Contemporary Slovenian house in the urban area

Full text

(1)Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija. Dorian Šipoš. SODOBNA SLOVENSKA HIŠA V URBANEM OKOLJU Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje. Maribor, avgust 2015.

(2) Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje. Sodobna slovenska hiša v urbanem okolju. Študent:. Dorian ŠIPOŠ. Študijski program:. univerzitetni, arhitektura. Mentor:. doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh.. Maribor, avgust 2015. 2.

(3) ZAHVALA: Zahvaljujem se mentorju doc. Janku J. Zadravcu za pomoč, spodbudo in vodenje pri izdelavi projektne naloge. Posebna zahvala velja tudi mojim staršem in bratu, ki so mi omogočili študij in me ves čas nesebično podpirali. 3.

(4) SODOBNA SLOVENSKA HIŠA V URBANEM OKOLJU. Ključne besede: enodružinska hiša, sodobna hiša, arhitektura, Maribor, prostostoječa hiša. Povzetek: V projektni nalogi se osredotočamo na snovanje enodružinske hiše v urbanem okolju. Na začetku projektne naloge bo predstavljena enodružinska hiša kot oblika bivanja. Enodružinska hiša naj bi vsebovala vse zahtevane vidike sodobne in funkcionalne arhitekture, v kateri biva ena družina. Besedna zveza »slovenska hiša« pomeni, da so za hišo značilne nekatere tradicionalne in regionalne posebnosti in materiali iz slovenskega prostora. Hiša bo predstavljena tako, kot da je snovana za skupinsko gradnjo, od hiše do hiše, in kot prostostoječa hiša.. CONTEMPORARY SLOVENIAN HOUSE IN THE URBAN AREA Key words: single-family home, architecture, Maribor, detached house, modern house. Summary: This graduation paper (project) focuses on planning a single-family detached home in an urban environment. In the beginning of the paper a single-family detached home will be presented as a way of living. This type of house has the necessary elements of modern and functional architecture and it is intended for a single family. The collocation 'Slovenian house' means that the house has regional and traditional characteristics and that the building materials originate from Slovenia. The house will be presented as if it were planned as both a terraced house and a detached house.. 4.

(5) KAZALO VSEBINE:. 1. UVOD .................................................................................................................................... 7 1.1. 2. Struktura predstavitve ............................................................................................. 7. ENODRUŽINSKA HIŠA V URBANEM OKOLJU ................................................................... 8 2.1. Tehnično-ekonomski vidiki ...................................................................................... 8. 2.2. Enodružinska hiša kot arhitekturna naloga ............................................................. 8. 2.3. Začetek in nadaljnji razvoj enodružinske stanovanjske gradnje v Sloveniji .................................................................................................................. 9 2.3.1. Javnomnenjske raziskave o željah prebivalcev glede načina bivanja ........................................................................................... 9. 3. 4. 5. 2.4. Prostostoječa enodružinska hiša .......................................................................... 10. 2.5. Zgoščena zazidava enodružinskih hiš .................................................................. 11 2.5.1. Skupinska gradnja ................................................................................... 11. 2.5.2. Primer skupinske ali zgoščene gradnje ................................................... 12. TRADICIONALNA SLOVENSKA HIŠA V RURALNEM OKOLJU ........................................ 14 3.1. Panonska hiša ...................................................................................................... 15. 3.2. Alpska hiša ........................................................................................................... 15. 3.3. Kraška hiša ........................................................................................................... 16. TRADICIONALNE SLOVENSKE MESTNE HIŠE ................................................................ 17 4.1. Predvojna slovenska delavska hiša ...................................................................... 17. 4.2. Slovenska meščanska vila .................................................................................... 17. ZASNOVA SODOBNE SLOVENSKE HIŠE V URBANEM OKOLJU ................................... 18 5.1. Zasnova prostostoječe stanovanjske hiše ............................................................ 18 5.1.1. Ideja in koncept ....................................................................................... 18 5.

(6) 6. 5.1.2. Materiali ................................................................................................... 19. 5.1.3. Umestitev v prostor.................................................................................. 19. 5.1.4. Funkcionalna zasnova ............................................................................. 19. 5.1.5. Seznam prostorov z navedbo površin: .................................................... 20. 5.1.6. Konstrukcija ............................................................................................. 21. BISTVENE POVEZAVE MED TRADICIONALNO SLOVENSKO HIŠO IN ZASNOVO SODOBNE SLOVENSKE HIŠE ........................................................................ 21. 7. PREDSTAVLJANJE. MOŽNOSTI. SKUPINSKE. GRADNJE. PROSTOSTOJEČIH HIŠ ..................................................................................................... 22 Zasnova skupinske gradnje dveh stanovanjskih hiš ............................................. 22. 7.1. 7.1.1. Ideja in koncept ....................................................................................... 22. 7.1.2. Funkcijska zasnova ................................................................................. 22. 7.1.3. Ekonomičnost gradnje dveh enakih hiš v istem času .............................. 23. 8. SKLEP ................................................................................................................................. 24. 9. LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................... 25 9.1. Spletni viri ............................................................................................................. 25. 10 PRILOGE ............................................................................................................................. 27 10.1. Seznam slik .......................................................................................................... 28. 10.2. Naslov študenta .................................................................................................... 29. 6.

