Integer program to find the maximum possible packet combination

HIPOTEZA 1: Obstajajo pomembne razlike med zaposlenimi in nezaposlenimi diplomanti v prepričanju, da bi se ponovno odločili za študij na Fakulteti za organizacijske vede, če bi ponovno imeli to možnost.

Za primerjanje spremenljivk smo uporabili T – test. Pri sami obdelavi podatkov smo skupino študentov izpustili.

Group Statistics

Trenutni zaposlitveni status N vrednost Srednja Standardni odklon Standardna napaka

Ponovno bi se odlocil(a) za studij na FOV, ce bi imel(a) to moznost zaposleni 106 2.92 .825 .080 nezaposleni 8 2.63 .916 .324

Tabela 9: Opisne mere po skupinah

Iz tabele 9 je razvidno, da je na to vprašanje odgovorilo 106 anketirancev, ki so zaposleni in 8 anketirancev, ki so brezposelni. Aritmetična sredina strinjanja s trditvijo je pri zaposlenih anketirancih 2.92, pri nezaposlenih pa 2.63, kar je oboje blizu stopnje strinjanja s stopnjo 4 – se strinjam. Tudi standardna odklona sta si

blizu za obe skupini anketirancev, čeprav je standardni odklon pri nezaposlenih anketirancih večji glede na aritmetično sredino kot pri zaposlenih. Obe standardni napaki aritmetične sredine (0.080 v primerjavi z 2.92 ter 0.324 v primerjavi z 2.63) sta majhni v primerjavi z velikostjo aritmetične sredine.

Independent Samples Test

Levanov test o homogenosti

varianc T – test enakosti aritmetičnih sredin

F Sig. t df Sig. (2- tailed) Mean Differen ce Std. Error Differen ce 95% interval zaupanja

Spodnja meja Zgornja meja

Ponovno bi se odlocil(a) za studij na FOV, ce bi imel(a) to moznost Equal varianc es assume d .698 .405 .984 112 .327 .300 .305 -.304 .903 Equal varianc es not assume d .898 7.880 .396 .300 .334 -.472 1.071

Tabela 10: T – test za preverjanje razlik med povprečji odgovorov o prepričanju, da bi se ponovno odločili za študij Na FOV, če bi imeli to možnost med zaposlenimi in brezposelnim diplomanti

V tabeli 10 lahko vidimo, da je p (0.405) > 0,05 zato obdržimo predpostavko o homogenosti varianc. Prav tako razlika med aritmetičnima sredinama obeh skupin ni statistično pomembna, saj p (0.327) > 0,05. Rezultati pravijo, da med anketiranci, ki so zaposleni in med anketiranci, ki niso zaposleni ne obstajajo statistično pomembne razlike glede strinjanja, da bi se ponovno odločili za študij na FOV, če bi imeli ponovno to možnost. Radi bi samo poudarili, da je izračun zgolj informativne narave, saj je razlike med velikostjo skupin (zaposleni in brezposelni) zelo velika. V povprečju se anketiranci, ki so zaposleni bolj strinjajo s trditvijo, da bi se ponovno odločili za študij na Fakulteti za organizacijske vede, če bi ponovno imeli to možnost (M = 2.92, SE = 0.080) kot anketiranci, ki so nezaposleni (M = 2.63, SE = 0.324). Ta razlika ni statistično pomembna t(112) = 0.984, p > 0.05.

