Empirical contribution - Policy implications

relationship to alternative JIS

Chapter 6. Reasons to publish in journals covered by alternative JIS and their growth

7.5 Policy implications

8.2.2 Empirical contribution

Stavbe in objekti v bliţini minskega polja so izpostavljeni potresom, ki jih povzroči miniranje. Paziti moramo, da ti potresi niso premočni, ker lahko poškodujejo stavbe in objekte. »Potresi se pri miniranju širijo v okolico, tako da so v bliţini minskega polja največji, slabijo pa z razdaljo« (Belšak, 1976). V sipkih in suhih tleh se potresi mnogo bolj dušijo, kakor v mokrih in trdnih tleh. Najnevarnejša je voda. V vodi se potresi zelo malo ali pa sploh ne dušijo. Moč potresa je odvisna tudi od količine uporabljenega eksploziva in od načina iniciranja. Ugotovljeno je, da se jakost potresov zelo zmanjša, če pri miniranju uporabljamo milisekundno iniciranje min v minskem polju.

Poškodbe na stavbah so odvisne tudi od samih stavb. Če so stavbe grajene dobro, zlasti če so grajene iz ţelezo – betona ali lesa, prenesejo brez poškodb tudi manjše potrese. Najhitreje se poškodujejo stavbe, grajene iz kamna.

V različnih priročnikih so navedene formule, s katerimi je mogoče vsaj pribliţno izračunati stopnjo potresa ob miniranjih. Nekateri minerski priročniki pa podajajo kar tabele, iz katerih je mogoče ugotoviti potresno varno razdaljo pri uporabi določene količine eksploziva.

V nadaljevanju je prikazana tabela odvisnosti količine razstreliva od razdalje do ogroţenih objektov, povzeta po Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih.

Tabela 1: Pregled potresno varnih razdalj stavb od minskega polja pri uporabi določene količine eksploziva

Razdalja v metrih Količina v kg Razdalja v metrih Količina v kg

15 0,95 200 27 16 1 250 38 20 1,25 300 51 25 1,5 400 81 30 1,8 500 116 40 2,4 600 155 50 2,9 700 200 60 3,9 800 245 70 5 1000 350 80 6,2 1250 500 100 8,8 1500 670 150 17 1900 1000

Graf 1: Prikazuje razdaljo v metrih od objektov in dovoljene količine

eksploziva, ki se lahko polnijo na posamezen detonator.

8.4.2 Razmet

Pri vsakem miniranju pride do večjega ali manjšega razmeta materiala, ki ga miniramo. Razmet je odvisen od globine vrtin, količine eksploziva v vrtinah in od dolţine in kvalitete čepa. Razmet je odvisen tudi od vrste kamenine, ki jo miniramo. Če je kamenina razpokana in drobljiva, bo razmet večji, kot v primeru, če je kamenina brez razpok.

Za zmanjšanje razmeta je potrebno vrtati vrtine dovolj globoko in strmeti za tem da bodo čepi čim daljši in nabiti.

V primeru, da ţelimo popolnoma preprečiti razmet, moramo minsko polje zaščititi s prekrivanjem. Za prekrivanje uporabljamo izkopanino (pesek, zemljo), gumi preproge ter filce.

8.4.3 Zračni udar

Pri vsakem miniranju je tudi zračni udar neizbeţen. Moč zračnega udara je odvisna od količine eksploziva, ki istočasno detonira, ter od načina miniranja.

»Največji zračni udar bo nastal v primeru, ko miniramo z naloţenimi, priloţenimi ali podloţenimi minami« (Belšak, 1976). V takih primerih eksploziv ni dovolj začepljen in detonira na prostem. Najmanjši zračni udar bo v primeru, ko miniramo z minskimi vrtinami in ko so čepi dovolj dolgi ter dobro natlačeni.

Mili - sekundni način iniciranja eksploziva močno zmanjšuje moč zračnega udara.