(7) 1 UVOD Namen projektne naloge je predstavitev sodobne enodružinske slovenske hiše, ki je zasnovana za urbano okolje. Naslov sodobna slovenska hiša pomeni, da so oblika hiše oziroma materiali, iz katerih bo hiša grajena, na slovenskih tleh zgodovinsko gledano že dlje časa v uporabi. Namen dela je ustvariti sodobno slovensko hišo, ki jo kljub svoji sodobnosti hkrati odlikujejo tradicionalne značilnosti slovenskega prostora. Predvsem je pomembno, da je hiša funkcionalna, ustrezno umeščena v urbano okolje in s tem privablja mimoidoče. V projektni nalogi bomo izdelali hišo tako, da bomo obdržali tradicionalno obliko in uporabili sodobne materiale. Predstavljena oziroma umeščena v prostor bo kot enodružinska prostostoječa hiša in kot skupinska gradnja prostostoječih hiš. Funkcionalno bo razdeljena na dve nadstropji, v pritličju se bo nahajal javni oziroma dnevni del s tehniškimi prostori, v zgornjem nadstropju pa bodo dve otroški sobi s skupno kopalnico in spalna soba s kopalnico.. 1.1. Struktura predstavitve. V prvem, teoretičnem delu bodo predstavljeni enodružinska hiša, njen začetek in razvoj v Sloveniji, javnomnenjske raziskave o željah prebivalcev v zvezi z načinom bivanja, skupinska gradnja in primeri tradicionalne slovenske hiše s poudarkom na kraški hiši, meščanski hiši in vili. V drugem delu bo teoretično predstavljena zasnova »Sodobne slovenske hiše v urbanem okolju« kot prostostoječa hiša in kot skupinska gradnja prostostoječih hiš. V tretjem delu bomo grafično prikazali zasnovo »Sodobne slovenske hiše v urbanem okolju« kot prostostoječa hiša.. 7.

(8) 2 ENODRUŽINSKA HIŠA V URBANEM OKOLJU Če gledamo na problem oblike stanovanja razvojno, ugotovimo, da je enodružinska stanovanjska hiša primarna oblika stanovanja. Gradnja stanovanja je v starejših obdobjih človeške zgodovine pomenila izključno le gradnjo enodružinskega prebivališča. Šele nastanek mest, ki je koncentriral veliko število ljudi na istem kraju, je ustvaril pogoje tudi za gradnjo večstanovanjskih najemniških hiš. (Ivanšek, 1988) Iz zgodovinskega vidika predstavlja enodružinska hiša primarno obliko stanovanja. Šele nastanek mest je zaradi koncentracije velikega števila ljudi na istem kraju ustvaril pogoje za gradnjo večstanovanjskih hiš. Čeprav so razprave o uporabnosti enodružinskih hiš vedno bile prisotne, bo projektiranje individualnih stanovanj vedno ostal del organskega procesa arhitekture. Edvard Ravnikar smatra enodružinsko hišo za »fundamentalno obliko, na kateri se bosta gradila bodoči standard in kultura naše naselitve«. (Ivanšek, 1988). 2.1. Tehnično-ekonomski vidiki. Nasprotniki enodružinske gradnje običajno navajajo ekonomske razloge kot glavni argument za svoje odklonilno stališče do enodružinske hiše. Enodružinska gradnja je po njihovem mnenju predraga in neekonomična. Na vprašanje, kaj je ekonomično, ni mogoče odgovoriti kratko in jedrnato, saj je pojem ekonomičnosti zelo relativen. Če primerjamo visoko in nizko zazidavo, bodo na prvi pogled – gledano s tehnično-ekonomskega vidika – koncentracija vseh inštalacij v sanitarni vozel in prihranki v kletnih prostorih in strehah govorili več etažni gradnji v prid. Na drugi strani pa se zdi, da nizka zazidava prinaša podražitev z relativno večjo porabo za temelje, kletne in strešne površine, posebne stopnice v dvoetažni zazidavi itd. (Ivanšek, 1988). 2.2. Enodružinska hiša kot arhitekturna naloga. Gradnja enodružinskih hiš, seveda v najkakovostnejši obliki, je bila vedno laboratorij novih arhitekturnih idej, v katerih so se izoblikovali novi arhitekturni učinki prostora, oblik in materialov. Arhitekt današnjega časa, predvsem pa bodočnosti, ni več prvenstveno oblikovalec posameznih hiš, temveč predvsem oblikovalec celotnega stanovanjskega okolja. (Ivanšek, 1988) 8.

(9) 2.3. Začetek in nadaljnji razvoj enodružinske stanovanjske gradnje v Sloveniji. Do konca petdesetih let se je praviloma na robu urbanih naselij pospeševala predvsem gradnja večstanovanjskih sosesk s tipologijo blokovskih objektov. Na ta način so poskušali odpraviti primanjkljaj stanovanj v povojnem obdobju, posledično pa je vladalo med tipologijo enodružinske gradnje stihijsko in nenačrtno graditeljstvo. Po letu 1950 so nastale prve sodobne enodružinske hiše v Sloveniji, ki so bile znane po prostorskih in tehnoloških inovacijah. V tem obdobju je arhitekt France Ivanšek izvedel prvo večjo anketo o stanovanjskih željah Slovencev, v kateri se je izkazalo močno stremljenje po bivanju v enodružinski hiši. Kljub temu gradnja enodružinskih hiš ni imela večjega obsega do približno leta 1965. Od začetka 70ih let se je uveljavila organizirana strnjena gradnja enodružinskih, večinoma vrstnih hiš. Glede na večjo površino stanovanja je ta tip gradnje v primerjavi s stanovanjem v bloku omogočal trajnejšo rešitev stanovanjskega problema za razvoj družine. Tedaj je bila zaznana tudi težnja posameznih skupin prebivalstva za bivanje na območjih, ki bi bila tesneje povezana z rekreacijskimi površinami in so izkazovala individualnost, sproščenost bivalnega okolja in možnost individualnega razvoja družine v okviru lastne hiše. V 90ih letih je bila najpogostejši tip enodružinske gradnje še vedno prostostoječa hiša. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer je bilo samograditeljstva manj, vendar je bil položaj pri enodružinski gradnji kljub temu neurejen. (Perić, 2013). 2.3.1. Javnomnenjske raziskave o željah prebivalcev glede načina bivanja. Enodružinska hiša je v Sloveniji še zmeraj najbolj priljubljena oblika bivanja. V zvezi z željami prebivalcev glede načina bivanja je bila leta 2007 na Statističnem uradu RS izvedena raziskava. Ta je pokazala, do so 4 % gospodinjstev popolnoma nezadovoljni s stanovanjem, 88 % je zadovoljnih (58 % zadovoljivih in 30 % zelo zadovoljnih), preostalim 8 % pa je vseeno. Prebivalci si želijo: lastni vrt ali atrij in lastno parkirno mesto v bližini vhoda v objekt. Raziskava Kakovost stanovanjske oskrbe in bivalnega okolja Urbanističnega inštituta iz leta 2002 daje analizo javnomnenjskih raziskav med leti 1969 in 1994. Izsledki te analize kažejo, da je 68,9 % vprašanih ljudi že stanovalo v lastni hiši. Tistih, ki so živeli v različnih tipih večstanovanjskih hiš in bi radi živeli v enodružinski hiši, je bilo 93,4 %. (Cigoj, 2008). 9.