Običajno ko se posameznik odloča kaj bo študiral predvsem misli na poklic, ki ga bo veselil in mu v prihodnosti prinesel uspešno kariero. Vendar v praksi ni vedno tako, nekateri hitro dobijo zaposlitev po končanem študiju, nekateri pa kar nekaj časa neuspešno iščejo zaposlitev. Razočaranje ob iskanju zaposlitve posledično lahko pripelje tudi do nezadovoljstva z doseženo izobrazbo oziroma poklicem. Predvidevamo, da večina takih posameznikov v tovrstni situaciji pomisli, da jim je

študirali. Zato smo predvidevali, da bodo odstopanja med anketiranci, ki so zaposleni in med tistimi, ki niso glede strinjanja, da bi se ponovno odločili za študij na FOV, če bi imeli to možnost. Iz zgoraj pridobljenih podatkov je razvidno,da med trenutnim statusom anketirancev in med odločitvijo za ponovni študij, nismo našli statistično pomembnih povezav oziroma nismo uspeli dokazati statistično pomembnih razlik. Menimo, da je naš vzorec premajhen, da bi na njem uspeli dokazati razlike. Predvidevamo, da bi bile razlike veliko večje, če bi bilo razmerje anketirancev, ki so brezposelni in zaposleni enako oziroma manjše, saj je med vsemi anketiranci (118) samo 14 takih, ki so trenutno brezposelni. V tem primeru, bi verjetno prišlo do večjih razlik glede strinjanja z omenjeno trditvijo. Hipotezo zavrnemo.

Hipotezo 1 zavrnemo: Med zaposlenimi in nezaposlenimi diplomanti ne obstajajo pomembne razlike v prepričanju, da bi se ponovno odločili za študij na Fakulteti za organizacijske vede, če bi ponovno imeli to možnost.

HIPOTEZA 2: Študentje smeri Organizacija in management informacijskih sistemov dobijo svojo prvo zaposlitev hitreje kot diplomanti smeri Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter smeri Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov.

Za primerjanje spremenljivk smo uporabili analizo variance – ANOVA: Descriptives

N Srednja vrednost Standardni naklon

Standard na

napaka 95% interval zaupanja Minimum Maximum

Spodnja meja Zgornja meja Spodnja meja meja Zgornja Spodnja meja Zgornja meja Spodnja meja Zgornja meja organizacija in management kadrovskih in izobrazevalnih sistemov 50 3.4800 3.80247 .53775 2.3994 4.5606 1.50 18.00 organizacija in management delovnih in poslovnih sistemov 18 2.5000 1.45521 .34300 1.7763 3.2237 1.50 4.50 organizacija in management informacijskih sistemov 37 1.8243 .94440 .15526 1.5094 2.1392 1.50 4.50 Skupaj _{105 2.7286 2.83524 .27669 2.1799 3.2773 1.50 18.00}

Tabela 11: Mere opisne statistike za spremenljivko hitra pridobitev zaposlitve po posameznih skupinah populacij

Iz tabele 11 lahko razberemo, da je najvišja aritmetična sredina (3.48) pri anketirancih, ki so diplomirali iz smeri Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, nato pri anketirancih, ki so diplomirali iz smeri Organizacija in management delovnih in poslovnih sistemov (2.5) ter najnižja pri anketirancih, ki so diplomirali iz smeri Organizacija in managemnt informacijskih sistemov (1.82).

ANOVA

Sum of

Squares df Mean Square F Sig.

Between Groups 59.426 2 29.713 3.903 .023

Within Groups 776.588 102 7.614

Total 836.014 104

Tabela 12: Test analize variance za preverbo hipoteze o uspešnosti iskanja prve zaposlitve glede na smer študija

V povprečju anketiranci, ki so diplomirali iz smeri Organizacija in managemnat kadrovskih in izobraževalnih sistemov ocenjujejo sebe, kot tiste, ki najhitreje dobijo prvo zaposlitev po končanem študiju v primerjavi z diplomanti drugih študijskih smeri na Fakulteti za organizacijske vede. Vendar pa razlike niso statistično pomembne, saj je F (2, 102) = 0,23; kar po meni, da je p > 0.05.