»Zračni udar nastane, ker v trenutku detonacije eksploziva nastane velik zračni pritisk. Pritisk se prenese na obkroţujoči ga zrak, ki se stisne, na mestu eksplozije pa zaradi tega nastane brezzračni prostor« (Belšak, 1976). Zračni pritisk se prenaša na okolico, vendar pa zelo hitro upade.

9 Empirični del

9.1 Izvedba intervjujev

Za intervju sem si izbral osebi, ki se vsakodnevno srečujeta z eksplozivnimi snovmi. Intervjuvani osebi sta tehnični vodja rudarskih in minerskih del ter inšpektor za rudarstvo.

1. Kateri so največji problemi in tveganja pri upravljanju (prevozu, skladiščenju/hrambi, uporabi) eksplozivov ?

Največ tveganja pri prevozu eksplozivnih snovi je takrat, kadar se prevaţajo vţigalna sredstva in eksploziva v istem avtomobilu kljub A – testiranemu vozilu. To pa predvsem zato, ker v primeru večje nezgode, ko je potrebno reševati je potrebno čim prej varno odstraniti vţigalna sredstva iz vozila. Pri skladiščenju kjer se hrani večje količine eksplozivnih snovi je varovanje predpisano (kamere, alarmi) in se v primeru dotika ograje in vrat s strani divjadi, ptic in padanja vej na ograjo vklopi alarm in je potrebno pregledati okolico in objekte. Vsak mesec tako pride pet do šest takih alarmov, ki niso potrebni. Pri uporabi se večkrat srečujemo z nekakovostno izdelanimi vţigalnimi sredstvi, ki povzročajo, da moramo biti zelo pozorni da predhodno ugotovimo ali je vţigalno sredstvo uporabno. To preverimo z ohm- metrom

2. Je zakonodaja na tem področju ustrezna ali je kje pomanjkljiva ?

Zakonodaja ne ureja začasnih skladišč manjših količin razstrelilnih sredstev na deloviščih, kjer se razstreljevalna dela izvajajo dalj časa.

Zakonodaja na področju izvajanja razstreljevalnih del je pomanjkljiva:

- Ne določa kdaj je potrebno izdelati projekte za razstreljevanje in kdaj so dovolj samo načrti razstreljevanj

- Ne določa za katera razstreljevanja zadostuje miner, za katera pa mora poleg minerja biti tudi tehnični vodja

- Ne loči dovolj razstreljevanj po skupni količini eksploziva na en vţig - Ne loči dovolj razstreljevanj po zagotavljanju javne varnosti brez

posebnih varnostnih ukrepih

- Ne loči dovolj razstreljevanj po zagotavljanju javne varnosti z upoštevanjem posebnih varnostnih ukrepih

- Ne zahteva obveznega soglasja MNZ za izvajanje razstreljevanj za posebne primere (neposredne bliţine javnih cest brez zapore cest, rušenje objektov v naseljih)

- Ne nalaga soodgovornosti direktorjem podjetij, ki izvajajo razstreljevalna dela (vsa odgovornost je na minerjih, ki so prisiljeni dela izvesti čim ceneje na račun zmanjšanja varnosti pri izvajanju razstreljevalnih del)

- Ne določa dovolj kvalitetnih kriterijev za varnost objektov pred seizmičnimi učinki razstreljevanj in s tem povzroča veliko toţb

- Ne določa minimalnih varnostnih razdalj med mestom minskega polja in mestom kjer se ostala dela na delovišču lahko v času polnjenja minskih vrtin izvajajo

3. So delovna sredstva pri uporabi eksplozivov zadovoljiva (sodobna, varna)?

Delovna sredstva pri uporabi eksplozivov so varna.

4. Kje so šibke točke pri zaščitnih sredstvih pri uporabi eksplozivov?

Eksplozivna sredstva, ki jih uporabljamo so pakirana in varna za prenos. Šibka točka so delovne rokavice, ki morajo biti proţne in ne smejo prepuščati vlage. Šibke točke pri uporabi zaščitnih sredstev se pojavijo predvsem takrat kadar so temperature nad 25 stopinj Celzija in vsak najraje odloţi kakšno zaščitno sredstvo.