(10) Grafični prikaz podatkov, ki zajema gradnjo enodružinskih hiš po izbranih mestih v Sloveniji, kaže visoko stopnjo graditeljstva v Ljubljani. Sledijo mesta Maribor, Novo mesto, Izola, Domžale in Kranj. V Mariboru je opazen porast šele po letu 1995. (Statistični podatki iz leta 2007). Slika 1 - grafični prikaz podatkov. 2.4 Prostostoječa enodružinska hiša Prostostoječa enodružinska hiša je hiša, ki se z nobeno stranjo ne dotika meje parcele, temveč stoji prosto na njej. Prosto pot okoli hiše, ki jo omogoča takšna postavitev in ki ima svoj psihološki in praktični pomen, lastniki tovrstnih hiš visoko cenijo. Prostostoječa hiša je med vsemi oblikami enodružinske hiše relativno najdražja. Res je, da je prostostoječo hišo bolj kot katerokoli drugi tip enodružinske hiše mogoče najlažje prilagoditi značaju zemljišča in stranem neba. Če želimo, lahko okna postavimo na vse štiri fasade. Prostostoječa hiša je torej tip hiše, ki daje projektantu in stanovalcu relativno največjo individualno svobodo. Toda ta svoboda ni tako neomejena, kot se zdi na prvi pogled. Enako svobodo uživa tudi sosed, tudi on lahko namesti okna na vseh štirih fasadah. Ko takšna svoboda vodi do tega, da je iz ene kuhinje možen pogled v sosedovo spalnico, iz enega jedilnega kota v sosedovo dnevno sobo in ko na terasi ni mogoče spregovoriti besede, ki je ne bi slišal tudi sosed na terasi, se te relativne prednosti takoj spremenijo v absolutne slabosti. To odpade edino v primeru, ko so parcele tako velike, da odpadejo vse vizualne in akustične pomanjkljivosti. (Ivanšek, 1988). 10.

(11) Zgoščena zazidava enodružinskih hiš. 2.5. Prej smo govorili o individualni hiši, ki je projektirana za določeno družino in za katero so upoštevane vse njene želje, navade in specifične prostorske potrebe. Ko govorimo o zgoščeni zazidavi oziroma skupinski gradnji, največkrat govorimo o tipski hiši. Tipska hiša je projektirana za določen, vendar neznan tip družine, pri čemer pa so zagotovljene in upoštevane vse normalne življenjske navade in družinske prostorske potrebe. Le pri individualni hiši lahko v celoti upoštevamo želje oblikovanja, orientacije, osončenosti, lepih pogledov, soseščine, itd. Vsega tega tipski projekt, ki bo uporabljen za več enakih hiš ali celo na več različnih gradbiščih, ne more upoštevati v enaki meri. (Ivanšek, 1988) Skupinska gradnja. 2.5.1. Prva stopnja integrirane gradnje enodružinskih hiš je t. i. skupinska gradnja. Tukaj so še vedno lahko prisotne (ne pa nujno) prostostoječe hiše, ki so nekatere potrebe rešile skupno: -. Projektna rešitev hiše je enotna oziroma vsebuje majhne, nebistvene spremembe od hiše do hiše.. -. Uporaba zemljišča je skupinsko zasnovana (skupni parkirni prostori, skupno otroško igrišče ipd.).. -. Nekateri prostori oziroma naprave so centralne (centralna kurjava, toplovod, garažne hiše).. -. Celotna skupina se gradi istočasno, organizacijsko pa je vsa gradnja v čim večji meri združena.. -. Nižja cena projekta (cena projekta se razdeli na vse).. -. Cenejša gradnja.. -. Arhitekturno in urbanistično obstaja večja usklajenost.. Na področju skupinske gradnje obstajajo še stanovanjski dvojček, verižna hiša, vrstna hiša ipd., toda v tej diplomski nalogi nas najbolj zanima skupinska gradnja, kjer hiša še vedno stoji samostojno, vendar na čim manjšem zemljišču zaradi čim večjega izkoristka tega. (Ivanšek, 1988). 11.