Mnogokrat lahko danes zasledimo, da je poklic prihodnosti oziroma perspektiven poklic informatik. Običajno, nimajo težav s pridobitvijo oziroma menjavo delovnih mest. Seveda je odvisno kakor tudi v vsakem drugem poklicu, kako uspešen si na svojem področju in ali si če lahko tako rečemo »up to date«. Vendar je dejstvo, da so informatiki danes zelo iskani, saj je praktično vse na osnovi informatike. Medtem so potrebe delodajalcev po kadrih s kadrovsko smerjo ali z delovnimi procesi veliko manjše oziroma jih ne zasledimo tolikokrat kot potrebe po informatikih. Zato smo predvidevali, da v povprečju tisti, ki so končali smer Organizacija in management informacijskih sistemov, hitreje pridobijo svojo prvo zaposlitev po dokončanem študiju kot diplomanti drugih dveh smeri, ki jih nudi Fakultete za organizacijske vede. Raziskava oziroma anketa pa je pokazala ravno nasprotno. Podatki kažejo, da ni statistično pomembnih povezav med dokončano smerjo študija in časom za pridobitev prve zaposlitve, saj čas iskanja prve zaposlitve ni povezan z dokončano smerjo. Kar 87 anketirancev je svojo prvo zaposlitev dobilo v času do treh mesecev po končanem študiju ne glede na smer, katero so študirali. Menimo, da se razlike ne pokažejo zato, ker gre za diplomante iste fakultete, same študijske smeri pa ne predstavljajo velikih razlik med diplomanti iste fakultete na trgu delovne sile. Verjetno bi bile razlike večje, če bi primerjali diplomante različnih fakultete vendat istih oziroma podobnih študijskih smeri. Hipotezo zavrnemo.

Hipotezo 2 zavrnemo: Med študenti smeri Organizacija in management informacijskih sistemov, Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter smeri Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov ne obstajajo razlike pri pridobitvi prve zaposlitve.

HIPOTEZA 3: Diplomanti, ki so redno študirali se bolj kot diplomanti izrednega študija strinjajo s trditvijo, da študij na Fakulteti za organizacijske vede prinaša dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju

Group Statistics

nacin studija N vrednost Srednja Standardni odklon Standardna napaka

Študij na FOV prinasa dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju redni 91 2.73 .668 .070 izredni _{27 2.78 .577 .111}

Tabela 13: Opisne mere po skupinah

Iz tabele 13 je razvidno, da je na to vprašanje odgovorilo 91 anketirancev, ki so bili redni študenti in 27 anketirancev, ki so študirali izredno. Aritmetična sredina strinjanja s trditvijo je pri tistih, ki so študirali redno 2.73, pri tistih, ki so študirali izredno pa 2.78, kar je oboje blizu stopnje strinjanja s stopnjo 4 – se strinjam. Tudi standardna odklona sta si blizu za obe skupini anketirancev, čeprav je standardni odklon pri tistih anketirancih, ki so študirali redno večji glede na aritmetično sredino pri tistih, ki so študirali izredno. Obe standardni napaki aritmetične sredine (0.070 v primerjavi z 2.73 ter 0.111 v primerjavi z 2.78) sta majhni v primerjavi z velikostjo aritmetične sredine. Ker sta napaki v primerjavi z velikostjo srednje vrednosti relativno majhni, lahko trdimo, da je naš vzorec reprezentativen.

Independent Samples Test

Levene's Test for Equality of

Variances t-test for Equality of Means

F Sig. t df Sig. (2- tailed) Mean Differen ce Std. Error Differenc e 95% Confidence Interval of the Difference Upper Lower Studij na FOV prinasa dovolj predznanj a za delo organizat orja v podjetju. Equal variances assumed 1.38 5 .242 .369 116 .713 -.053 .142 -.334 .229 Equal variances not assumed _{-.400 48.527 .691} -.053 .131 -.316 .211

Tabela 14: T – test za preverjanje razlik med povprečji odgovorov o prepričanju, da diplomanti, ki so redno študirali se bolj kot diplomanti izrednega študija strinjajo strditvijo, da študij na Fakulteti za organizacijske vede prinaša dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju.