5. Kje so vzroki za nesreče pri ravnanju z eksplozivi ?Je več kriv človeški faktor (malomarnost, neupoštevanje predpisanih varnostnih ukrepov, nizka stopnja odgovornosti), ali drugi vzroki kot so: pomanjkljivi predpisi, slaba organizacija, slab notranji nadzor, neučinkovit inšpekcijski nadzor, slaba kvaliteta eksplozivov, dotrajana sredstva za delo, naravne sile itd. ?

Vzroki za nesreče pri ravnanju z eksplozivnimi snovmi so predvsem neupoštevanje predpisanih varnostnih predpisov. Največkrat je vzrok naglica pri delu, ki nastane zaradi bliţanja slabega vremena, termin zapore ceste, ki diktira pravočasno pripravo minskega polja, deloma pa so vzroki tudi v kvaliteti vţigalnih sredstev, ki se uporabljajo pri miniranju.

6. Je nadzor nad varnostnimi ukrepi pri uporabi eksplozivov zadovoljiv, ali ga je treba izboljšati?

Nadzor nad varnostnimi ukrepi je dober ker je hierarhično urejen in ne dopušča pomanjkljivosti. Če so vse osebe, ki so zadolţene za varno miniranje na delovišču je tudi izvedba porabe eksploziva popolna, kot to zahteva načrt miniranja.

7. Kaj bi bilo treba izboljšati v procesih varovanja in zaščite eksplozivov ?

V procesih varovanja eksplozivnih snovi je potrebno paziti predvsem na to, da zaradi rutine ne pride do poslabšanja varovanja ter zaščito in varovanje eksplozivov na delovišču.

8. Ste ţe kdaj bili udeleţeni pri nesreči z eksplozivom?

Tehnični vodja minerskih del je bil udeleţen pri nesreči pri uporabi eksploziva nalepljenimi minami v kamnolomu. Ugotovljeno je bilo, da je ena mina aktivirala 1,5 minute prej kot je bilo z vţigalno vrvico določeno. Vţigalna vrvica je gorela prehitro. Ukrep je bil s strani proizvajalca KIK Kamnik, da se

uniči vso zalogo vţigalnih vrvic, ki je bila izdelana v tej seriji. Resnih poškodb ni bilo, razen šoka zaradi prehitre detonacije.

9. Kako zavarujete ogroţeno območje, ki je določeno z načrtom miniranja v naselju?

Območje zavarujemo s fizičnim varovanjem na vseh mogočih dohodih v varnostno cono, kar se tudi zabeleţi v skici minskega polja.

10. Kakšen je postopek po aktiviranju minskega polja ?

Po aktiviranju minskega polja miner počaka, da se polje razplini in nato pregleda minsko polje. Ko ugotovi da je polje v celoti aktiviralo, da znak da se straţe umaknejo in dovoli nadaljevati delo na gradbišču.

11. Kakšne so priprave za izvedbo masovnega miniranja, kjer je poraba eksploziva nad 1000 kilogramov?

Za izvedbo masovnega miniranja na ustaljenih gradbiščih je masovno miniranje določeno s projektom pred samim začetkom izvedbenih del z načrtom miniranja, ki mora biti v vseh parametrih v skladu s projektom izvajanja del. Na občasnih deloviščih, kjer ni miniranje obdelano v projektu, se masovno miniranje izvede po elaboratu, ki ga izdela izvajalec minerskih del po rudarski zakonodaji. Poleg elaborata je potrebno še izdelati načrt miniranja, ki mora biti v skladu z elaboratom.

9.2 Preveritev hipotez

Splošna hipoteza H0

Prevoz, skladiščenje in uporaba eksplozivov so trije glavni segmenti upravljanja z eksplozivi. Z varnostnega vidika je najkritičnejši segment uporaba eksplozivov za različne potrebe in v različnih okoliščinah, vendar se tveganja zmanjšajo, če so načrtovani in izvedeni ustrezni organizacijski, managerski, tehnični in varnostni ukrepi.

