Logistics of dangerous goods transported by road

62  Download (0)

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Ţiga Knez. LOGISTIKA NEVARNIH SNOVI V CESTNEM PROMETU diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa. Celje, oktober 2012.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Ţiga Knez. LOGISTIKA NEVARNIH SNOVI V CESTNEM PROMETU diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa. Mentor: doc. dr. Darja Topolšek. Celje, oktober 2012.

(3) IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj študent. podpisani. ____________________________________________________,. _________________________________________________________. (študija), z vpisno številko ________________________________________, sem avtor diplomskega dela: ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________.. S svojim podpisom zagotavljam, da: • •. •. • •. • •. je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Ksenija Pečnik, prof. slov. jezika.. V Celju, dne _____________. Podpis avtorja:__________________.

(4) ZAHVALA Rad bi se zahvalil svoji mentorici, doc. dr. Darji Topolšek, za pomoč in svetovanje pri diplomski nalogi. Prav tako bi se rad zahvalil tudi vsem tistim, ki so mi v času študija pomagali in me spodbujali..

(5) Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu Področje logistike nevarnih snovi v cestnem prometu je zelo pomembno področje, saj gre za manipulacijo s snovmi, ki so lahko človeku nevarne ali povzročajo škodo okolju. Bistveni zakon, ki ureja področje logistike oziroma prevoza nevarnih snovi, je Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB). Zakon je izpopolnjen do potankosti, da ne bi prihajalo do nezgod. Podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo z nevarnimi snovmi, morajo ta zakon upoštevati in delati po predpisih. V nalogi smo se osredotočili na opis poteka manipulacije z nevarnimi snovmi, predstavili smo tudi zakonodajo s tega področja, na koncu pa dodali še praktični primer manipulacije z ţvepleno kislino v podjetju Cinkarna Celje, d.d. Analizirali smo zakonodajo in preučili pravila. V zaključku naloge pa smo razloţili naše ugotovitve in analizirali točnost postavljenih hipotez. Ključne besede:nevarna snov, prevoz, skladiščenje, embalaţa Logistics of dangerous goods transported by road Logistics of dangerous goods transported by road is a very important field of transport because it covers the manipulation of goods that can be dangerous to people or can to damage to the environment. Essential law regulating the field of transporting dangerous goods by road is Slovenian law of transportation of dangerous goods (ZPNB). The law covers every bit of the field so there are as less accidents as possible. All the companies working with dangerous goods must obey that law and work as it says. We have focused on describing the manipulation of dangerous goods in this paper and also on laws in this field. We put in a practical example of a company working with sulphuric acid that is Cinkarna Celje d.d. In the end we presented our findings and accuracy of our hypotheses. Key words: Dangerous goods, transport, warehousing, packaging.

(6) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. KAZALO. UVOD ............................................................................................................................... 1 OPREDELITEV PROBLEMA .............................................................................................. 1 CILJ DIPLOMSKE NALOGE ............................................................................................... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 3 METODE DELA ............................................................................................................... 3 1. TEORETIČNE OSNOVE ...................................................................................... 4 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6. PREVOZ NEVARNIH SNOVI V CESTNEM PROMETU ................................................... 4 SIMBOLI ZA NEVARNE SNOVI.................................................................................. 5 EMBALAŢA ZA NEVARNE SNOVI ............................................................................. 6 SKLADIŠČENJE NEVARNIH SNOVI ........................................................................... 8 RAZPOZNAVANJE NEVARNOSTI .............................................................................. 9 ZAHTEVE, KI MORAJO BITI IZPOLNJENE PRI PREVOZU NEVARNIH SNOVI V CESTNEM PROMETU ........................................................................................... 11 1.7 LISTINE ................................................................................................................ 16 1.8 OMEJITVE PREVOZOV NEVARNEGA BLAGA SKOZI PREDORE ................................. 18 1.9 OZNAČEVANJE TOVORKOV .................................................................................. 19 1.10 OZNAKE IN TABLE NEVARNOSTI NA VOZILIH ........................................................ 20 1.11 ZAKONODAJA S PODROČJA PREVOZA NEVARNIH SNOVI........................................ 21 2. OBSTOJEČE STANJE S KRITIČNO ANALIZO ........................................... 32 2.1 PRAKTIČNI PRIMER LOGISTIKE NEVARNIH SNOVI V CESTNEM PROMETU V PODJETJU CINKARNA CELJE, D.D. ..................................................................... 32 2.2 VARNOSTNI SVETOVALEC V PODJETJU ................................................................. 37 2.3 INTERNI PRAVILNIK CINKARNE CELJE, D.D., O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU .. 38 2.4 KRITIČNA ANALIZA .............................................................................................. 42. 3. PREDLOGI REŠITEV PRI PROCESU LOGISTIKE NEVARNIH SNOVI V PODJETJU .......................................................................................... 45. ZAKLJUČEK................................................................................................................ 50 OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA .......................................... 50 POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ........................................................................................ 51 MOŢNOST NADALJNJEGA RAZVOJA .............................................................................. 51 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 53. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. v.

(7) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. KAZALO SLIK SLIKA 1: SIMBOLI ZA NEVARNOST ..................................................................................... 5 SLIKA 2: IBC-VSEBNIK ...................................................................................................... 7 SLIKA 3: SKLADIŠČENJE GRAFIČNIH PREPARATOV V CINKARNI, D.D. ................................. 9 SLIKA 4: PRIMER NALEPK NEVARNOSTI ........................................................................... 10 SLIKA 5: ORANŢNA TABLA, KI OZNAČUJE NEVARNOSTI ................................................... 10 SLIKA 6: ADR PREVOZNA LISTINA PODJETJA CINKARNA CELJE, D.D. .............................. 17 SLIKA 7: PRIMER PROMETNEGA ZNAKA, KI OMEJUJE PREVOZ NEVARNIH SNOVI SKOZI PREDORE. ...................................................................................................... 19. SLIKA 8: OZNAČITEV VOZILA ZA PREVOZ TOVORKOV ...................................................... 21 SLIKA 9: SKLADIŠČE SUROVINE ZA PRIDELAVO ŢVEPLENE KISLINE – ŢVEPLO .................. 32 SLIKA 10: SKLADIŠČENJE ŢVEPLENE KISLINE V REZERVOARJIH ....................................... 33 SLIKA 11: TOČENJE ŢVEPLENE KISLINE V CISTERNO ........................................................ 34 SLIKA 12: PRANJE NATOČENE CISTERNE .......................................................................... 35 SLIKA 13: ZNAKI ZA NEVARNOSTI NA CISTERNI, KI PREVAŢA ŢVEPLENO KISLINO ............ 36 SLIKA 14: KONTROLNI OBRAZEC ZA PREGLED VOZILA ZA PREVOZ NEVARNIH SNOVI ADR ............................................................................................................ 37. SLIKA 15: TOČILNA PLATFORMA...................................................................................... 44 SLIKA 16: ZNAK ZA OBVEZNO SPIRANJE PO MANIPULACIJI ............................................... 44 SLIKA 17: ROBOTSKI MANIPULATOR ................................................................................ 46 SLIKA 18: PROSTORSKI KONTEJNER TIP RC10 ................................................................. 47 SLIKA 19: PLINSKA VZMET ZA ODPIRANJE POKROVA CISTERNE ....................................... 48 SLIKA 20: NAVOZNA TEHTNICA ZA TOVORNA VOZILA ..................................................... 49. KAZALO TABEL TABELA 1: DELITEV NEVARNEGA BLAGA......................................................................... 22. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. vi.

(8) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. SEZNAM KRATIC. ZVCP. Zakon o varnosti cestnega prometa. ZVoz. Zakon o voznikih. ZPNB. Zakon o prevozu nevarnega blaga. Zkem. Zakon o kemikalijah. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. vii.

(9) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. UVOD V logistiki nevarno blago pomeni še posebno nevarnost,zato je treba upoštevati posebne varnostne ukrepe in ravnati po pravilih. To nam zagotavlja varnost vseh udeleţencev kot tudi varnost drugih ljudi, okolice in stvari.. Zakonsko urejanje prevozov nevarnega blaga sega v leto 1788 (Velika Britanija) in leto 1831 (Nemčija), ko so bili določeni posebni pogoji za prevoz eksplozivov z ladjami. Vzrok za izdajo teh predpisov je bila nesreča pri raztovarjanju ladje. Predpisa sta bila kratka in jasna ter zelo podobna današnjim. Vključevala sta prepoved skupnega nakladanja, označevanje, posebne ukrepe pri raztovarjanju itd. Ti predpisi pa so z leti postali vse bolj podrobni in obširnejši. Za vsako zaostritev zakonodaje je bila po navadi kriva huda nesreča (Robnik & Habič, 2010, str. 5). Ker se je blago pred 2. svetovno vojno prevaţalo večinoma po ţeleznici, so bili najprej urejeni predpisi za prevoz nevarnih snovi po ţeleznici, pravna osnova za cestni promet pa se je začela urejati po 2. svetovni vojni. Takrat so začeli pripravljati Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (European agreement concerning the international carriage of dangerous goods by road – ADR). Ta sporazum je bil podpisan leta 1957, bolj podrobna pravila pa so bila dodana 12 let kasneje, leta 1969, ko je sporazum uradno začel veljati (Robnik & Habič, 2010, str. 5). Prevoze nevarnih snovi so v preteklosti zaznamovale številne hude delovne nesreče. Najpogosteje je bil vzrok za nesrečo človeški dejavnik, kot se je zgodilo tudi pri nekem kampu na španski obali (Los Alfaques), kjer voznik ni poznal lastnosti snovi, ki joje prevaţal, in sledila je katastrofa, v kateri je ţivljenje izgubilo 217 ljudi, vključno z voznikom (Robnik & Habič, 2010, str. 6).. Opredelitev problema V nalogi bomo preučevali in ugotavljali,kako je urejeno področje logistike nevarnih snovi v cestnem prometu. Kakšna je zakonodaja, ali je zadostna ali morda pomanjkljiva? Kakšna znanja je treba imeti za sodelovanje pri prevozu nevarnih snovi v. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 1.