V tabeli 14 lahko vidimo, da je p (0.242) > 0,05 zato obdržimo predpostavko o homogenosti varianc. Prav tako razlika med aritmetičnima sredinama obeh skupin ni statistično pomembna, saj je p (0.713) > 0,05. Rezultati pravijo, da med anketiranci,

ki so redno študirali in med anketiranci, ki so izredno študirali ne obstajajo statistično pomembne razlike glede strinjanja, da študij na Fakulteti za organizacijske vede prinaša dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju.

V povprečju se anketiranci, ki so izredno študirali bolj strinjajo s trditvijo, da študij na Fakulteti za organizacijske vede prinaša dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju (M = 2.78, SE = 0.111) kot anketiranci, ki so študirali redno (M = 2.73, SE = 0.070). Ta razlika ni statistično pomembna t(116) = 0.369, p > 0.05.

Delo organizatorja zajema veliko odgovornosti in različnih znanj za uspešno opravljanje poklica ne glede na to v katerem podjetju dela organizator. Predvidevali smo, da ravno zato obstajajo razlike glede strinjanja, da sam študij prinaša dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju. Redni študentje običajno delajo priložnostna dela in se redko srečajo z odgovornejšim delovnim mestom, kjer bi lahko ocenjevali ali bi imeli dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju. Izredni študentje, so v času študija večinoma že zaposleni in imajo več delovnih izkušenj kot redni študentje. Lahko bi rekli, da imajo večjo odgovornost in opravljajo bolj strokovna dela za katere tudi potrebujejo več znanja in izkušenj. Zato smo predvidevali, da bolj kritično ocenjujejo predznanja, ki jih prinaša fakulteta v primerjavi z znanji, ki jih potrebuješ na delovnem mestu. Navedeni rezultati pa kažejo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike, med rednimi in izrednimi diplomanti, glede strinjanja s trditvijo, da študij na FOV prinaša dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju. Nismo uspeli dokazati razlik, zato hipotezo zavrnemo. Hipotezo 3 zavrnemo: Med rednimi in izrednimi diplomanti ne obstajajo pomembne razlike v prepričanju, da študij na Fakulteti za organizacijske vede prinaša dovolj predznanja za delo organizatorja v podjetju.

HIPOTEZA 4: Diplomanti, ki so svojo zaposlitev iskali s pomočjo priporočil sorodnikov, prijateljev in znancev so svojo prvo zaposlitev dobili v času do treh mesecev po končanem študiju

Za primerjanje spremenljivk smo uporabili T – test. Group Statistics

s pomocjo priporočil sorodnikov, prijateljev,

znancev N Srednja vrednost Standardni odklon Standardna napaka

Kdaj prva

zaposlitev? ne uporabljena pot za iskanje zaposlitve 27 2.8333 2.67467 .51474

uporabljena pot za

iskanje zaposlitve 78 2.6923 2.90458 .32888

Tabela 15: Opisne mere po skupinah

Iz tabele 15 je razvidno, da je na to vprašanje odgovorilo 78 anketirancev, ki so iskali svojo prvo zaposlitev s pomočjo priporočil sorodnikov, prijateljev in znancev in 27 anketirancev, ki niso uporabili to pot pri iskanju prve zaposlitve. Aritmetična sredina strinjanja s trditvijo je pri tistih, ki so to pot uporabili 2.69, pri tistih, ki je niso pa 2.83, kar je oboje blizu stopnje strinjanja s stopnjo 4 – se strinjam. Tudi

odklon pri tistih anketirancih, ki so to pot pri iskanju zaposlitve uporabili večji glede na aritmetično sredino pri tistih, ki je niso. Obe standardni napaki aritmetične sredine (0.51 v primerjavi z 2.83 ter 0.32 v primerjavi z 2.69) sta majhni v primerjavi z velikostjo aritmetične sredine. Ker sta napaki v primerjavi z velikostjo srednje vrednosti relativno majhni, lahko trdimo, da je naš vzorec reprezentativen.