(12) Primer skupinske ali zgoščene gradnje. 2.5.2. Stanovanjsko naselje Murgle (Ljubljana, občina Vič-Rudnik), natečajni projekt, prva nagrada, leta 1965, avtor: France Ivanšek s sodelavci. Glavne značilnosti zasnove naselja: -. Urbanistična struktura naselja se do skrajne možnosti prilagaja avtohtoni barjanski naravi, ki je postala na ta način njen bistveni in značilni sestavni del. Naravni drevored velikih dreves ob barjanskih jarkih so bili izhodišče za lokacijo današnjih cest. Povezanost naselja z naravo izražajo tudi imena ulic, ki niso povzeta po slanih ljudeh in dogodkih, ampak po drevesnih vrstah, ki so zasajene: Pod topoli, Pod hrasti, Pod vrbami itd. (Ivanšek, 1988). -. Cestni sistem je omejen na minimum tako, da je celotno naselje organizirano v stanovanjske kareje, do posameznih hiš vodijo le stanovanjske poti. Takšna prometna ureditev je zahtevala ločitev garaž od hiš, pri čemer razdalja med garažo in hišo nikoli ne preseže 50 metrov. Ta način hiše osvobaja od cestnega hrupa in prahu ter ustvarja bolj humane stanovanjske pogoje.. -. Osnovni arhitekturni element oblikovanja kareja je tipizirana pritlična vrstna oziroma atrijska hiša. Arhitektura oblikovanja posameznih hiš je zavestno enostavna. Glavna skrb je veljala oblikovanju takšnega stanovanjskega tlorisa, ki bo v celoti in detajlih maksimalno funkcionalen in kjer se drage stanovanjske površine ne bodo neracionalno izgubljale. Posebno skrbno je bila premišljena vizualna in funkcionalna zveza med notranjimi stanovanjskimi in zunanjimi vrtnimi prostori, saj lahko le tako pridejo do polne veljave bistvene prednosti pritlične stanovanjske hiše. Enoten 120 cm globok nadstrešek na južni strani omogoča poleti osenčenje vse do spodnjega roba oken z nizkim parapetom, kar povzroča prijetno klimo v stanovanju tudi v najhujšem poletju. (Ivanšek, 1988). -. Naselje Murgle s približno 800 hišami je projekt, ki je prejel več nagrad. Izmed vseh nagrad tudi Plečnikovo nagrado leta 1973 z obrazložitvijo: »Naselje Murgle je pri nas prvič v večjem merilu uveljavilo organizirano, racionalno in sodobno individualno stanovanjsko zazidavo po načelih sodobnega urbanizma. Posebna odlika zasnove soseske je umirjena in funkcionalna arhitektura, velika kakovost zunanjega bivalnega prostora, usklajena delitev javnega in individualnega odprtega prostora in inventivna včlenitev novega v naravne strukture. 12.

(13) -. Vse to daje celotni soseski obeležje posebej kakovostnega stanovanjskega okolja, aktualno časovno vrednost in jo uvršča med naše najvidnejše urbanistične dosežke“ (Ivanšek, 1988). Sledijo grafični prikazi nekaterih tipov hiš v stanovanjskem naselju Murgle in izgled samega naselja.. Slika 3 - Izvedbeni zazidalni načrt. Slika 2 - Peš poti. Slika 4 - Glavna cesta v Murglah. Slika 5 - Formiran drevored. 13.

(14) 3. TRADICIONALNA SLOVENSKA HIŠA V RURALNEM OKOLJU. Danes zelo težko rečemo, kaj je tradicionalna slovenska hiša, oziroma težko si jo predstavljamo, ker je ta odvisna od kraja in časa, v katerem je grajena. Lahko pa omenimo nekaj skupnih značilnosti vseh tradicionalnih slovenskih hiš. Neto površina tradicionalne hiše ni merila preko 250 m², hiša ni bila živih barv, njena streha je bila zelo enostavna, po navadi dvokapnica z napuščom. Izdelana je bila iz naravnih materialov, kot so opeka, les, mešanica blata in slame oziroma sena, in slame kot strešne kritine. Razpored prostorov v vseh tradicionalnih hišah je skoraj enak, kar pomeni: en bivalni skupni prostor, kjer je kuhinja z jedilnico in klopjo, v drugem delu pa spalnica, shrambe in podobno. Na različnih geografskih področij se pojavijo različni dodatni prostori, kot so črne kuhinje, klet, podstrešje ipd. Zanimivo je, da so vse tradicionalne slovenske hiše imele izredno majhna okna, in sicer z razlogom zadrževanja energije v hiši oziroma ohranjanja vročega zraka zunaj. Pri tradicionalnih hišah v ruralnem območju je bila zelo pomembna povezava med vrtom in hišo, ker so ljudje včasih veliko stvari pridelali sami. (http://www.gmt1arhitekti.com/, 2014) Kot že omenjeno je Slovenija razdeljena na različne regije. Vsaka od teh regij je imela svojo tradicionalno hišo in temu primerno se razlikujejo tudi tradicionalne hiše:. -. panonska hiša,. -. alpska hiša,. -. kraška hiša.. V projektni nalogi se ne bomo poglobljeno ukvarjali s tradicionalno slovensko hišo v ruralnem okolju, ker snujemo sodobno hišo v urbanem okolju, temveč bomo le na kratko predstavili značilnosti vsake od navedenih. O tradicionalni slovenski hiši v ruralnem okolju bomo nekaj več povedali pri tradicionalni primorski oziroma kraški hiši, saj zanje velja, da so zaradi zelo majhne velikosti naselij na kraškem območju vse delno urbane.. 14.

(15) 3.1. Panonska hiša. Tradicionalna panonska hiša je enonadstropna, po navadi grajena iz lesa in potem premazana z mešanico ilovice in slame. Nekatere zelo stare panonske hiše so bile grajene samo iz ilovice, ki je bila ojačana s slamo. Končni sloj na fasadi, ki je dal tudi končno barvo, je bil premaz iz apna, le obrobi oken in vrat so bili okrašeni z barvo. Panonska hiša je bila skoraj vedno pokrita s slamo. Hiša na sliki ima zelo veliko dvorišče, nima posebne ograje, ki bi jo ločila od sosednjih objektov, objekt je na sredini zemljišča vezan na gospodarske objekte, kot so skedenj, hlev, kašča in koruznjak. Ključni elementi: blato/ilovica, slama, les, ilovnat omet, apno.. Slika 6 - Dominkova domačija (Panonska hiša). 3.2. Alpska hiša. Alpsko hišo najdemo na alpskem območju, kjer po navadi pade dosti snega, zaradi tega je alpska hiša že malo bolj razvita, obsega dve etaži. V spodnji etaži je prostor za živino, v zgornjem nadstropju so bivalni prostori. Skoraj vedno je zgornji oziroma bivalni del vseboval balkon oziroma t. i. gank. Alpska hiša ima zelo zanimiv način ogrevanja, in sicer je spodnji sloj z živino ogreval zgornje bivalne prostore. Zidano pritličje, leseno nadstropje in strm naklon strehe, na kateri se posledično težko nabira sneg, je značilen tradicionalni način gradnje alpskih hiš, ki so skoraj vedno pokrite s skodlami. Novost je vidna freska na zunanji fasadi, česar nismo imeli možnosti videti pri panonski hiši. Ključni elementi: kamen, opeka, smrekov in macesnov les, slama.. Slika 7 - Liznjekova domačija (Alpska hiša). 15.