(10) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. cestnem prometu? Analizirali bomo, kako poteka prevoz nevarnih snovi v znanem slovenskem podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in posledično tudi prevozom nevarnih snovi. Ugotavljali bomo, kakšne so kazni in ukrepi ob neupoštevanju zakonov in navodil ter kakšne so dolţnosti prevoznikov, voznikov, pošiljateljev in prejemnikov. Problem naše naloge se pojavlja v procesu manipulacije z ţvepleno kislino v podjetju Cinkarna Celje, d.d. Gre za proces, kjer so lahko napake usodne. Pri procesu smo naleteli na tri večje probleme, ki lahko povzročijo škodo. Gre za problem pri točenju ţveplene kisline v cisterno. Delavec na točilni platformi ročno operira s cevjo, kjer lahko pride do napake na sistemu in posledično do nezgode. Naslednji problem nam predstavlja cisterna za prevoz ţveplene kisline. To cisterno mora voznik pred vsakim točenjem in po vsakem točenju sam ročno zapirati in odpirati na vrhu. To pomeni, da delavec lahko ob manjši nepazljivosti pade z višine pribliţno 3 metrov. Še en problem pa smo ugotovili pri ne popolnoma natančnem točenju. Gre za problem, kjer lahko pri točenju ţveplene kisline prihaja do pribliţno 100kg odstopanja, ker vozilo med točenjem ne stoji na tehtnici. Prostornina cisterne je 27 ton in toliko natoči ter plača kupec. Ker pa gre za zelo veliko količino, se lahko zgodi, da teţa odstopa do 100 kilogramov. V podjetju bi z rešitvijo tega problema lahko privarčevali precej denarja v kratkem času in bi se investicija zelo hitro povrnila.. Cilj diplomske naloge Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako je urejena zakonodaja na področju prevoza nevarnih snovi. Bistvo je, da ugotovimo, ali je zadostna in dovolj obširna, da zavzema celotno področje prevoza nevarnih snovi. Na praktičnem primeru ţelimo ugotoviti, kako podjetja upoštevajo in spoštujejo zakonodajo in predpise.. Predpostavljamo naslednje (hipoteze):  podjetja se drţijo in v celoti upoštevajo zakonodajo in predpise;  udeleţenci pri prevozu nevarnih snovi morajo dosledno upoštevati vsa pravila za varen prevoz.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 2.

(11) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Cilj naloge je tudi podrobneje predstaviti vso teorijo, ki je potrebna pri logistiki nevarnih snovi v cestnem prometu. Prav tako je cilj naloge podati smiselne predloge za izboljšave ali rešitev problema, ki smo ga predstavili.. Predpostavke in omejitve Omejitev diplomske naloge predstavlja podjetje Cinkarna, d.d., kjer bomo dobili informacije, kako pri njih poteka prevoz nevarnih snovi, katere ukrepe izvajajo in ali se drţijo zakonodaje. Prav vseh podatkov pa ne bomo dobili, bo pa dovolj za praktični primer prevoza nevarnih snovi. Drugih omejitev v nalogi ni, saj je zakonodaja javna in vsem dostopna ter vedno na vpogled. Morda se bomo le omejili na novejše, dopolnjene različice zakonodaje.. Metode dela Uporabili bomo deskriptivno metodo za podrobni opis opreme in dolţnosti udeleţencev pri prevozu nevarnih snovi. S primerjalno metodo bomo primerjali zakonodajo s praktičnim primerom. Na koncu bomo z metodo sinteze povzeli vse ugotovitve in jih predstavili v zaključku.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 3.

(12) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 1 TEORETIČNE OSNOVE 1.1 Prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu Nevarno blago so snovi, material in predmeti, ki so po mednarodnih predpisih razvrščeni po razredih na: eksplozivne snovi, pline, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki ob stiku z vodo tvorijo vnetljive pline, oksidirajoče snovi, organske perokside, strupe, kuţne snovi, radioaktivne snovi, jedke snovi ter različne nevarne snovi in predmete. Nevarno blago so tudi odpadki, pripravki in jedrski material, če izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago po ADR (kratica pomeni »European Agreement Concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road«, v prevodu Evropski sporazum o prevozu nevarnih snovi po cesti) (Robnik & Habič, 2010, str. 9). Pojmi, uporabljeni pri prevozu nevarnih snovi (Robnik & Habič, 2010, str. 9):  embalaţa je vsaka embalaţna enota, izdelana po zahtevah mednarodnih predpisov in namenjena polnjenju z nevarnim blagom (sodi, vreče, ročke, mešana in sestavljena embalaţa, vsebniki IBC ali druge embalaţne enote);  tovorek je embalaţna enota, napolnjena z nevarnim blagom in pripravljena za prevoz;  pošiljatelj je tisti, ki je kot pošiljatelj naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravlja brez pogodbe oziroma prevozne listine, je pošiljatelj tisti, ki nevarno blago izroči v prevoz;  prevoznik je tisti, ki opravlja prevoze in je kot takšen naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravlja brez teh listin, je prevoznik tisti, ki prevaţa nevarno blago;  prejemnik je tisti, ki je kot prejemnik naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravlja brez pogodbe ali prevozne listine, je prejemnik tisti, ki prevzame nevarno blago;  organizator prevoza je tisti, ki organizira prevoz ali opravlja druge storitve v zvezi s prevozom nevarnega blaga.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 4.

(13) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 1.2 Simboli za nevarne snovi Vsaka nevarna snov mora biti označena s simbolom. Ti simboli ne nadomeščajo nalepk nevarnosti po Zakonu o prevozu nevarnega blaga, so pa prav tako obvezni. Vsi znaki za nevarnost so sestavljeni iz treh delov – črkovnega znaka, simbola in napisa za opozarjanje na nevarnosti. Simboli so črne barve in so narisani na oranţni osnovi za kar najboljšo prepoznavnost. Črkovni znak mora biti napisan nad simbolom in ni obvezen. Besedilo, ki označuje nevarnost, pa je obvezno in mora biti napisano pod simbolom (Robnik & Habič, 2010, str. 24).. Slika 1: Simboli za nevarnost. Vir: »Znaki za nevarne snovi« [kii3], b.d.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 5.

(14) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 1.3 Embalaža za nevarne snovi Embalaţa mora biti zasnovana in narejena tako, da je mogoče nevarne snovi varno prevaţati. Razlikovati moramo pojma embalaţa in tovorek (Robnik & Habič, 2010, str. 53):  izraz »embalaţa« se uporablja za prazne vreče, zaboje, sode, ročke itd. Material, iz katerega je narejena embalaţa, je v neposrednem stiku z nevarno snovjo;  izraz »tovorek« se uporablja za embalaţo, ki je napolnjena z nevarno snovjo in pripravljena na prevoz (označena). Vrste embalaţe (Robnik & Habič, 2010, str. 54):  sodi iz jeklene pločevine (npr. 210-litrski) so ena najbolj razširjenih oblik embalaţe. Uporabljajo se za tekočine in tudi za trdne snovi. Običajno se polnijo z vrha in se pokrivajo s pokrovom ali čepom. Pločevina za sode je lahko debela tudi nekaj milimetrov;  plastični sodi so draţji od jeklenih, so pa zato laţji. Zelo pogosto se uporabljajo za jedke snovi, ki se ne smejo polniti v kovinsko embalaţo;  ročke so posode, manjše od sodov. Po navadi so kovinske ali plastične, s pravokotnim ali okroglim prečnim prerezom, imajo pa lahko tudi več kot eno odprtino;  vreče – običajno jih uporabljamo za trdne tovore, na voljo so v različnih velikostih in oblikah. Največkrat so narejene iz plastike, papirja, folije in tekstila. Na paleto se nalagajo v več vrstah, ki so prekrite še z ovojno embalaţo zaradi laţjega dela z viličarji;  zaboji so različnih oblik in velikosti, izdelani pa so iz različnih materialov (jekla, lesa, kartona, plastike). Priročni so za prevoz trdnih in tekočih nevarnih snovi. Stene so pogosto narejene iz več slojev. Če ni nevarnosti, da bi se embalaţe med prevozom poškodovale, smemo vanje navrtati odprtine, kar olajša odpiranje in delo z njimi;  jeklenke za plin – izdelane so iz različnih materialov (največkrat iz jekla), ki morajo biti čvrsti, da lahko vzdrţijo pritisk plinov v notranjosti posode. Najobčutljivejši del jeklenke je ventil, zato mora biti še dodatno zavarovan (s pokrovom);. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 6.