Splošna hipoteza je sprejeta saj je delo z razstrelilnimi sredstvi ter samo miniranje eno od najnevarnejših del. Razstrelivo v rokah neizkušenih in malomarnih oseb predstavlja veliko nevarnost zanje in za širšo okolico. Dokazano je, da je bil največjemu številu nesreč vzrok prav človeški faktor. Tveganja se zmanjšajo kadar z eksplozivnimi snovmi dosledno in natančno upoštevamo vse varnostne predpise (zakonodajo), varnostna navodila in konkretne organizacijske, managerske, tehnične in varnostne ukrepe.

Izvedena hipoteza H1

Predpisi o skladiščenju in začasni hrambi eksplozivov so preveč ohlapni (nenatančni).

Izvedena hipoteza H1 je sprejeta, saj ni predpisanega začasnega skladiščenja

(varovanja) na delovišču. Pri uporabi večje količine eksploziva ni realno vsega takoj porabiti. Zakonodaja ne ureja začasnih skladišč manjših količin razstrelilnih sredstev na deloviščih kjer se minerska dela izvajajo dalj časa.

Izvedena hipoteza H2

Predpisi o varnosti prevozov eksplozivnih snovi so v skladu z evropskim pravom in evropskimi standardi.

Izvedena hipoteza H2 je sprejeta. Zakonodaja na področju prevoza po ADR je

pridobiva vse večjo vlogo in vpliv Evropska komisija v Bruslju. Njen glavni cilj je zagotavljanje visoke ravni varnosti.

Na področju prevoza nevarnega blaga podpira in krepi delo obstoječih institucij Zdruţenih narodov ter strokovnih organizacij. Pomembnejši ukrepi komisije so:

- Prevzem mednarodnih predpisov s področja prevozov nevarnega blaga v zakonodajo skupnosti,

- Dodatne zahteve na ravni skupnosti le na področjih, na katerih so v obstoječih predpisih pomanjkljivosti.

Izvedena hipoteza H3

Največjo nevarnost in tveganja nesreč pri upravljanju z eksplozivi predstavlja uporaba eksplozivov. S tega zornega kota je nadzor nad varnostnimi in drugimi ukrepi pri uporabi eksplozivov (pre)šibak.

Nadzor nad varnostnimi in drugimi ukrepi pri uporabi eksplozivov je zadovoljiv, ker je hierarhično urejen in ne dopušča pomanjkljivosti. Kadar so vse osebe, ki so zadolţene za varno miniranje na delovišču je tudi izvedba varovanja popolna, kot to zahteva načrt miniranja. Hipoteza je ovrţena.

10 Zaključek

Delo z eksplozivnimi snovmi in miniranje samo je eno najnevarnejših del. Dokazano je, da je največjemu številu nesreč vzrok prav človeški faktor. Prav pri minerskih delih je dosledno in natančno upoštevanje varstvenih ukrepov največji porok za varno delo. Poleg dobrega in temeljitega znanja o tehniki miniranja in sredstvih, ki jih uporablja, mora miner tudi dobro poznati vse varnostne ukrepe, ki preprečujejo nesreče in zagotavljajo varno delo.

V okviru urejanja prevoza nevarnega blaga v cestnem prometu se Zakon o prevozu nevarnega blaga navezuje na mednarodni sporazum ADR (European Agreement Concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road), ki je bil podpisan leta 1957. V organizaciji zdruţenih narodov je ustanovljen odbor strokovnjakov za varen prevoz nevarnega blaga. Odbor pripravlja priporočila za prevoz nevarnega blaga (ti. Oranţno knjigo), ki vsebuje osnovne informacije in priporočila, ki so enaka za vse prometne panoge.

Posledice nepravilne, pogosto tudi nesmotrne uporabe eksplozivnih snovi so nesreče, ki jih ni mogoče nadzirati ali predvideti. Zaradi zagotavljanja osnovne varnosti skoraj vse drţave na svetu predpisujejo, da morajo biti delavci za delo z eksplozivnimi snovmi ustrezno strokovno usposobljeni. Imeti morajo ustrezno in veljavno pooblastilo za delo, ki ga pridobijo z usposabljanjem in rednim obnavljanjem znanja. S tem se skuša zagotoviti, da bi z eksplozivnimi snovmi delale le osebe, ki poznajo te snovi, nevarnosti in ukrepe za zagotavljanje varnega dela z eksplozivnimi snovmi.