(16) 3.3. Kraška hiša. Tako kot alpska hiša je tudi kraška hiša dvonadstropna, s shrambo v spodnjem in enotnim bivalnim prostorom v zgornjem nadstropju. Kakor je kamen primeren za primorske oziroma kraške dele, tako je tudi tradicionalna kraška hiša grajena iz kamna in zidana brez malte (suha gradnja), ker na Krasu primanjkuje vode. Hiša ima tudi lastno »štirno«, kjer se zbira kapnica po kamnitih žlebovih. Strešna kritina pri kraški hiši so tanke kamnite plošče (škrle). Ker je hiša grajena v vročih območij, so okna dostikrat zelo majhna z vzidanim križem na sredini, da preko leta ne bi prišlo preveč vročine v notranjost. Vsaka hiša je bila v celoti zazidana po robovih parcele; na eni strani hiša na drugi pa obdana z visokim kamnitim zidom. Na dvorišče je bilo možno priti samo skozi velika vrata, skozi parton oziroma kalono.. Slika 8 - Kraška hiša. Ključni elementi: kamen kot osnova za vse (različne vrste), les. Zanimivost gradnje na Krasu so večinoma mala mesta oziroma naselja, zaradi česar lahko trdimo, da so ta dokaj urbana in posledično so takšne tudi hiše, grajene na kraških območjih, delno urbane. To lahko sklepamo na podlagi malih dvorišč, vijugastih ulic, sklenjenih stavbnih nizov, poudarjeno oblikovanih vhodov v dvorišča, zunanjih stopnišč, uličnih križišč, ki se razvijejo v prave male vaške trge. Poleg tega ima vsaka hiša visoko ograjo, kar pomeni, da so hiše grajene ena do druge, medtem ko ograja preprečuje vizualno povezavo dvorišč in posledično ponuja ugodno mikroklimo. Ta mala dvorišča so imenovali tudi dnevna soba na prostem. Vasi so se razvijale in dopolnjevale skozi dolga stoletja, kar pomeni, da se je nova stavba navezala na obstoječi stavbni niz in se neopazno prilepila k sklenjenemu stavbnemu tkivu. Pred gradnjo hiš so ljudje na Krasu zaradi močnega vetra in sonca veliko razmišljali tudi o orientaciji objekta. Zaradi tega je vhod v hišo vedno na južni ali jugozahodni strani, vstran od burje. Na tej strani so tudi stopnišča in ganki. Na severni strani so okna manjša in jih je tudi številčno manj. Smer vetrov in osončenost so upoštevali tudi pri sajenju drevja. Zasajali so rastline, ki so odporne proti suši. (Stanislav Renčelj in Ljubo Lah, 2008). Slika 9 - Tloris kraške hiše s dvoriščem. 16.

(17) 4 4.1. TRADICIONALNE SLOVENSKE MESTNE HIŠE Predvojna slovenska delavska hiša. Predvojna slovenska delavska hiša, zrasla na obrobju mest, ki so delavcu, bivšemu vaščanu, nudila nov vir zaslužka, je prekinila s pozitivnimi tradicijami kmečke hiše. Namesto hiše, ki živi v harmoničnem sožitju z okolico in naravo, smo dobili hišico, ki je odtujena zemlji in se zgleduje po meščanski vili. Ker pa je zaradi malih materialnih možnosti ne more doseči, jo posnema le v nekaterih formalnih detajlih. Namesto zaraščenega okolja smo dobili amorfno aglomeracijo visokopritličnih hišic, ki jim je parcelacijski urbanizem vodilo. (Ivanšek, 1988). 4.2. Slovenska meščanska vila. Izvor slovenske meščanske »vile« je predvsem na nemških tleh, kjer se je ob koncu prejšnjega in v začetku našega stoletja uveljavila ideja romantične vile v cvetočem vrtu, do nas pa je prišla v skromnejši obliki, na manjši parceli, okrasni vrt pa je v veliki meri nadomestil zelenjavni vrt. Za razliko od kmečke in delavske enodružinske hiše, katerih prvenstveni namen je bil vedno zadovoljitev določenih funkcionalnih potreb, je meščanska vila vedno stremela za tem, da razen določeni funkcionalni potrebi zadosti tudi želji lastnika, da bi njegova hiša izražala njegov socialni status. V skrajni konsekvenci takšnega gledanja je hiša, katere primarni namen je njena uporabnost, ustreznost, postala izključno simbol družbenega statusa, ki je včasih sicer kaj malo praktično uporaben, a je vendarle ponos njegovega lastnika. (Ivanšek, 1988). 17.

(18) 5 ZASNOVA SODOBNE SLOVENSKE HIŠE V URBANEM OKOLJU V zadnjih časih si vse več ljudi želi živeti v enodružinskih hišah, v bližini večjega mesta, kjer imajo svoj mir, svojo zasebnost, vrt, parkirišče, zelenico in podobno. Zaradi tega prihaja do »zapolnitve« mest in širjenja samega mesta. Posledica hitrega in nepravočasno kontroliranega širjenja mest pripelje do razpršenosti naselij, prometnic in infrastrukture. Pojavlja pa se še en problem, in sicer večje število avtomobilov, kar pomeni gradnjo prometnic, s katerimi uničujemo veliko kmetijskih površin.. To je posledica napačne percepcije urbanizacije, ki jo je treba. spremeniti. (povzetek misli – Kos, 2002). 5.1 5.1.1. Zasnova prostostoječe stanovanjske hiše Ideja in koncept. Vodilna ideja je bila ustvariti sodobno hišo za štiričlansko družino v urbanem okolju s tradicionalnimi značilnostmi: oblika, materiali in povezava z okoljem. Lokacija hiše je center Maribora, na vogalu Poljančeve in Marčičeve ulice. Hiše v okolici so standardne z nekaterimi značilnostmi meščanskih vil. Oblikovno se hiša naslanja na stare oblike tradicionalnih ruralnih hiš oziroma. na zasnovi sodobne hiše lahko vidimo nekatere značilnosti, ki prihajajo iz. tradicionalnih hiš. Z druge strani je hiša povsem sodobna, o čemer priča njena južna stran, ki je popolnoma zastekljena, kar pa ne spada med značilnosti tradicionalne ruralne hiše. Zaradi slabih lastnosti oken so bile odprtine izredno majhne, ampak v današnjem času in s pomočjo sodobne tehnike zasteklitve je dosežena izredna kakovost bivanja in majhne izgube energije. Še ena zanimivost iz preteklosti: V 70-ih letih prejšnjega stoletja smo lahko pri tradicionalnih slovenskih hišah velikokrat videli različne dozidave. Z. zasnovo sodobne hiše smo želeli. spomniti tudi na to, vendar na sodoben način, tako da smo zasnovali osnovni volumen plus dva majhna volumna, ki naj bi predstavljala določeno vrsto dozidave.. 18.