(15) Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru.  vsebniki IBC – vsebniki IBC so posebna skupina prevozne embalaţe s prostornino do 3000 litrov, ki je prirejena za delo z mehanskimi sredstvi. So precej dragi, njihova prednost pa je večkratna uporaba. Izdelani so lahko iz različnih materialov (plastike, kovine). Podobno kot embalaţa morajo biti tudi vzorci vsebnikov IBC preizkušeni na osnovi preizkusnih postopkov Zdruţenih narodov. Vsak vsebnik IBC, katerega vzorci so uspešno prestali preizkuse, mora proizvajalec označiti z ustrezno kodo.. Slika 2: IBC-vsebnik. Vir: »Bulkcontainer« [directindustry], b.d.. Preizkušanje embalaže Vsak vzorec posamezne embalaţe mora biti pred uporabo preizkušen na osnovi preizkusnih postopkov Zdruţenih narodov. Če embalaţa opravi preizkus, se ji podeli ustrezna koda (to kodo določi preizkuševališče). Nevarne snovi se smejo pakirati le v preizkušene embalaţe. Za preizkušanje embalaţe po navadi uporabljajo snovi s podobnimi ali enakimi fizikalno-kemičnimi lastnostmi. Preizkušanje poteka pod enakimi pogoji, kot bi bilo med prevozom (Robnik & Habič, 2010, str. 57). Vrste preizkusov embalaţe so (Robnik & Habič, 2010, str. 57):  preizkus s padcem: tovorek spustijo na trdo podlago, najbolj pogosto tako, da pade na najbolj ranljivo točko embalaţe. Preizkus je opravljen, če vsebina ostane zaprta v embalaţi;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 7.

(16) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  preizkus tesnosti: tovorek potopijo za nekaj minut v vodo, da se ustvari pritisk. Če embalaţa zadrţi vdor vode, je preizkus uspešen;  preizkus s hidravličnim tlakom: v notranjost embalaţe spustijo močan pritisk, če embalaţa vzdrţi, je preizkus uspešen;  preizkus zlaganja: tovorek zloţimo, kot bi ga zloţili na tovorno vozilo, z enako teţo, kot jo ima dejansko blago. Preizkus je uspešen, če embalaţa ostane nepoškodovana in se ne deformira.. 1.4 Skladiščenje nevarnih snovi Skladiščenje nevarnih snovi mora potekati pod pogoji, ki ustrezajo vsaki nevarni snovi posebej. Podali bomo primer skladiščenja nevarnih snovi v podjetju Cinkarna Celje, d.d. Skladiščenje kisline H2SO4 poteka pod strogimi pogoji, in sicer v velikih cisternah. Skladiščenje končnih proizvodov,kot so titanov dioksid TiO2 ali grafični preparati, pa se vrši v centralnem skladišču, kjer blago tudi odpremijo. Titanov dioksid TiO2 se skladišči v velikih BIG-BAG vrečah, grafični preparati pa v sodih, dozah, steklenicah in plastenkah. Skladišče je visoko regalno z dvema prečnima hodnikoma. Skladišče Cinkarne lahko umestimo v kategorijo industrijskega skladišča. Tam skladiščijo končne proizvode, ki so namenjeni prodaji in distribuciji. Proces skladiščenja blaga poteka po naslednjem vrstnem redu:  vozniki notranjega ali zunanjega transporta blago pripeljejo v skladišče, kjer ga skladiščniki razloţijo z viličarji preko rampe;  sledi prevzem blaga, kjer skladiščniki kontrolirajo količino in vrsto blaga, če ustreza standardom skladišča;  sledi uskladiščenje blaga. To je eden najbolj pomembnih procesov v skladišču. Skladiščnik glede na velikost, karakteristike in teţo blaga določi, kje ga bodo skladiščili (sipki tovor, kosovno blago…). Pozoren pa mora biti tudi na oznake o nevarnosti;če je blago npr. označeno z oznako eksplozivno ali vnetljivo, ga mora skladiščiti posebej v zato prirejenem prostoru. Blago mora biti zloţeno tako, da je manipulacija čim laţja, saj s tem prihranimo na času, prostoru in stroških;  naslednji proces v skladišču je komisioniranje blaga. Pri tem procesu gre za izpolnjevanje naročil oziroma pripravo naročenega blaga. Skladiščnik se z. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 8.

(17) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. viličarjem vozi po skladišču in poišče vso potrebno blago, ki ga nato zloţi na paleto in paleto zavije v prozorno folijo za laţji transport. Zadnji proces je odprema blaga, kjer paleto s prej naloţenim blagom naloţijo na tovorno vozilo in ga pošljejo do naročnika tega blaga. Slika 3: Skladiščenje grafičnih preparatov v Cinkarni, d.d.. 1.5 Razpoznavanje nevarnosti Obstaja več moţnosti, da se oceni, kako nevarno je blago, ki ga prevaţamo. Lahko upoštevamo številko nevarnosti, nalepko (tabla) nevarnosti, UN-številko ali embalaţno skupino v prevoznih dokumentih (Robnik & Habič, 2010, str. 38):  številka nevarnosti: kadar ima vozilo izobešeno tablo, ki je označena s številkami, pomeni zgornja napisana številka nevarnost blaga, ki ga prevaţamo. Primeri so: št. 23 pomeni, da se prevaţa vnetljiv plin. Številka 606 pomeni, da se prevaţa kuţna snov. 66 je zelo strupena snov itd.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 9.

(18) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  nalepka (tabla) nevarnosti: vsi tovorki, v vseh oblikah (cisterne, zabojniki, »IBC« vsebniki itd.) morajo biti označeni in opremljeni z nalepkami – tablami nevarnosti. Po teh nalepkah lahko sklepamo o glavnih nevarnostih in tudi o dodatnih, če te obstajajo.. Slika 4: Primer nalepk nevarnosti. Vir: »Adr« [transportwpolsce], b.d..  UN-številka: za vsako nevarno snov, ki se prevaţa v cestnem prometu, so Zdruţeni narodi predpisali svojo UN-številko. S to številko mora biti označen vsak tovorek. Navedena je v spodnji polovici na oranţni tabli, ki jo mora imeti vsako vozilo, ki prevaţa nevarne snovi. Na zgornji polovici table pa je številka nevarnosti snovi. Slika 5: Oranžna tabla, ki označuje nevarnosti. Vir: »Orange panel« [wikimedia], b.d.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 10.

(19) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Glede na zgornjo sliko lahko ugotovimo, da gre za zelo strupeno snov. To nam pove število 66. Številka 1557 pa pojasni, da gre za trdno arzenovo spojino.  embalažna skupina v prevoznih dokumentih: v prevoznih dokumentih razločimo tri različne embalaţne skupine: o embalaţna skupina I: pomeni veliko nevarnost; o embalaţna skupina II: pomeni srednjo nevarnost; o embalaţna skupina III: pomeni manjšo nevarnost.. Sedaj, ko smo seznanjeni z vsemi oznakami, lahko podamo primer celotne oznake neke nevarne snovi, ki jo prevaţamo:UN 1905, 8, I.. Po tabeli lahko ugotovimo, da gre za selenovo kislino, ki ima nalepko nevarnosti 8 in spada v embalaţno skupino I, torej pomeni veliko nevarnost.. 1.6 Zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri prevozu nevarnih snovi v cestnem prometu Kadar prevaţamo nevarno blago, morajo biti izpolnjene določene zahteve in pogoji za prevoz. Izpolnjeni morajo biti vsi pogoji pred, med in po prevozu. Našteli bomo, kateri so ti pogoji, kdo se jih mora drţati in kdaj se izpolnjujejo.. Oprema pri prevozu nevarnih snovi Pri prevozu nevarnih snovi je treba biti zelo pozoren na opremo, s katero prevaţamo tovor, in na opremo, ki mora biti prisotna pri vsaki voţnji (Robnik & Habič, 2010, str. 46-49).. Oprema prevozne enote:  kolesna zagozda: je nujno obvezna za vsako vozilo, katerega velikost ustreza največji dovoljeni masi vozila in premeru kolesa;  dva samostojno stoječa opozorilna znaka: to so npr. odsevni stoţec, trikotnik ali utripajoča rumena luč; popolnoma neodvisno od električne napeljave vozila;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 11.