Pri zagotavljanju varnosti dela z eksplozivnimi snovmi je treba spoštovati veljavna zakonska in podzakonska določila (Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih – ZEPI, Zakon o prevozu nevarnega blaga – ZPNB, Zakon o varstvu in zdravju pri delu – ZVZD, Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi in pirotehnične izdelke). Dosledno upoštevanje zakonodaje na eni strani zmanjšuje tveganja nesreč, napak in poškodb, na drugi strani pa

zagotavlja potrebno varnost v okoljih kjer se prevaţajo, skladiščijo in uporabljajo eksplozivne snovi.

11 Literatura in viri

11.1 Literatura

Belšak, D. (1978). Miniranje in varnost. Ljubljana.

Bohinc, M. (1992). Priročnik za uvoz in promet nevarnih snovi. Ljubljana.

Cooper, P. W., Kurowski, S. R. (1996). Introduction to the Technology of

Explosives. New York. Wiley-WCH.

Druţina, B. (2004). Nevarne snovi 1. Ljubljana.

Habič, A. in Golob, S. (2007). ADR: Evropski sporazum o mednarodnem

cestnem prevozu nevarnega blaga. Ljubljana: ZVD Zavod za varstvo pri delu

d.d. Ljubljana.

Herynek, B. in Pivec, B. (2010). Prevoz tovora. Celovec: Mohorjeva

Jansen, T (2010). Explosive Materials: Classification and Composition and

Properties (Materials Science and Technologies- Chemical Engineering Methods and Technology). Nova Science Pub Inc.

Klemenčič, F. (1997). Eksplozivne snovi. Ljubljana.

Robnik, V. in Habič, A. (2009). Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno

blago. Maribor.

11.2 Viri

Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki. (2008). Pridobljeno 21. 10. 2010 na http://www.uradni-

Pravilnik o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke. (2008). Pridobljeno 21. 10. 2010 na

http://www.uradni-list.si/1/content?id=89069

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih. (2003). Pridobljeno 21. 10. 2010 na

http://www.uradni-list.si/1/content?id=46027

Rokavec, D. (2002). Društvo tehničnih vodij – površinsko odkopavanje, 8. Strokovno srečanje. Kavčič, M. Program izobraževanja za naziv: Bombni

specialist (str. 78-84). Ljubljana.

Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. (2008). Pridobljeno 17. 06. 2010

na http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008035.pdf

Zakon o prevozu nevarnega blaga. (2006). Pridobljeno 03. 02. 2011 na

http://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ur/u2006033.pdf

Zakon o varnosti in zdravju pri delu. (1999). Pridobljeno 01. 03. 2011 na

http://www.uradni-list.si/_pdf/1999/Ur/u1999056.pdf

Ţeleznikar, V. (1998). Društvo tehničnih vodij – površinsko odkopavanje, 2. Strokovno izobraţevalni seminar. Brontje, P. Prva pomoč na površinskih kopih (str. 69-72). Ljubljana

Ţeleznikar, V. (2003). Društvo tehničnih vodij – površinsko odkopavanje, površina – okolje. Mozetič, D. Pravna ureditev zdravja pri delu (str. 36-40). Ljubljana.

PRILOGA 1: Vprašanja pri intervjuju

Pozdravljeni!

Sem Jure Grabljevec, absolvent študija na Fakulteti za varnostne vede. Za diplomsko delo sem si izbral naslov Zagotavljanje varnosti pri skladiščenju, prevozu in uporabi eksplozivnih snovi. Menim da je to področje še dokaj neraziskano ter zelo specifično glede zakonodaje in predpisov, ki se morajo upoštevati da zagotovimo varnost pri uporabi eksplozivnih snovi. Med študijem sem pridobil tudi certifikat o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi. V spodnjem delu vam zastavljam nekatera vprašanja, ki jih bom uporabil v empiričnem delu diplomskega dela. Vprašanja se morajo nanašati na hipoteze, ker moram rezultate, poleg vaših spoznanj in študija literature – uporabiti pri preverjanju (sprejetju ali ovrţenju) hipotez.