(19) 5.1.2. Materiali. Materiali, ki so izbrani pri zasnovi sodobne hiše so: opeka, beton kot strešna konstrukcija, steklo, les in naravna opečna kritina. Cilj je zasnova sodobne hiše s sodobnimi materiali z ohranitvijo tradicionalne oblike podolgovate dvokapnice. Na zanimiv način želimo prikazati oziroma. predstaviti sodobne. materiale, tako kot so bili predstavljeni tipični materiali pri. tradicionalni hiši iz časa, v katerem je hiša nastala. Za slovenske tradicionalne hiše so materiali izrednega pomena, ker je material eden od kriterijev, po katerem lahko ločimo hiše glede na različne pokrajine. 5.1.3. Umestitev v prostor. Podatki o parceli: Marčičeva ulica 5, Maribor, površina: 932 m². Hiša je umeščena na vogal Marčičeve in Poljančeve ulice, v neposredni bližini mesta, Mestnega park in hkrati v bližini kmetijskih površin. Hiša je snovana tako, da smo najprej izbrali lokacijo in kljub orientaciji same lokacije snovali hišo. Povezava z javnim prometom je dokaj slaba, ker v mestnem jedru javni promet ne deluje preveč dobro. Severna fasada objekta je obrnjena proti Kalvariji južna stran pa gleda na Pohorje. Vhod je umeščen na severno stran, kjer ima najbližjo povezavo do ceste. Kasneje bo predstavljeno, kako je hiša lahko zasnovana kot skupinska gradnja dveh hiš na isti lokaciji oziroma kako eno parcelo razdelimo na dve parceli in dobimo dve enaki hiši. 5.1.4. Funkcionalna zasnova. Hiša je zasnovana kot pritličje in visoko podstrešje (skoraj v celoti uporabno). Iz tradicionalne hiše je vzeta osnovna pravokotna oblika hiše z dvokapnico. Vhod leži na severni strani, kamor je umeščen tudi vhodni del z zunanje strani in pomožnimi prostori z notranje strani hiše, ki so severovzhodno orientirani. Za vhodom lahko nadaljujemo po stopnicah v prvo nadstropje ali pa ravno v dnevni del, kje se nahajajo jedilnica s kuhinjo, dnevna soba odprta proti jugu in terasa Slika 10 - Lokacija parcele. odprta proti jugozahodu.. 19.

(20) Pritličje: Prostori v pritličju so zasnovani tako, da so dokaj odprti, razen pomožnih/servisnih prostorov, ki so ločeni od velikega odprtega prostora. Pomožni prostori so shramba, utilitiy in stranišče. Visoko obdelane stopnice iz lesa so umeščene v sredino odprtega prostora. Pod stopnicami se nahaja en mali delovni kotiček. Povezava med kuhinjo, jedilnico in teraso je kratka in zelo funkcionalna. Okna in velike steklene površine so zasnovane tako, da v hiši ne manjka naravne svetlobe. Nadstropje: Ko pridemo v nadstropje, vstopimo v hodnik, iz katerega lahko nadaljujemo pot v otroške sobe, kopalnico ali spalnico za starše. Na severozahodni ter severovzhodni strani se nahajajo otroške sobe s skupno kopalnico in na jugo ena velika spalna soba z lastno kopalnico in straniščem z odprtim pogledom proti jugu skozi veliko stekleno površino. Vsi prostori so naravno in dovolj osvetljeni. Vsaka soba ima več kot eno okno, tako da je omogočeno kakovostno naravno prezračevanje prostora. Hiša ima izredno orientacijo, zaradi tega so na južni strani večje steklene površine kot na severni. 5.1.5. Seznam prostorov z navedbo površin:. PRITLIČJE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.. HODNIK + STOPNICE KUHINJA + JEDILNICA SHRAMBA DNEVNI PROSTOR TERASA STRANIŠČE UTILITY. 25.85 m² 51.41 m² 3.61 m² 18.81 m² 22.65 m² 3.61 m² 3,70 m². NADSTROPJE 8. 9. 10. 11. 12. 13.. HODNIK + STOPNICE SPALNICA KOPALNICA OTROŠKA SOBA OTROŠKA SOBA KOPALNICA. 17.34 m² 27.21 m² 9.67 m² 11.98 m² 13.72 m² 8.07 m². 20.