(20) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  tekočina za izpiranje oči: je potrebna, če pride do stika nevarne snovi z očmi. Tekočina ni zakonsko predpisana za nekatere varnostne razrede, ki vsebujejo blage snovi.. Posamezni deli opreme posadke vozila:  odsevni brezrokavnik: predpisan po standardu EN 471, to je evropski standard za razločno vidna delovna oblačila. Ta mora biti iz dobro vidnega materiala, ki je obdan še z odsevniki;  ročna svetilka: ustrezna svetilnost in velikost;  par varovalnih rokavic;  zaščita za oči: varovalna delovna očala, kadar gre za neposredni stik s snovmi. Za določeno nevarno blago:  plinska maska: v vozilu mora biti plinska za vsakega člana posadke, če prevaţamo blago z nalepko nevarnosti št. 2.3 ali 6.1;  lopata: mora biti prisotna v vozilu, ko prevaţamo blago z nalepko nevarnosti št. 3, 4.1, 4.3, 8 ali 9;  prekrivalo za kanalizacijo: v vozilu, kadar prevaţamo blago z nalepko nevarnosti št. 3, 4.1, 4.3, 8 ali 9;  plastična zbiralna posoda: v vozilu, kadar prevaţamo blago z nalepko nevarnosti št. 3, 4.1, 4.3, 8 ali 9.. Gasilniki Vsaka prevozna enota (tovornjak, kombinirano vozilo…) mora biti opremljena z najmanj enim prenosnim gasilnim aparatom, katerega zmogljivost je najmanj 2kg suhega prahu in je primeren za gašenje ognja v motornem prostoru ali v kabini prevozne enote (Robnik & Habič, 2010, str. 47):  prevozne enote z največjo dovoljeno maso nad 7,5 ton morajo biti opremljene še z vsaj enim gasilnim aparatom, ki ima najmanjšo skupno zmogljivost 12kg suhega prahu;  prevozne enote z največjo dovoljeno maso od 3,5 do 7,5 ton morajo biti opremljene še z vsaj enim gasilnim aparatom, ki ima najmanjšo skupno zmogljivost 8kg suhega prahu;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 12.

(21) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  prevozne enote z največjo dovoljeno maso do 3,5 ton morajo biti opremljene še z vsaj enim gasilnim aparatom, ki ima najmanjšo skupno zmogljivost 4kg suhega prahu. Splošne zahteve, ki morajo biti izpolnjene Pošiljatelj pred nakladanjem preveri, ali vozilo in voznik ustrezno izpolnjujeta pogoje za prevoz nevarnih snovi. To pomeni, da mora biti prisotna naslednja oprema in dokumentacija (Robnik & Habič, 2010, str. 48):  na vozilu morajo biti ustrezne listine (med te listine spada certifikat o ustrezni usposobljenosti voznika, prevozna listina, pisna navodila za ukrepanje ob nesreči, dokument s fotografijo za identifikacijo, potrdilo o dodatnem zavarovanju, veljaven tehnični pregled vozila, certifikat o brezhibnosti vozila;  na vozilu mora biti dodatna oprema;  vozilo mora biti primerno označeno (katero snov prevaţa).. Zlaganje tovora in prevoz potnikov Tovor mora biti na vozilu pravilno zloţen in pritrjen (zaloţen), da se med prevozom ne prevrne. Med prevozom se pošiljke ne smejo odpirati, prav tako voznik v vozilo ne sme sprejemati tujih potnikov, razen če gre za člana posadke.. Prepoved kajenja Med delom v bliţini in pri upravljanju vozila, ki prevaţa nevarno blago, kajenje ni dovoljeno. Prav tako je kajenje prepovedano pri razkladanju in nakladanju.. Parkiranje in nadzor vozila: Vsa parkirana vozila, ki prevaţajo nevarne snovi, morajo imeti vedno aktivirano pomoţno zavoro. Obstajajo tudi omejitve, kje je moţno parkirati vozilo, ki prevaţa nevarne snovi (Robnik & Habič, 2010, str. 52). Treba je parkirati na ustreznem mestu, če je na voljo več prostorov za parkiranje, je treba upoštevati naslednji vrstni red parkiranja:  tovarniško dvorišče ali prostor, ki je stalno pod nadzorom;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 13.

(22) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  nadzorovano parkirišče, ki ga nadzoruje nadzornik in je popolnoma seznanjen z vsebino v vozilu in kje se nahaja voznik;  javna ali zasebna parkirišča, kjer je manjša verjetnost, da bi se poškodovala tuja vozila;  odprt prostor, ločen od javnih cest in naselij, kjer se ljudje ne zadrţujejo.. Nakladanje in razkladanje vozil: Vsi, ki sodelujejo pri nakladanju in razkladanju, morajo biti ustrezno usposobljeni za določeno delo, ki ga opravljajo. Poleg zahtev ADR mora voznik upoštevati tudi druge predpise posameznih podjetij, kjer nalaga ali razlaga snovi. Obvezno se mora pred razkladanjem ali nakladanjem javiti pri odgovorni osebi, kjer dobi podrobna varnostna navodila za opravljanje dela. Če so bile pri pregledu vozila ali blaga odkrite pomanjkljivosti, voznik vozila ne sme nalagati ali razlagati. Pri razkladanju ali nakladanju mora voznik uporabljati obvezno zaščitno opremo, kajenje pa je prepovedano (Robnik & Habič, 2010, str. 53).. Vozila za prevoz nevarnega blaga: Tovorna površina transportne enote mora biti predhodno očiščena. Tovorki, ki vsebujejo nevarne snovi, morajo biti ustrezno zaščiteni in zmoţni zadrţati blago na svojem mestu (za to uporabimo pritrdilne trakove, konzole, letvice itd.). Tako mora biti med prevozom premikanje blaga onemogočeno, da ne pride do poškodb ali nesreče. Če se nevarne snovi prevaţajo skupaj z ostalim blagom, morajo biti posebej zavarovane in zaščitene, da ne pride do izhajanja nevarnih snovi. Premik tovorkov pri nepolnem vozilu se lahko prepreči tudi z zapolnitvijo praznih prostorov z zaščitnimi materiali. Tovorkov ni dovoljeno nakladati enega na drugega, če niso tako oblikovani. Treba je upoštevati zdruţljivost. Če je tovorek pred nakladanjem poškodovan ali deformiran, se ga ne sme naloţiti. Če se med prevozom poškoduje posamezni tovorek, ga je treba izolirati od ostalih, ostale pregledati, ali so celi, in poskrbeti za ustrezno čiščenje. Po končanem prevozu, ko raztovorimo blago, je treba odstraniti oznake na vozilu ali jih prekriti (Robnik & Habič, 2010, str. 50).. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 14.

(23) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Nakladanje različnih nevarnih snovi na eno vozilo ter prepoved skupnega nakladanja: Dve različni nevarni snovi pomenita dvojno nevarnost,zato določenih nevarnih snovi ni dovoljeno prevaţati skupaj v enem vozilu. Obstaja več načinov ločevanja različnih nevarnih snovi. Tovor lahko razdelimo tako, da ga naloţimo na prikolico vozila, lahko uporabimo vmesne prekate itd (Robnik & Habič, 2010, str. 52). Največ zahtev za prepoved je izdanih pri prevozu eksplozivov. Teh snovi ni dovoljeno prevaţati z nobeno drugo snovjo, prav tako pa veljajo tudi posebna pravila nakladanja eksplozivnih snovi. Na eno vozilo je prepovedano nakladati:  organske perokside in vnetljive snovi;  jedke snovi in plinske jeklenke;  vnetljive snovi in jeklenke s strupenimi plini;  ţivila, strupene ali kuţne snovi.. Osebna varovalna sredstva: Vsi vozniki, ki prevaţajo nevarno blago, morajo imeti osebna varovalna sredstva, ki jih morajo uporabljati med nakladanjem, razkladanjem ali/in ob nesrečah. Za katero osebno varovalno sredstvo gre, je odvisno od nevarnosti, ki jih vsebuje blago, ki ga prevaţa. Varovalna sredstva morajo biti uporabljena na predpisan način. Med osebna varovalna sredstva štejemo (Robnik & Habič, 2010, str. 52):  varovalna očala;  varovalno čelado;  rokavice iz ustreznega materiala;  varovalne čevlje ali škornje;  varovalno obleko;  odsevni brezrokavnik ali odsevno obleko. Pri prevozu strupenih snovi je obvezna plinska maska z ustreznim filtrom. Maska sluţi le za kratek čas, saj ne zagotavlja kisika, pač pa samo čisti zrak, ki ga vdihava udeleţenec pri prevozu nevarnih snovi. Potrebna oprema v vozilu je tudi komplet prve pomoči in steklenička s tekočino za izpiranje oči. Vsa sredstva morajo biti shranjena na. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 15.

(24) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. varnem in dostopnem mestu v vozilu. Redno je treba pregledovati stanje opreme in njeno ţivljenjsko dobo, v primeru zastarelosti pa opraviti menjavo.. 1.7 Listine Pri vsakem prevozu nevarnih snovi morajo biti prisotne in voznika spremljati posebne listine, ki navajajo, kaj se prevaţa, kdo je pošiljatelj, kdo prejemnik itd. Pri prevozu nevarnih snovi morajo biti prisotne naslednje listine: prevozna listina, pisna navodila za ukrepanje ob nesreči, identifikacijski dokument s sliko, certifikat o brezhibnosti vozila, potrdilo (certifikat) o usposobljenosti voznika, dodatno zavarovanje in dovoljenje za prevoz (Robnik&Habič, 2010, str. 44).. Prevozna listina Pri vsakem prevozu nevarnih snovi mora biti prisotna prevozna listina, v kateri morajo biti navedeni naslednji podatki:  UN-številka snovi;  uradno ime blaga;  nalepka nevarnosti;  embalaţna skupina;  kod omejitve za predore;  število in opis tovorkov ali vsebnikov IBC;  skupna količina vsakega nevarnega blaga;  ime in naslov pošiljatelja;  ime in naslov prejemnika. Vrstni red in mesto teh podatkov nista določena, razen prvih pet podatkov, ki si morajo slediti v zaporedju. Primer: UN 1830 ŢVEPLOVA KISLINA, 8, II (E). Na naslednji strani je tudi primer prevozne listine ADR podjetja Cinkarna Celje, d.d. Kod omejitve za predore ni potreben, kadar vnaprej vemo, da prevoz ne bo potekal skozi predore, kjer je omejitev prevoza nevarnih snovi.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 16.

