Facilitating Far-Transfer from Working Memory Training

Raziskovalna metoda je deskriptivna in kavzalna – neeksperimentalna. Z deskriptivno metodo opisujemo pojave, s kavzalno – neeksperimentalno metodo pa skušamo ugotoviti vzroke in posledice teh pojavov (Sagadin 1993, str. 12).

8.5.1. Vzorec in osnovna množica

Osnovno statistično množico predstavljajo izvajalci poklicne orientacije iz različnih organizacij in sektorjev. Poklicna orientacija se večinoma izvaja v sklopu dveh javnih organizacij, in sicer ZRSZ in šol, oziroma šolskih svetovalnih služb. Na ZRSZ poklicno orientacijo v največji meri izvaja približno 40 poklicnih in 200 zaposlitvenih svetovalcev. Na šolah je v sklopu šolske svetovalne službe običajno za to področje odgovorna ena oseba, pa naj bo to šolski pedagog, psiholog ali socialni delavec. Poklicno orientacijo izvaja tudi nekaj zasebnih organizacij, vendar podatkov o njihovem številu in izobrazbi nisem uspela pridobiti, zato jih tudi nisem vključila v raziskavo. Del dejavnosti poklicne orientacije v sklopu andragoškega svetovalnega dela izvajajo v štirinajstih informativno – svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih.

Prvotni cilj je bil v vzorec zajeti čim več izvajalcev poklicne orientacije iz različnih organizacij. Anketiranje je potekalo v mesecih februar in marec 2010. Prvotna ocena je bila, da bom v raziskavo zajela približno 30 poklicnih svetovalcev in 50 svetovalcev zaposlitve z Zavoda za zaposlovanje, 80 šolskih svetovalnih delavcev, 20 svetovalcev iz svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih (ISIO) in 10 svetovalcev iz privatnih institucij, ki kot eno od svojih dejavnosti izvajajo tudi poklicno orientacijo. Zaradi slabega odziva anketirancev sem ciljno skupino omejila in tako vzorec predstavlja 90 oseb, katerim ena od delovnih nalog predstavlja tudi izvajanje dejavnosti poklicne orientacije.

Med anketiranci je bilo 40 % psihologov, 33,3 % tistih, katerih strokovni naziv je pedagog, andragog ali socialni pedagog, 18,9 % socialnih delavcev, 7,8 % anketirancev pa je obkrožilo odgovor drugo.

143 Večina anketirancev je na delovnem mestu, kjer je ena od delovnih nalog tudi izvajanje poklicne orientacije, zaposlenih več kot 15 let (44 anketirancev), sledijo jim tisti z 1 do 5 let delovne dobe (17) ter zaposleni od 6 do 10 let. Najmanj pa je v vzorcu tistih, ki so na tem delovnem mestu zaposleni manj kot eno leto (9) in tistih z 11 do 15 let delovne dobe (7). Izmed vseh anketirancev jih je 19 (21,1 %) zaposlenih kot poklicni svetovalci na Zavodu RS za zaposlovanje, 71 (78,9 %) pa kot šolski svetovalni delavci na osnovni šoli.

Največ anketirancev (45) poklicni orientaciji posveča 10-30 % svojega časa. Sledijo jim tisti, ki poklicni orientaciji namenjajo manj kot 10 % delovnega časa. Kot se bo pokazalo kasneje, je to posledica večjega števila šolskih svetovalnih delavcev v vzorcu, pri katerih je poklicna orientacija glede na ostale delovne naloge slabše zastopana. Enajst anketirancev za izvajanje dejavnosti poklicne orientacije porabi 30-50 % časa, deset več kot 70 % in sedem med 50 in 70 % svojega delovnega časa.

Zanimalo me je tudi, kako pogosto so se anketiranci udeležili izobraževanja in usposabljanja s področja poklicne orientacije v zadnjih petih letih. Odgovor nikoli so izbrali štirje anketiranci, največ (31) pa se jih je izobraževanja udeležilo od 1- do 3-krat. Sledijo jim tisti, ki so se na tem področju organizirano izobraževali od 4- do 6-krat v zadnjih petih letih (28). Skoraj enako pogosto pa so anketiranci izbrali odgovor od 7- do 10-krat (12) in več kot 10-krat (15).

8.5.2 Zbiranje podatkov

Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja sem uporabila anketni vprašalnik, ki obsega 10 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Pri vprašanjih o kompetencah in dejavnostih poklicne orientacije, ki jih anketiranci pri svojem delu izvajajo, sem uporabila 4-stopenjsko lestvico z namenom, da bi se izognila prepogostemu odločanju za srednjo vrednost. Nabor kompetenc bodo anketiranci ocenjevali glede na tri poglavitne kriterije:

- koliko posamezno kompetenco potrebujejo pri svojem delu,

- do kakšne mere (stopnje) imajo posamezno kompetenco razvito ter

- kakšne so bile možnosti, za razvoj kompetence med študijem, na delu ali v sklopu neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

144 Nabor kompetenc sem povzela po »Internacional Competencies for Educational and Vocational Practitioners«, ki so bile identificirane v sklopu štiriletne študije krovnega združenja za karierno orientacijo v Evropi, IAVEG. Kompetence se delijo na temeljne kompetence, ki jih potrebujejo vsi izvajalci, ne glede na področje dela in institucijo, v kateri so zaposleni. Določili so tudi nabor posebnih kompetenc, ki vključujejo dodatna znanja in spretnosti, ki jih izvajalci potrebujejo glede na specifične zahteve dela in ciljne skupine, ki jim je karierna orientacija namenjena (Repetto idr. 2003).