(21) 5.1.6. Konstrukcija. Osnovna konstrukcija celotne hiše je sestavljena iz opeke z armiranobetonskimi elementi. Temelji so pasovni in armiranobetonski. Vse zunanje stene so zgrajene iz Porotherm opeke debeline 30 cm, obložena s toplotno izolacijo z zunanje strani (15 cm). Vse notranje pregradne stene so izdelane montažno (Knauf, YTONG ali podobno). Stopnice so izdelane iz masivnega lesa z jekleno podkonstrukcijo in so pritrjene na stropno ploščo. Beton za izdelavo armiranobetonskih delov mora biti izredne kakovosti in fino obdelan z aditivom, ki omogoča vodonepropustnost. Medetažna konstrukcija je prav tako iz armiranega betona z visoko kakovostno zaključno talno oblogo. Streha je snovana tako, da bo izdelana iz betona, kot sekundarno kritino pa bomo uporabili naravno opečno kritino. Zanimivost strehe je skriti žleb, tako da se ta konča v isti liniji z zunanjo fasado. Detajle izvedbe posameznih elementov se nahajajo v grafičnih prilogah (fasadni pas).. 6 BISTVENE POVEZAVE MED TRADICIONALNO SLOVENSKO HIŠO IN ZASNOVO SODOBNE SLOVENSKE HIŠE Hišo smo hoteli zasnovati tako, da ohranimo čim več tradicionalnih značilnosti oblike, materiala, povezave s prostorom ipd. Pri vseh tipih tradicionalne slovenske hiše lahko opazujemo zanimivo osnovno obliko hiše: dvokapnica pravokotne, podolgovate oblike. Pri zasnovi sodobne hiše smo ustvarili tri dvokapnice pravokotne oblike in vsaka od teh malih »hišic« ima svoj namen; združiti smo želeli tri hiše v eni. Po drugi strani pa pri tradicionalnih slovenskih hišah je v 70-ih letih prejšnjega stoletja zanimivo opazovati različne dozidave. Z zasnovo sodobne hiše smo želeli spomniti tudi na to, vendar na sodoben način, tako da smo zasnovali osnovni volumen plus dva majhna volumna, ki naj bi predstavljala določeno vrsto dozidave. Hišo smo popolnoma povezali z dvoriščem in ji na ta način poskušali iz kuhinje povrniti neposredno povezavo med vrtom in hišo. Hiša predstavlja sodoben način gradnje s sodobnimi materiali, tako kot je stara tradicionalna hiška predstavljala materiale, ki so bili dostopni v času, ko je hiša nastala: kraška hiša iz kamna, alpska hiša iz lesa in panonska hiša iz blata oziroma ilovice. Kljub izredni funkcionalnosti tradicionalne hiše ta v sodobnem času ne bi imela več pravega učinka. Iz tega razloga je notranja funkcionalna zasnova sodobne hiše precej drugačne od tiste v tradicionalni hiši.. 21.

(22) 7 PREDSTAVLJANJE. MOŽNOSTI. SKUPINSKE. GRADNJE. PROSTOSTOJEČIH HIŠ Hišo lahko gradimo na parceli, kot je bilo predstavljeno predhodno. Toda poraja se vprašanje, če hiša v mestu resnično potrebuje 932 m² veliko parcelo ali lahko morda na tej isti parceli zasnujemo dve enaki hiši. Na tem mestu bomo predstavili, kako na isti parceli zasnovati dve hiši.. 7.1 7.1.1. Zasnova skupinske gradnje dveh stanovanjskih hiš Ideja in koncept. V zadnjem času v mestnih središčih še le redko najdemo parcelo, na kateri lahko gradimo stanovanjsko hišo, ker so mestna središča dodobra zazidana in se mesto širi po robovih. Ampak ko najdemo parcelo v samem središču mesta, se poraja vprašanje, ali izkoristiti parcelo samo za eno hišo ali mogoče razmišljati na način, ki omogoča gradnjo dveh hiš na eni parceli. Lahko pa parcelo tudi razdelimo na dve enaki površini in hišo zasnujemo tako, da lahko na obeh parcelah zgradimo dve popolnoma enaki hiši. 7.1.2. Funkcijska zasnova. Pri snovanju takšne hiše je treba upoštevati dejstvo, da smo parcelo ene hiše zmanjšali na minimum, kar pomeni, da bosta obe hiši stali zelo blizu ena poleg druge. Takšne hiše je treba Slika 11 - Primer skupinske gradnje dveh tipskih hiš v ZDA. zelo dobro osnovati in preprečiti vizualne kontakte med eno in drugo hišo, saj nočemo, da nas sosed gleda, ko se tuširamo, sedimo na terasi oziroma si kako drugače želimo svojo zasebnost. Seveda ni enostavno tako zasnovati hiše, vendar pa tudi ni nemogoče. Zahtevana je povečana pozornost pri postavitvi oken, strešnih oken, teras ipd. Hiša, ki je grafično predstavljena na koncu te projektne naloge, je zasnovana natanko na zgoraj opisan način. Kot je bilo že omenjeno, lahko stoji hiša samostojno, lahko pa zraven nje stoji še ena hiša, ki je z njo identična in enako orientirana.. 22.

(23) 7.1.3. Ekonomičnost gradnje dveh enakih hiš v istem času. Skupinska gradnja hiš je finančno ugodnejša kot gradnja le ene hiše. Če gradimo dve popolnoma enaki hiše na isti lokaciji, to pomeni, da smo ceno parcele, ceno projekta in številne druge dejavnike razdelili na dva dela oziroma na investitorja A in investitorja B. Tudi v zvezi z gradnjo samo je vse bolj enostavno in finančno bolj ugodno. Imamo eno deponijo materiala, eno skladišče orodja, material istočasno vgrajujemo na obe hiši, kar pomeni, da se material dostavlja na eno lokacijo, vendar za dve hiši, ki se gradita istočasno.. 23.