(25) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Prevozno listino vedno izda pošiljatelj. Prevozna listina mora biti izpolnjena v uradnem jeziku drţave, ki pošilja blago. Če gre za mednarodni prevoz, pa mora biti izpolnjena še v enem od naslednjih jezikov: nemščini, francoščini ali angleščini.. Slika 6: ADR prevozna listina podjetja Cinkarna Celje, d.d.. Pisna navodila za ukrepanje ob nesreči V voznikovi kabini morajo biti vedno dostopna pisna navodila za ukrepanje ob nesreči. Napisana morajo biti v jeziku, ki ga voznik razume, ustrezati morajo standardom, kar pomeni, da morajo biti na štirih straneh. V pisnih navodilih so določeni postopki za ravnanje ob morebitnih nezgodah ali nevarnostih. Ţe pred začetkom prevoza jih mora zagotoviti prevoznik, ki zagotavlja tudi, da jih vsi sodelujoči v posadki razumejo in znajo prebrati.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 17.

(26) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Identifikacijski dokument s sliko Pri prevozu nevarnih snovi mora vsak član posadke vedno imeti pri sebi identifikacijski dokument s sliko, da ne pride do zlorabe.. Certifikat o brezhibnosti vozila Za vse cisterne, vozila s cisternami nad 1000 litrov, baterijska vozila s prostornino nad 1000 litrov in vozila za prevoz cistern je obvezen certifikat o brezhibnosti vozila. Certifikat je izdan s strani pooblaščene organizacije, ko ta ugotovi, da vozilo ustreza vsem zahtevam in prometnim predpisom.. Potrdilo (certifikat) o usposobljenosti voznika Za voznike, ki prevaţajo nevarne snovi, je potreben certifikat o usposobljenosti voznika, ki ga morajo imeti pri sebi. Vrsta certifikata je odvisna od opravljenih izpitov, ki jih je naredil posamezni voznik. Obstaja več vrst: certifikat za prevoz nevarnih snovi v tovorkih, nevarnih snovi v cisternah, eksplozivov in radioaktivnih snovi.. Dodatno zavarovanje in dovoljenje za prevoz Vozila, ki prevaţajo nevarne snovi in so registrirana v Sloveniji, morajo biti dodatno zavarovana za povzročeno škodo tretjim osebam. Pri prevozu eksplozivov in radioaktivnih snovi je potrebno dovoljenje pristojnega organa.. 1.8 Omejitve prevozov nevarnega blaga skozi predore Za določeno blago pri prevozu nevarnih snovi veljajo omejitve prevozov nevarnega blaga skozi predore. Kadar izvajamo te omejitve, mora biti cestni predor uvrščen v eno od kategorij predorov. Pri razvrščanju predorov pa se upoštevajo značilnosti predora, ocena tveganj, vrsta prevoza ter ugotovitve organov za promet. Isti predor je moţno uvrstiti v eno ali več kategorij, odvisno od različnih urnih prepovedi ali obdobij dneva ter po posameznih dnevih in tednih (Robnik & Habič, 2010, str. 44). Cestne predore uvrščamo v naslednje kategorije:  predor kategorije A: tu ni omejitve prevozov nevarnih snovi;  predor kategorije B: omejitev za nevarne snovi, ki povzročajo zelo velike eksplozije;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 18.

(27) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  predor kategorije C: omejitev za nevarne snovi, ki lahko povzročajo zelo velike eksplozije, velike eksplozije ali obseţno sproščanje strupov;  predor kategorije D: omejitev za nevarne snovi, ki lahko povzročijo zelo velike eksplozije, velike eksplozije, obseţno sproščanje strupov ali velik poţar;  predor kategorije E: omejitev za vse nevarne snovi, razen za UN št.: 2919, 3291, 3331, 3359, 3373. Predori, skozi katere je omejen promet vozil, ki prevaţajo nevarne snovi, morajo biti pravilno označeni z ustreznimi prometnimi znaki. Prometni znaki, ki prepovedujejo prevoz nevarnih snovi skozi predor, morajo biti postavljeni na mestu, kjer je še moţna izbira alternativne poti.. Slika 7: Primer prometnega znaka, ki omejuje prevoz nevarnih snovi skozi predore. 1.9 Označevanje tovorkov Vsak tovorek, v katerem prevaţamo nevarne snovi, mora biti med prevozom posebej označen z (Robnik & Habič, 2010, str. 58):  UN-številko nevarne snovi;  nalepko nevarnosti, ki je predpisana za vsako snov.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 19.

(28) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Tovorki so lahko oviti ali zloţeni na paletah. Če so oviti, mora biti ovojna embalaţa označena z napisom »ovojna embalaţa«. Ta napis ni potreben, če sta skozi ovojno embalaţo vidna znak in nalepka nevarnosti o tem, za katero vrsto nevarne snovi gre. Vsebniki IBC, ki imajo prostornino nad 450 litrov, morajo biti označeni na vsaj dveh nasprotnih straneh. Za vse pravilne označbe tovorkov je odgovoren pošiljatelj. Nalepke so predpisanih velikosti, morajo biti v obliki kvadrata, ki je postavljen pod kotom 45°, predpisana velikost pa je 100 × 100mm. Če je tovorek manjših oblik in nanj ni moţno nalepiti tako velike nalepke, se lahko nalepka zmanjša, vendar le do mere, kjer so oznake še jasno vidne. Nalepke morajo biti na vidnem mestu, na zunanji strani tovorka. Prav tako morajo biti nalepke odporne proti vremenskim razmeram. Okolju nevarne snovi, ki se prevaţajo v tovorkih, morajo biti dodatno označene z oznako »okolju nevarne snovi«. Velikost oznake pa prav tako velja 100 × 100mm. Nekatere posebne tovorke, kot so npr. ročke, je treba opremiti še z nalepko »obrni navzgor«.. 1.10 Oznake in table nevarnosti na vozilih Oznake Vozila, ki prevaţajo nevarne snovi v obliki tovorkov, morajo biti spredaj in zadaj označena z oranţno tablo s črnim robom. Table morajo biti velikosti 400 × 300mm, odsevne, širina črnega roba pa mora znašati 15mm. Oranţne table so lahko po sredini razdeljene s črnim robom, ki znaša 15mm. Tako je treba v zgornji del, kot ţe omenjeno, napisati št. nevarnosti, spodaj pa UN-številko. Voznik mora redno skrbeti, da so table dobro pritrjene in na pravem mestu (Robnik & Habič, 2010, str. 59). Pri prevozu v cisternah in pri prevozu razsutega tovora pa veljajo nekoliko drugačne zahteve označevanja:  pri prevozu ene same snovi: oranţna tabla je potrebna spredaj in zadaj. Označena mora biti z UN-številko in številko nevarnosti. Redkeje se uporablja tudi kombinacija oranţnih tabel na obeh straneh vozila (bočno) ali pa kombinacija uporabe oranţnih tabel spredaj, zadaj in bočno na obeh straneh;  pri prevozu več različnih snovi: spredaj in zadaj oranţna tabla brez številk, bočno pa table s številkami, ki morajo biti nameščene na vsakem prekatu in morajo ustrezati vsebini prekatov;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 20.

(29) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  pri prevozu cistern zabojnikov: s tablami je treba označiti zabojnik, če pa table pri prevozu, ko je zabojnik naloţen, niso vidne, je treba po pravilih označiti še vozilo. Ko je vozilo prazno in očiščeno, je treba table odstraniti ali pa jih prekriti z negorljivim pokrivalom. Slika 8: Označitev vozila za prevoz tovorkov. Table Vozila, ki prevaţajo nevarne snovi, kot so eksplozivi (razred 1) in radioaktivne snovi (razred 7), ter vsa vozila, označena z oranţnimi tablami s številkami, morajo biti bočno in zadaj označena s tablami (večje nalepke) nevarnosti. Te table (velike nalepke) morajo biti vsaj velikosti 250 × 250mm. Kadar prevaţamo zabojnike, morajo biti prav po istem postopku označeni tudi zabojniki (Robnik & Habič, 2010, str. 60).. 1.11 Zakonodaja s področja prevoza nevarnih snovi ADR – Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ADR velja za mednarodne prevoze blaga med drţavami podpisnicami. Teh je 44, med njimi je tudi Slovenija. Zahteve ADR v zvezi z varovanjem: izraz varovanje pomeni varnostne ukrepe ali postopke, sprejete za zmanjšanje moţnosti kraje ali zlorabe nevarnega blaga, ki bi lahko ogrozilo osebe, lastnino ali okolje (teroristični napadi). Vse osebe, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, morajo v skladu s svojimi odgovornostmi spoštovati določbe o varovanju. Nevarno blago se sme dati v prevoz samo tistim prevoznikom, ki so bili primerno identificirani. Vsak član posadke vozila, s Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 21.