Pri šolskih svetovalnih delavcih sem uporabila slučajnostni sistematični vzorec. Iz seznama vseh osnovnih šol, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport, sem izbrala vsako tretjo osnovno šolo. Anketne vprašalnike sem s povratno kuverto (z mojim naslovom in znamko) tako poslala na 159 osnovnih šol. Zaradi začetnega slabega odziva, sem večino šolskih svetovalnih delavcev tudi osebno poklicala in jih prosila za sodelovanje. Na koncu sem tako dobila 71 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Razlogi tistih, ki niso želeli sodelovati so bili različni, nekateri so priznali, da poklicne orientacije ne izvajajo, zato tudi anketnega vprašalnika ne znajo izpolniti, drugi niso imeli časa, spet tretji so se pritožili, da izpolnjujejo preveč takih vprašalnikov.

Na Zavodu RS za zaposlovanje sem se uspela dogovoriti, da bodo anketni vprašalnik s službenega e-naslova poslali vsem poklicnim in zaposlitvenim svetovalcem. Nadejala sem se dobrega odziva, saj bi bili rezultati raziskave v pomoč pri projektu ustanavljanja izobraževalnega centra in oblikovanju kompetenčnega modela zaposlitvenih svetovalcev. Kljub dvakratnemu pošiljanju, je anketni vprašalnik izpolnilo le 19 poklicnih svetovalcev. V informacijsko – svetovalna središča za IO (ISIO) sem anketne vprašalnike z dovoljenjem Andragoškega centra Slovenije poslala na e-naslove svetovalcev iz štirinajstih ISIO centrov. Nekatere svetovalce sem uspela k sodelovanju povabiti tudi preko telefonskega pogovora. Izpolnjene sem dobila štiri anketne vprašalnike, ki pa jih zaradi premajhnega števila nisem uvrstila v obdelavo.

Dogovorila sem se tudi za izpolnjevanje anketnih vprašalnikov v enem izmed zasebnih podjetij, kjer izvajajo poklicno orientacijo, vendar izpolnjenih vprašalnikov nisem prejela.

145

8.5.4 Obdelava podatkov

Za namen deskriptivne analize, bom podatke najprej uredila v tabelah in tako dobila vpogled v značilnosti posameznih spremenljivk. Za nadaljnjo obdelavo podatkov bom statistične metode uporabljala glede na namen in vrsto spremenljivk. Obstajajo namreč različne metode za obdelavo numeričnih in atributivnih spremenljivk, ki jih je v pedagoškem raziskovanju največ. Pri atributivnih spremenljivkah najpogosteje uporabljamo χ2 -preizkus za preverjanje hipoteze neodvisnosti, s katero želimo dokazati povezanost, vpliv, odvisnost ali razlike dveh atributivnih spremenljivk. Za eno atributivno spremenljivko lahko uporabimo tudi χ2-preizkus hipoteze enake verjetnosti. Oba preizkusa sta neparametrična (Cencič 2009, str. 52-54). V primeru, da se bodo, kot posledica majhnega vzorca poklicnih svetovalcev, odgovori preveč razpršili in bodo frekvence premajhne, bom posamezne kategorije grupirala ali pa bom uporabila χ2-preizkus z razmerjem verjetij (v SPSS programu je označen kot Likelihood Ratio), ki je enak ročnemu računanju Kullbackov 2Î preizkus. Pogoj za uporabo χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti je namreč, da delež teoretičnih frekvenc, ki so manjše od 5, ne sme presegati 20 % vseh teoretičnih frekvenc in da nobena ne sme biti manjša od 1 (Sagadin 2003, str. 321).

Za obdelavo numeričnih spremenljivk imamo na voljo več statističnih metod, zato lahko tudi nekatere atributivne ordinalne spremenljivke obravnavamo kot numerične intervalne (npr. uspeh na testu znanja in odgovori na ocenjevalnih lestvicah) (Cencič 2009, str. 52). Pri statističnih metodah za numerične spremenljivke imamo na voljo metode za dva ali več vzorcev, za neodvisne in odvisne vzorce, za katere izberemo parametrični ali neparametrični test. Parametrične preizkuse uporabljamo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

- vrednosti vsake numerične spremenljivke so normalno porazdeljene ali skoraj normalno porazdeljene,

- približno enake variance, ali da zanje velja preizkus homogenost varianc, to pa je še posebej pomembno, kadar nimamo enako velikih skupin (prav tam, str. 54).

Ko bodo pogoji izpolnjeni, bom za primerjavo povprečnih vrednosti dveh skupin podatkov uporabila t-preizkus, pri primerjavi več spremenljivk pa postopek ANOVA. Pogoji za uporabo t-testa so:

146 - normalna porazdelitev spremenljivk,

- enakost varianc, ki jo za neodvisne vzorce preverjamo z F-preizkusom (Levenov preizkus),

- statistična pomembnost korelacije, kar pri odvisnih vzorcih preverjamo s korelacijskim koeficientom (Cencič 2009, str. 116).

Statistična obdelava bo izvedena s programom SPSS, rezultati bodo prikazani tabelarično.