(24) 8 SKLEP Projektna naloga predstavlja arhitekturni načrt slovenske sodobne hiše v urbanem okolju. V prvem delu naloge so predstavljene analize različnih načinov bivanja in želje prebivalcev glede na način bivanja in značilnosti slovenskih tradicionalnih hiš v ruralnem ter urbanem okolju. Najpomembnejše je, da je hiša načrtovana tako, da jo lahko gradimo na dva načina, in sicer kot: a) edinstveni primer – prostostoječa hiša; b) skupinska gradnja – dve hiše na eni parceli. V prvi vrsti smo želeli narediti hišo, ki je funkcionalna in iz estetskega vidika sodobna ter kakovostna, z velikim dnevnim delom, kamor so umeščene dnevna soba, kuhinja in jedilnica, z veliko naravne svetlobe, kar nam omogočajo sodobne nizkoenergijske zasteklitve, česar pri tradicionalni hiši ni bilo mogoče narediti. Tam so bila okna relativno mala, zato da je hiša izpuščala čim manj energije. Po drugi strani pa smo hoteli zadržati nekatere značilnosti tradicionalne slovenske hiše, kot so oblika podolgovate dvokapnice, kar je bilo značilno za slovenske hiše v ruralnih okoljih, neposredna povezava z vrtom ipd.. 24.

(25) 9 LITERATURA IN VIRI Renčelj, S. In Lah, Lj., 2008, Kraška hiša in arhitektura Krasa, založništvo Libris, Koper Neufert, E. 2002, Elementi arhitektonskog projektiranja, Golden Marketing, Zagreb France, Ivanšek, 1988, Eno družinska hiša – od prosto stoječe hiše k nizki zgoščeni zazidavi, založništvo Ambient, Ljubljana Živa, Deu, 2004, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju, založništvo Kmečki glas, Ljubljana Pust, Viktor, 2012, Kako so nastajala moja naselja, založništvo Ajax studio, Ljubljana Kos, Drago, 2012, Skripta predavanj predmeta Prostorska sociologija, Univerza v Mariboru,Fakulteta za gradbeništvo, Maribor Cigoj, Nika, 2008, Diplomsko delo, Gradnja enodružinkih hiš v Sloveniji po l. 1990 in olikovanje zelenih površin, Univerza v Ljubljani, Bioteniška fakulteta Perić, Zrinka, 2013, Diplomsko delo, Sodobna slovenska hiša v očeh mladih arhitektov, Univerza v Marioboru, Fakulteta za gradbeništvo. 9.1 Spletni viri Statistični urad Slovenije [23.6.2015] Dostopno na: http://www.stat.si/statweb Wikipedija – stanovanjsko naselje murgle [23.6.2015] Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Murgle GMT+1 arhitekti – Tradicionalne slovenske hiše [18.6.2015]. 25.

(26) Dostopno na: http://www.gmt1arhitekti.com/#!Kak%C5%A1na-je-slovenskahi%C5%A1a/cvob/28E17DC4-A2CE-49C2-AC15-31604FAA3058 Wikipedija – Dominkova domačija [23.6.2015] Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dominkova_doma%C4%8Dija Kraška hiša. [24.6.2015]. Dostopno na: http://www.kraskahisa.com/slo/index.php. Detajli Fibran [05.7.2015] Dostopno na: http://www.fibran.si/frontend/index.php?chlang=SI. Geopedia - interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije [28.6.2015] Dostopno na: http://www.geopedia.si. 26.

(27) 10 PRILOGE Priloga 1: Situacija | ena prosto stoječa hiša Priloga 2: Situacija | skupinska gradnja dveh hiš Priloga 3: Tloris pritličja Priloga 4: Tloris nadstropja Priloga 5: Prerez A-A Priloga 6: Prerez B-B Priloga 7: Detajl izvedbe strehe Priloga 8: Detajl izvedbe medetažne konstrukcije Priloga 8.1: Detajl izvedbe stopnic Priloga 9: Detajl izvedbe pasovnega temelja Priloga 10: Severna in vzhodna fasada Priloga 11: Južna in zahodna fasada Priloga 12: Vizualizacija zunanjosti Priloga 13: Vizualizacija zunanjosti Priloga 14: vizualizacija zunanjosti Priloga 15: vizualizacija notranjosti Priloga 16: vizualizacija notranjosti. 27.

(28) 10.1 Seznam slik Slika 1 - grafični prikaz podatkov (http://www.stat.si/statweb) .................................................... 10 Slika 2 - Peš poti (Ivanšek, 1988) ............................................................................................... 13 Slika 3 - Izvedbeni zazidalni načrt (Ivanšek, 1988)..................................................................... 13 Slika 4 - Glavna cesta v Murglah (Ivanšek, 1988) ...................................................................... 13 Slika 5 - Formiran drevored (Ivanšek, 1988) .............................................................................. 13 Slika 6 - Dominkova domačija (Panonska hiša) https://sl.wikipedia.org .................................... 15 Slika 7 - Liznjekova domačija (Alpska hiša) https://sl.wikipedia.org ........................................... 15 Slika 8 - Kraška hiša (http://kraji.eu) ........................................................................................... 16 Slika 9 - Tloris kraške hiše s dvoriščem (Stanislav Renčelj in Ljubo Lah, 2008) ........................ 16 Slika 10 – Lokacija parcele (https://maps.google.com) ............................................................. 22 Slika 11 - Primer skupinske gradnje dveh hiš (http:/www.hardwoodman-nc.com) ..................... 22. 28.

(29) 10.2 Naslov študenta Dorian Šipoš ZAVNOH-a 51 40000, Čakovec Hrvaška email: dorian.ck@gmail.com. 29.

(30)

(31)

(32)

(33)

(34)

(35)

(36) URBANEM OKOLJU. DETAJL STREHE M 1:10 PRILOGA 7. D O R I A N. I P O.

(37) URBANEM OKOLJU. KONSTRUKCIJE M 1:10 PRILOGA 8. D O R I A N. I P O.

(38) URBANEM OKOLJU. DETAJL STOPNIC M 1:10 PRILOGA 8.1. D O R I A N. I P O.

(39) URBANEM OKOLJU. DETAJL PASOVNEGA TEMELJA M 1:10 PRILOGA 9. D O R I A N. I P O.

(40)

(41)

(42) pr i l oga12. VI ZUAL I ZACI J AZUNANJ OS T I.



(45) pr i l oga15. VI ZUAL I ZACI J ANOT RANJ OS T I.

(46) pr i l oga16. VI ZUAL I ZACI J ANOT RANJ OS T I.

(47)

No results found