(30) Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. katerim se prevaţa nevarno blago, mora imeti med prevozom pri sebi identifikacijski dokument s fotografijo (Robnik & Habič, 2010, str. 23).. Delitev nevarnega blaga po ADR ADR vsebuje seznam vsega nevarnega blaga, ki ga je treba prevaţati kot nevarnega. Vsaki snovi je določena enotna štirimestna številka. Tako je mogoče prepoznavati blago v vseh drţavah, kar olajša tudi reševanje ob nesreči (Robnik & Habič, 2010, str. 24). Vsako nevarno blago je glede na prevladujočo nevarnost uvrščeno v določen razred. Po ADR je nevarno blago razdeljeno v 13 razredov, ki so predstavljeni v tabeli 1 (Robnik & Habič, 2010, str. 24–37):. Tabela 1: Delitev nevarnega blaga Razred. Snovi. Lastnosti Eksplozivi, pirotehnični predmeti in predmeti, polnjeni z eksplozivi.. Razred 1. Eksplozivne snovi in predmeti. Njihova značilnost je hiter – eksplozijski razpad, pri čemer se sproščajo plini, katerih temperatura, tlak in hitrost so taki, da uničijo celotno okolico. Pline je treba za prevoz stisniti na manjšo prostornino. Zaradi tega. Razred 2. Plini. imajo teţnjo po razširjanju v prostor. Različni plini se prevaţajo v različnih oblikah. Pri prevozu nevarnih snovi. Razred 3. Vnetljive tekočine. je teh največ. Snov spada pod ADR med vnetljive. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 22.

(31) Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Razred. Snovi. Lastnosti tekočine, če ima plamenišče do 60°C. To pomeni, da je pri tej temperaturi tekočine nad njo dovolj vnetljivih hlapov, da se ob prisotnosti izvora vţiga vnamejo. Tipične snovi tega razreda so filmski material, različne spojine fosforja, kovinski. Razred 4.1. Vnetljive trdne snovi,. prah (npr. aluminijev),. samoreaktivne snovi in. različne ţveplove spojine. trdni desenzibilizirani. itd. Te snovi se pogosto. eksplozivi. prevaţajo v razsutem stanju, zato je treba biti zelo pazljiv, da ne pride do vţiga. V ta razred spadajo snovi, ki so samovnetljive. To pomeni, da lahko pride ob stiku snovi s kisikom v. Razred 4.2. Samovnetljive snovi. zraku do spontanega vţiga. Snov nenadoma zagori. Čim bolj fin je prah snovi in višja kot je temperatura okolice, večja je moţnost, da se vname. Če pridejo te snovi v stik z vodo, se razvijejo vnetljivi. Razred 4.3. Snovi, ki pri stiku z vodo. plini, kot sta npr. vodik ali. tvorijo vnetljive pline. acetilen. Zato je treba takšne snovi hraniti v nepredušnih posodah, da. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 23.

(32) Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Razred. Snovi. Lastnosti preprečimo nesrečo. Vsem snovem tega razreda je skupna lastnost, da zelo lahko oddajajo kisik v. Razred 5.1. Oksidirajoče snovi. agresivni obliki. Če pridejo takšne snovi v stik z gorljivimi snovmi, obstaja nevarnost vţiga. To so snovi, ki ne le oddajajo kisik, temveč tudi same gorijo. Nekatere so. Razred 5.2. Organski peroksidi. tako nevarne, da se smejo prevaţati le v zelo majhnih enotah. Razpadejo zelo hitro, ţe pri majhnih povišanjih temperature. Za manipulacijo s strupi je treba imeti popolno. Razred 6.1. Strupi. varovalno opremo: obleko iz PVC, varovalno masko in dihalni aparat. Med kuţne snovi, ki jih prevaţamo, spadajo bakterije, virusi, odpadki iz. Razred 6.2. Kuţne snovi. bolnišnic,ki so namenjeni seţigu. Če pride do uhajanja, je treba tako obvestiti pristojne institucije. Radioaktivne snovi. Razred 7. Radioaktivne snovi. povzročajo okvare v človekovem organizmu,. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 24.

(33) Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Razred. Snovi. Lastnosti moč njihovih škodljivih učinkov pa je odvisna od moči in trajanja izpostavljenosti sevanju. Takšni materiali se uporabljajo v medicini. Njihova agresivnost je odvisna predvsem od. Razred 8. Jedke snovi. koncentracije, torej deleţa vode v kislini (bazi). Razsutje ali razlitje jedke snovi je treba nevtralizirati. V deveti razred spadajo. Razred 9. Različne nevarne snovi in. npr.: azbest, utekočinjene. predmeti. kovine, vţigalniki za zračne blazine. Vir: Robnik & Habič, 2010, str. 24–37.. Ugotovili smo, da je področje prevoza nevarnih snovi zelo dobro zakonsko urejeno. Obstaja več zakonov in pravilnikov, ki se nanašajo na to področje. Najbolj specifičen in za to področje točen je Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB). Med ostalo zakonodajo, ki pokriva posamezne dele področja prevoza nevarnih snovi, spadajo še Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), Zakon o kemikalijah (ZKEM) ter Zakon o voznikih (ZVoz). Vsakega izmed naštetih zakonov bomo opisali in nanizali, kaj omejuje in veleva.. Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB) Zakon o prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 33/2006-UPB1, 41/2009, 97/2010, v nadaljevanju ZPNB) je Drţavni zbor RS sprejel 1.1.2000. Gre za Uradni list RS št. 79/1999. Organi, ki so odgovorni za pripravo predpisa, so: ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje in prostor. Organi, ki izvajajo ta predpis, pa so: ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za okolje in prostor, Slovenske ţeleznice.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 25.

(34) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Zakon ureja pogoje za prevoz nevarnih snovi, dolţnosti oseb, ki v tem sodelujejo, pogoje za embalaţo in vozila. Ureja imenovanje varnostnega svetovalca, usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu, in nadzor nad izvrševanjem zakona. Namen tega zakona je zagotavljanje varnega prevoza nevarnih snovi v Republiki Sloveniji. Ta zakon se uporablja pri prevozu nevarnih snovi:  v cestnem prometu;  v ţelezniškem prometu;  po morju in celinskih vodah;  v zračnem prometu. Mi se bomo osredotočili le na predpise, ki se nanašajo na prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu.. ZPNB se ne uporablja za:  vozila, ki pripadajo oboroţenim silam ali so te zanj odgovorne (Slovenska vojska);  prevoze, ki so v celoti izvedeni znotraj zaprtega območja. Torej sem spada tudi podjetje Cinkarna Celje, d.d. (katere praktični primer prevoza nevarnih snovi navedemo kasneje v nalogi. Zakon o prevozu nevarnega blaga začne torej za voznika Cinkarne Celje, d.d., veljati takoj, ko zapusti območje podjetja in se priključi v promet, na regionalni cesti. Pred tem pa imajo urejen interni pravilnik o varnosti in zdravju pri delu, ki ga bomo predstavili tudi kasneje v nalogi). V 4. členu zakona ZPNB so opisani pomeni izrazov. Predpisano je, kaj pomeni nevarna snov, kaj je embalaţa, kaj je tovorek, kaj je vozilo in kakšno se sme uporabljati. Pojasni nam tudi, kdo je pošiljatelj, kdo prevoznik, prejemnik, organizator prevoza, nakladalec in nadzornik. Od 5. do 9. člena ZPNB je predpisana embalaţa. Za nevarne snovi se sme uporabljati samo embalaţa, ki:  po kakovosti in izvedbi ustreza količini in lastnostim nevarnega blaga, za katero se uporablja;  je v njej dopusten prevoz nevarnih snovi;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 26.

(35) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  je preizkušena in odobrena;  ima oznake, nalepke za označitev nevarnosti in druge podatke o nevarnem blagu ter embalaţi. Proizvajalec embalaţe za nevarne snovi mora pridobiti odobritev za označevanje embalaţe. Prav tako mora skrbeti za to, da je na vsaki embalaţi, ki jo da v promet, ustrezna označitev. Embalaţo za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi odobri minister, pristojen za okolje, ali organizacija, ki jo določi minister. Embalaţo za prevoz drugih nevarnih snovi odobri organizacija, ki jo je določil minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom za notranje zadeve. Če pristojni organ za nadzor ugotovi, da embalaţa ne ustreza pogojem zakona, prepove njeno nadaljnjo uporabo za prevoz nevarnih snovi in o tem takoj obvesti ministra, pristojnega za okolje, ali pristojno organizacijo. Ta mora kasneje izvesti postopek za odvzem odobritve embalaţe. V 10. členu ZPNB so opisana vozila, ki se lahko uporabljajo za prevoz nevarnih snovi.. To so vozila, ki:  so izdelana in opremljena po predpisih;  so pregledana in je za njih izdano potrdilo (certifikat);  so označena z opozorilnimi tablami, napisi, oznakami (nalepke) za označevanje nevarnosti in drugimi informacijami o nevarnem blagu in vozilu. 11. člen ZPNB (preventivni varnostni ukrepi): glede na vrsto predvidljivih nevarnosti morajo udeleţenci pri prevozu nevarnih snovi sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečili nesrečo oziroma čim bolj zmanjšali posledice morebitne nesreče. Ob nevarnosti oziroma nesreči morajo takoj obvestiti policijo ali center za obveščanje ter sporočiti podatke, potrebne za ukrepanje. V 12. členu ZPNB so opisane dolţnosti pošiljatelja. Pošiljatelj lahko naroči prevoz nevarnih snovi, če:  je bilo dovoljenje za prevoz nevarnih snovi izdano;. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 27.

