hotelskih sob. Ker gre v takem primeru za celostno ponudbo razvoja in projektiranja hotelske opreme na enem mestu, ponudniki vse bolj sodelujejo s partnerskimi podjetji, pa tudi s projektant­ skimi biroji, večjimi lokalnimi biroji za inženiring ter grad­ benimi podjetji, ki včasih pre­ vzamejo celoten posel vključno z opremo.

Dizajn naj ustreza filozofiji hotela

STAnd on exCeLLenCe

Stays for a lifetime – and even longer

The cover layer which is thicker by 50 % compared with traditional engeneered parquets can be grounded several times and is still good as it was years ago.

1 2

An Austrian First-Quality Product

A tolerance of one hundredth of a millimeter of the groove and tongue

joints on all 4-sides makes Actus a real “precision parquet”.

3

5) Very suitable for floorheating systems

5

Surface: varnish (UV hardening, 7-layers) or oiled

No more grinding dust and smell

Sealing according to the UV method ensures an intense penetration effect, extreme hard-ness and resistance, and is harmless to environment.

4 Advantages: Technical details: Length: 500 mm / 400 mm Width: 70 mm / 70 mm Thickness: approx 10 / 11 mm Toplayer: approx 6 / 4 mm

Construction: birch plywood, ~ 6 mm hardwood toplayer

Glueing: D3 according to DIN EN 204

Surface: varnish (UV hardening 7-layers), oil

Varnish: 100 g/m2

Types of wood: oak, thermooak, steamed beech, ash, thermoash, european maple, canadian maple, steamed acacia, european cherry, american cherry, chilean pear, fireland cherry, european nut, american nut, doussie, merbau, jatoba, wenge

Packaging: 2,52 m2_{/ 2,10 m}2_{/ 1,68 m}2_{per unit}

136,08 m2_{/ 113,40 m}2_{/ 120,96 m}2_{per pallet}

Various layings: parallel, herringbone

2-layer engeneered floor

ACTUS 6.0

ACTUS 4.0

Maximum stability and flexibility

Thanks to the 5-layer carrier plate of ROHOL, our plywood factory which is part

of STÖCKL group.

Vabimo vas v naše poslovne prostore na Celovški 317 v Ljubljani,

kjer vas bomo z veseljem popeljali v svet talnih oblog

LIST IZ KNJIGE NAŠIH REFERENC

Specializirano podjetje za prodajo ter vgradnjo

vseh vrst talnih oblog in zastopnik evropsko

priznanih proizvajalcev

Mesečeva restavracija Hotel Histrion Hotel Plesnik, Logarska dolina - kongresna dvorana

Hotel Atina, Banjaluka, BiH

Talne obloge

zastopstva in izvajanje

d.o.o.

APART HOTEL Atomske toplice, Podčetrtek Apartmaji TERME PTUJ, Ptuj

Golf hotel GRAD MOKRICE Grand hotel EMONA, Portorož Hotel APOLLO, Portorož Hotel BARBARA, Fiesa Hotel BERNARDIN, Portorož Hotel CASINO, Lipica Hotel METROPOL, Portorož GRAND HOTEL PALACE, Portorož Hotel RIVIERA - kongresna dvorana, Portorož Hotel STRUNJAN

Hotel 2000, Terme Zreče Hotel BORAK, Brač, Hrvaška Hotel EXCELSIOR, Dubrovnik, Hrvaška Hotel INTERNATIONAL, Zagreb, Hrvaška Discoteca SOLARIS, Moskva, Rusija

www.flooring.si e-pošta: info@flooring.si

Kongresna dvorana CCB2 – EUROPA, GH Bernardin, Portorož

SKB Leasing, Ljubljana Poslovni prostori ČP DELO, Ljubljana Poslovni prostori MOBITEL, d. d. v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Velenju BANKA AČINSK, Rusija

Hotel ZVONIMIR, Baška, Hrvaška Terme 3000, HOTEL LIVADA, Moravske toplice Hotel WALDINGER, Osijek, Hrvaška VILE PARK, Portorož

Hotel LOVEC, Bled

HOTEL PLESNIK, Logarska dolina – kongresna dvorana

Pisarne MOL, Ljubljana itd ...

Terme Palace, Portorož

Varčevanje pri opremi lahko razvrednoti ogromno naložbo hotelirja v

gradnjo objekta, česar se pri nas še premalo zavedajo

Celovška 317, 1000 Ljubljana, tel.: + 386 (0)1 500 53 30 faks: + 386 (0)1 500 53 60

Kongresna dvorana CCB 2 -Europa, Bernardin, Portorož

ART DECOR d.o.o.

Celovška 317,

1210 Ljubljana - SI

Tel.: 01/ 50 05 370

Faks: 01/ 507 27 08

E-mail: art.decor@siol.net

Hotel ATINA, Banjaluka, BiH Fo to : F lo or in g