Vprašanja so torej naslednja.

1. Kateri so največji problemi in tveganja pri upravljanju (prevozu, skladiščenju/hrambi, uporabi) eksplozivov ?

2. Je zakonodaja na tem področju ustrezna ali je kje pomanjkljiva ?

3. So delovna sredstva pri uporabi eksplozivov zadovoljiva (sodobna, varna)? 4. Kje so šibke točke pri zaščitnih sredstvih pri uporabi eksplozivov?

6. Je nadzor nad varnostnimi ukrepi pri uporabi eksplozivov zadovoljiv, ali ga je treba izboljšati?

7. Kaj bi bilo treba izboljšati v procesih varovanja in zaščite eksplozivov ? 8. Ste ţe kdaj bili udeleţeni pri nesreči z eksplozivom?

9. Kako zavarujete ogroţeno območje, ki je določeno z načrtom miniranja v naselju?

10. Kakšen je postopek po aktiviranju minskega polja

11. Kakšne so priprave za izvedbo masovnega miniranja, kjer je poraba eksploziva nad 1000 kilogramov?

PRILOGA 2: Prevozni list za eksploziv

Ime podjetja tel. : Sedež podjetja faks.:

Pošta GSM-

Kraj:

Datum odpreme blaga :

porabnik : IZDANO IZ SKLADIŠČA : LOKACIJA : PREVOZNI LIST : 54

Poz Količina EM naziv artikla

1 kos DEM- S AUSTIN,

UN 0255 DETONATORJI ELEKTRIČNI 1.4B 2 kos Riodet ; DEM- S AUSTIN , UN 0255 DETONATORJI, ELEKTRIČNI 1, 4B 3 18,5 kg Ecodanubit fi 28

UN 0081 RAZSTRELIVO VRSTE A…1.1D ADR 4 5 kg Amonal f i 28

UN 0082 Razstrelivo vrste B.1.1D 5 m Detonacijska vrvica - Startline

UN 0065 RAZSTRELIVO VRSTE .A.. 1.1D ADR Nabavno dovoljenje :

VOZNIK : VOZILO :

TOVOR NE PRESEGA PREDPISANIH VREDNOSTI, DOLOČENIH V 1.1.3.6.( ADR točk : 1000,0) IZ SKLADIŠČA IZDAL : ...

ODOBRIL : ...

SKUPNA NETO MASA EKSPLOZIVNE SNOVI V KG 23,50 SKUPNA BRUTO TEŢA TOVORKA V KG 24,50

PREVZEL : ... Naziv blaga : Teţa tovorka : številke tovorkov : skupno št. tovorkov :

Vrnjeno iz delovišča v skladišče :

IZJAVA O AVTORSTVU

DIPLOMSKEGA DELA 1. STOPNJE

Spodaj podpisani(a) Jure Grabljevec , z vpisno številko 0 7 0 6 0 1 2 7 rojen(a) 0 6 . 0 5 . 1 9 8 7 v kraju LJUBLJANA

sem avtor(ica) diplomskega dela 1. stopnje z naslovom

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PRI SKLADIŠČENJU, PREVOZU IN UPORABI EKSPLOZIVNIH SNOVI ENSURING SAFETY IN STORAGE, TRANSPORT AND USE OF EXPLOSIVE MAETRIALS

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloţeno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel(a), da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

sem poskrbel(a), da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloţenega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili;

sem pridobil(a) vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloţeno delo in dem to tudi jasno zapisal(a) v predloţenem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje drugih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za varnostne vede v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za varnostne vede.

In document Universalism and particularism: explaining the emergence and growth of regional journal indexing systems (Page 197-200)