(36) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program.  če je pakirano v ustrezni embalaţi, ki ustreza pogojem iz 5. člena;  so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju in dekontaminaciji ter druge določbe;  vozilo oziroma druge prevozne enote ustrezajo pogojem iz 10. člena tega zakona;  je upošteval druge ukrepe za varovanje po predpisih. V 14. členu ZPNB so opisane dolţnosti osebe, ki pakira nevarno blago za prevoz. Te dolţnosti so:  upoštevati mora predpise o pakiranju;  pri pripravi tovorkov mora upoštevati predpise o napisih in oznakah ali nalepkah za označevanje nevarnosti;  upoštevati mora druge varnostne ukrepe. 15. člen ZPNB določa dolţnosti polnilca, ki polni nevarno blago za prevoz. Dolţnosti te osebe so:  pred polnjenjem cisterne, cisterne zabojnika, vozila za tovor v razsutem stanju ali zabojnika za tovor v razsutem stanju mora preveriti, ali so cisterna, vozilo ali zabojnik ter njihova oprema očiščeni in tehnično brezhibni;  pri polnjenju cisterne mora upoštevati določila o nevarnih snoveh v dveh rezervoarjih cisterne, ki leţita neposredno drug poleg drugega;  pri polnjenju cisterne mora upoštevati dopustno stopnjo polnjenja ali dopustno maso polnjenja na liter prostornine;  po polnjenju cisterne mora preveriti tesnost naprav za zapiranje;  paziti mora, da na zunanji strani cisterne, ki jo polni, ni ostankov nevarnega blaga;  cisterno sme polniti le na določenem in posebej prirejenem prostoru za polnjenje;  upoštevati mora druge varnostne ukrepe. 16. člen ZPNB določa dolţnosti uporabnika cisterne zabojnika. Dolţnosti te osebe so:  upoštevati mora predpise o konstrukciji, opremi, preverjanju in označbi;  skrbeti mora za vzdrţevanje cisterne in njene opreme na tak način, da izpolnjuje pogoje;  zagotoviti mora izreden preizkus cisterne zabojnika, če je prišlo do dogodka (predelava, nesreča).. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 28.

(37) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 17. člen ZPNB določa dolţnosti nakladalca, ki naklada nevarne snovi za prevoz. Dolţnosti te osebe so:  pri natovarjanju tovorkov mora upoštevati določbe o prepovedi skupnega nakladanja in predpise o ločitvi od ţivil in krmil;  nakladati sme le na določenem in posebej prirejenem prostoru za nakladanje. 18. člen ZPNB določa dolţnosti prevoznika. Prevoznik sme prevaţati nevarne snovi, če:  so pakirane v embalaţi, ki ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona;  so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju, razplinjenju in dekontaminaciji;  je vozilo tehnično brezhibno, opremljeno in označeno;  je vozilo pravilno naloţeno in ni preobremenjeno;  ima dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam. 19. člen ZPNB določa dolţnosti prejemnika. Njegove dolţnosti so:  ne sme zavlačevati prevzema nevarne snovi;  nevarne snovi sme razkladati le na določenem in posebej prirejenem prostoru za razkladanje. 20. člen določa, da če se nevarna snov med prevozom izgubi, mora prevoznik o tem nujno obvestiti policijo ali center za obveščanje. V 21. členu zakona so navedeni ukrepi ob razsutju ali razlitju nevarne snovi. Če se blago med prevozom razsuje ali razlije, mora prevoznik zavarovati, pobrati ali odstraniti nevarne snovi. Takoj mora tudi obvestiti policijo ali center za obveščanje. Če prevoznik tega blaga, ki se je razlilo ali razsulo, ne sme pobrati ali odstraniti, mora poklicati organizacijo, ki je pooblaščena za reševanje nesreč z nevarnim blagom. Čiščenje opravijo na stroške prevoznika. Minister, pristojen za okolje, pa določi začasni prostor hranjenja nevarnih snovi, ki so bile razsute oziroma razlite. 22. člen zakona pravi, da je za prevoz eksplozivov, radioaktivnih snovi in jedrskih snovi treba imeti dovoljenje. Dovoljenje lahko izda upravna enota ali pristojni minister za notranje zadeve.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 29.

(38) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Kazenske določbe zakona predpisujejo kazni od 200 do 800 EUR za posameznika, če svojega dela kot udeleţenec pri prevozu nevarnih snovi v cestnem prometu ne opravlja korektno. Za pravne osebe pa se kazni gibljejo od 1000 do 4000 EUR. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS 56/2008-UPB5, 57/2008-ZLDUVCP, 73/2008 Odl.US: U-I-295/05-38, 58/2009, 36/2010, 106/2010-ZMV, 109/2010-ZCes-1, 109/2010-ZPrCP, 109/2010-ZVoz, 7/2011 Odl.US: U-I-144/09-13, 39/2011-ZJZ-E, 47/2011 Odl.US: U-I-119/10-6, v nadaljevanju ZVCP) je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve. Zakon je začel veljati 13.8.2004. Gre za Uradni list RS št. 83/2004. Ker gre za zelo obseţen zakon, ki pokriva tudi manjši del področja prevoza nevarnih snovi, bomo navedli le omejitve, ki se nanašajo na prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu. Kadar je vidljivost zaradi megle, sneţenja, deţja, sončne svetlobe ali drugih razlogov zmanjšana na manj kot 50m, morajo vozniki vozil, ki prevaţajo nevarne snovi, zmanjšati hitrost voţnje, da omejijo ali izključijo morebitno ogroţanje. Ustaviti morajo na najbliţjem parkirišču ter pregledati tovor in vozilo in poskrbeti za varnost. Enake ukrepe mora voznik izvesti, če je cesta zasneţena ali poledenela, tudi ob večjem vetru se mora ustaviti zaradi zmanjšanja stabilnosti. Po odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je v zimskih razmerah prepovedana voţnja za vsa vozila s priklopniki in tista, ki prevaţajo nevarne snovi, in za izredne prevoze. Definicija zimskih razmer je; ko se začne sneg oprijemati cestišča in kadar je poledica, vse do takrat, ko pristojne sluţbe sporočijo, da so ceste normalno prevozne in primerne za ves promet. Tehnični pregledi: motorna vozila in priklopniki, ki prevaţajo nevarno blago, imajo obvezen tehnični pregled vsakih 6 mesecev ne glede na starost in obrabo vozila. Vsa vozila, ki jih uporabljajo za prevoz nevarni snovi, morajo to imeti vpisano v prometnem dovoljenju. Pnevmatike: na vozilih, ki prevaţajo nevarne snovi, se ne smejo uporabljati narezane pnevmatike. Lahko pa se uporabljajo obnovljene pnevmatike, če so pravilno označene z. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 30.

(39) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. mero, nosilnostjo in hitrostno kategorijo. Obvezno mora biti tudi označeno, da je pnevmatika obnovljena, kdo jo je obnovil in identifikacijska številka pnevmatike. Označitev ustavljenih vozil: če zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka vozilo, ki prevaţa nevarne snovi, obstane na cesti, ga je treba označiti z dvema varnostnima trikotnikoma. Postavljena morata biti vzporedno ob desnem robu vozišča eden zraven drugega. Le tako lahko vozniki, ki pripeljejo od zadaj, pravočasno vidijo, da je ovira na cestišču, in lahko varno ustavijo ali zapeljejo mimo (Robnik & Habič, 2010, str. 18).. Zakon o kemikalijah (ZKEM) Zakon o kemikalijah (Ur. l. RS 110/2003-UPB1, 47/2004-ZdZPZ, 61/2006-ZBioP, 16/2008, 9/2011, v nadaljevanju Zkem) predpisuje, da je treba za vsako kemikalijo, ki se jo da v promet, izdelati varnosti list in ga dati v uporabo vsakemu poklicnemu uporabniku in uradu za kemikalije. Varnostni list je torej obvezen za prevoz kemikalij, ki spadajo med nevarne snovi. Pomembno je poudariti, da se Zakon o kemikalijah ne uporablja za prevoz nevarnih snovi, torej je področje zase. Pri prevozu nevarnih snovi pa ni treba imeti varnostnega lista (Zkem). Zakon o voznikih (ZVoz) Zakon o voznikih (Ur. l. RS št. 109/2010, v nadaljevanju ZVoz) se pri prevozu nevarnih snovi v cestnem prometu nanaša bolj ali manj na voznike, ki opravljajo prevoze. Zato gre tu predvsem za usposobljenost voznikov, dovoljen čas voţnje, pridobitve dovoljenje itd. Vsak voznik, ki prevaţa nevarne snovi, mora imeti opravljen vozniški izpit tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga prevaţa. Voznik mora biti telesno in duševno zmoţen voziti in upravljati z vozilom. V primeru, da voznik prevaţa nevarne snovi v tuje drţave, mora imeti urejeno mednarodno vozniško dovoljenje (ZVoz).. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 31.

(40) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 2 OBSTOJEČE STANJE S KRITIČNO ANALIZO 2.1 Praktični primer logistike nevarnih snovi v cestnem prometu v podjetju Cinkarna Celje, d.d. Opisali bomo potek od surovine do prevoza ţveplene kisline do kupca. Nato bomo poiskali in preučili, ali obstaja problem oziroma pomanjkljivost pri tem procesu, in ga skušali rešiti oziroma izboljšati. Najprej podjetje Cinkarna Celje, d.d., kupi surovino za proizvodnjo ţveplene kisline: ţveplo. To ţveplo najpogosteje pripotuje v Luko Koper iz afriških ali azijskih drţav. Iz podjetja Luka Koper ţvepleno surovino nato pripeljejo po ţeleznici v podjetje Cinkarna Celje, d.d., ki ima urejene tudi notranje ţelezniške tire. Ţveplo pripeljejo v vagonih za sipki tovor in ga raztovorijo v skladiščno halo v podjetju. Ko ţveplo raztovorijo, vedno operejo ţelezniške vagone, preden jih vrnejo v Luko Koper. Kot surovina je ţveplo popolnoma neškodljivo in nenevarno. Spodaj je slika skladišča, kjer hranijo ţveplo. Ţveplo se hrani v odprti skladiščni hali, saj je, kot ţe omenjeno, popolnoma neškodljiv, neobčutljiv na vremenske razmere itd. Slika 9: Skladišče surovine za pridelavo žveplene kisline – žveplo. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 32.

(41) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. To ţveplo nato s posebnimi vozili vozijo v kemično predelavo in jih nato predelajo v tekočo snov s pomočjo seţiganja in nastane ţveplena kislina. Ţveplena kislina nato potuje po prirejenih ceveh do velikih rezervoarjev, kjer je skladiščena. V teh rezervoarjih sta konstantni temperatura in vlaga, da kislina ohranja svojo pravilno strukturo. Prav tako imajo ti rezervoarji varnostne ventile in zapore, ki preprečujejo morebitne nesreče izlitja. Spodaj je slika teh rezervoarjev z ţvepleno kislino. Slika 10: Skladiščenje žveplene kisline v rezervoarjih. Kislina iz teh rezervoarjev nato potuje po ceveh do mesta, kjer jo natočijo v cisterno. Gre za višjo točilno platformo, kjer s cevjo operira zaposleni. Ţveplena kislina je na tem mestu pripravljena za točenje v cisterno in prevoz. Prevoz ţveplene kisline kot nevarne snovi pa poteka po postopkih, opisanih v nadaljevanju. Cisterna najprej zapelje pod točilno platformo, nato mora voznik obleči varnostno obleko, rokavice in očala, nato se povzpne na vrh cisterne, kjer odpre varnostno ograjo ter odpre odprtino na vrhu cisterne. Ko je ta odprta, se odmakne nazaj na varno in delo nadaljuje delavec, ki je na vrhu točilne platforme, kjer poteka cev s kislino. Tudi ta. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 33.

(42) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. delavec mora upoštevati varnostne zahteve in mora biti pravilno opremljen, prav tako pa se mora tudi sprati z vodo, ko zapusti prostor. Delavec namesti cev v cisterno in glede na njeno prostornino natoči določeno količino ţveplene kisline. Podjetje Cinkarna Celje, d.d., ima cisterne s prostornino 27t, zato je to najpogostejša količina. Ko je cev varno nameščena, pritisne gumb za začetek in se prične točenje. Ko se natoči pribliţno 27t, se črpalka samodejno ustavi. Spodaj je slika, ki prikazuje točenje kisline. Slika 11: Točenje žveplene kisline v cisterno. Ko se točenje zaustavi, zgornji delavec odstrani cev, s katero so točili, in jo varno umakne ter opere in namesti na določeno mesto. Voznik cisterne (še vedno oblečen v varnostno obleko in rokavice) pa se zopet povzpne na vrh cisterne, kjer zapre pokrov na vrhu cisterne. Ko je cisterna varno zaprta, zgornji delavec cisterno opere z vodo, da nevtralizira morebitno kislino, ki bi lahko kam kapnila pri manipulaciji s cevjo. Po celotnem območju, kjer se toči in manipulira s kislino, so v tleh nameščeni lovilci morebitnih izlitih nevarnih snovi. Če pride do izlitja večjih, opaznejših količin, senzorji v tleh zaznajo in spustijo lopute, tako da nevarne snovi zajezijo in jih nato pravilno nevtralizirajo. Slika 12 prikazuje pranje cisterne.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 34.

(43) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Slika 12: Pranje natočene cisterne. Ko se ta postopek točenja ţveplene kisline, ki traja pribliţno eno uro, opravi, se voznik cisterne odpelje proti kupcu oziroma naročniku. Pri kupcu gre za podoben postopek, le da ima vsako podjetje malo drugačen način točenja in črpanja. Gre pa za zelo podoben proces. Ker je vozilo udeleţeno v prometu in prevaţa nevarne snovi, mora biti pravilno označeno. Prav tako mora imeti voznik vedno zraven sovoznika, ker vozila ne sme zapustiti ob morebitnih postankih. Vozilo je opremljeno s številko nevarnosti in podatkom, za kakšno snov gre. Na tabli piše 80 in 1830. 80 pomeni številko nevarnosti (višje kot je število, večja je nevarnost), 1830 pa je ime nevarne snovi, v našem primeru gre za ţvepleno kislino z več kot 51% kisline. Spada v 8 razred. Na cisterni je tudi znak za okolju nevarne snovi (N) in znak za jedkost (C). Spodaj je slika, ki prikazuje te označbe.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 35.

(44) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Slika 13: Znaki za nevarnosti na cisterni, ki prevaža žvepleno kislino. Voznik mora imeti pri prevozu ţveplene kisline kot nevarne snovi naslednje dokumente, ki dokazujejo, kaj se prevaţa, kdo prevaţa, prejemnik, brezhibnost vozila:  listino o prevozu nevarnega blaga;  dokumentacijo,iz katere so razvidni prejemniki;  pisno navodilo za ukrepanje v primeru nesreče;  certifikat o brezhibnosti vozila;  certifikat o usposobljenosti voznika (ADR-tečaj za voznike);  dodatno zavarovanje za prevoz nevarnih snovi.. Slika 14 prikazuje kontrolni obrazec za pregled vozila za prevoz nevarnih snovi ADR podjetja Cinkarna Celje, d.d. Ta obrazec mora izpolniti voznik ob vsakem prevozu nevarnih snovi.. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 36.

(45) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Slika 14: Kontrolni obrazec za pregled vozila za prevoz nevarnih snovi ADR. 2.2 Varnostni svetovalec v podjetju Vsako podjetje, ki se ukvarja s prevozom nevarnih snovi in z vsem, kar je povezano s prevozom nevarnih snovi, mora imeti vsaj enega varnostnega svetovalca, ki je odgovoren za zmanjševanje nevarnosti za ljudi, stvari in okolje. Varnostni svetovalec mora imeti opravljen veljavni tečaj, ki traja 3 dni po pribliţno 10–12ur. Tudi v podjetju. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 37.

(46) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Cinkarna Celje, d.d., imajo varnostnega svetovalca, to je hkrati tudi vodja transporta Nikolas Mehle. Njegova odgovornost je, da vsako leto skrbno pripravi letno poročili, ki ga je treba hraniti 5 let. V tem poročilu je napisan promet podjetja z nevarnimi snovmi, kaj so prevaţali in v kakšnih količinah. Odgovoren je tudi za vso dokumentacijo, ki zadeva nevarne snovi, za pravilno označitev vozil in tovorkov, ki zapuščajo podjetje kot nevarne snovi, ter za nadaljnjo izobraţevanje zaposlenih, ki sodelujejo pri katerikoli dejavnosti, ki je povezana z nevarnimi snovmi. To so skladiščniki, osebe, ki razkladajo ali nakladajo nevarne snovi, itd. Varnostni svetovalec nosi vso odgovornost, če pride do nesreče ali izrednega dogodka. Ob vsaki nesreči mora pripraviti poročilo, ki ga nato posreduje vodstvu podjetja ali ministrstvu za okolje, če gre za večji obseg razlitja oz. razsutja.. 2.3 Interni pravilnik Cinkarne Celje, d.d., o varnosti in zdravju pri delu Predstavili bomo tudi interni pravilnik Cinkarne Celje, d.d., o varnosti in zdravju pri delu, ki deluje kot nek interni – notranji zakon v podjetju za boljšo predstavo kasneje pri praktičnem primeru manipulacije z ţveplovo kislino v tem podjetju.. Uprava podjetja Cinkarna Celje, d.d., je 3.12.2011 na osnovi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, URL RS 43/2011) sprejela Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu (Cinkarna Celje, d.d., 2012). Pravilnik narekuje, kako ravnati pri delu, da bi prišlo do čim manj nesreč in nepotrebnih stroškov. Pravilnik ima 130 členov, navedli bomo tiste, za katere menimo, da so pomembni in se nanašajo na področje logistike nevarnih snovi. V splošnih določbah je napisano, da imata tako delodajalec kot delavec pravico in dolţnost ustvarjati in zagotavljati takšno delovno okolje in delovne razmere, ki zagotavljajo njihovo telesno in moralno integriteto ter varstvo pred nevarnimi in škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno in delovno zmoţnost. Prav tako mora delavec izvajati predpisane tehnične, zdravstvene, socialne, vzgojne, pravne in druge varnostne ukrepe ter ob ustrezni pazljivosti, strokovni usposobljenosti. Žiga Knez: Logistika nevarnih snovi v cestnem prometu. 38.

Figure

Updating...

References