Independent Samples Test

Levene's Test for Equality of

Variances t-test for Equality of Means

F Sig. t df Sig. (2- tailed) Mean Differen ce Std. Error Differ ence 95% Confidence Interval of the Difference Upper Lower Kdaj prva zaposlit ev? Equal varianc es assume d .174 .677 .222 103 .825 .14103 .6359₉ -1.120 31 1.402 36 Equal varianc es not assume d .231 48.81₄ .818 .14103 .6108₃ -1.086 61 1.368 66 Tabela 16: T – test za preverjanje razlik med povprečji odgovorov o prepričanju, da diplomanti, ki svojo zaposlitev iskali s pomočjo priporočil sorodnikov, prijateljev in znancev so svojo prvo zaposlitev dobili v času do treh mesecev po končanem študiju

V tabeli 16 lahko vidimo, da je p (0.677) > 0,05, zato obdržimo predpostavko o homogenosti varianc. Prav tako razlika med aritmetičnima sredinama obeh skupin ni statistično pomembna, saj je p (0.825) > 0,05. Rezultati pravijo, da med anketiranci, ki so iskali svojo prvo zaposlitev s pomočjo priporočil sorodnikov, prijateljev in znancev in anketiranci, ki niso uporabili to pot pri iskanju prve zaposlitve ni statistično pomembnih razlik glede strinjanja, da diplomanti, ki so svojo zaposlitev iskali s pomočjo priporočil sorodnikov, prijateljev in znancev so svojo prvo zaposlitev dobili v času do treh mesecev po končanem študiju.

V povprečju se anketiranci, ki niso iskali svojo prvo zaposlitev s pomočjo priporočil sorodnikov, prijateljev in znancev in anketiranci, bolj strinjajo s trditvijo, da so svojo prvo zaposlitev dobili v času do treh mesecev po končanem študiju (M = 2.83, SE = 0.514) kot anketiranci, ki so uporabili to pot pri iskanju prve zaposlitve (M = 2.69, SE = 0.328). Ta razlika ni statistično pomembna t(103) = 0.222, p > 0.05.

Prehod iz šole na trg delovne sile in iskanje prve zaposlitve predstavlja velik korak v življenju. Na eni strani smo polni pričakovanj in upanja, da bomo dobili delo za katerega smo se šolali oziroma nas veseli, po drugi strani pa nas je strah novega predvsem pa neuspeha pri iskanju zaposlitve. Še dodatno pa nas obremenjuje trditev katero lahko velikokrat slišimo, da brez vez in poznanstev ne moreš dobiti službe oziroma sebi primerno zaposlitev. Večina ljudi danes meni, da brez vez in poznanstev ne moreš dobiti dobre službe oziroma službe, ki bi ustrezala posameznikovi izobrazbi in izkušnjam. Predpostavljali smo, da to drži predvsem pri

ljudeh s terciarno izobrazbo saj je čedalje več brezposelnih diplomantov. Rezultati ankete so pokazali, da je dejansko ta način iskanja zaposlitve uporabila velika večina anketirancev (75,4%). Vendar pa po testiranju predpostavljene hipoteze ta ni bila ključnega pomena za dejansko pridobitev prve zaposlitve. Pridobljeni rezultati kažejo, da med anketiranci, ki so uporabili to pot pri iskanju zaposlitve in tistimi ki niso, ne obstajajo statistično pomembne razlike. Iz tega lahko sklepamo, da same veze in poznanstva niso ključnega pomena pri iskanju zaposlitve kakor to večina misli. Hipotezo zavrnemo.

Hipotezo 4 zavrnemo: Med anketiranci, ki so iskali svojo prvo zaposlitev s pomočjo priporočil sorodnikov, prijateljev in znancev in anketiranci, ki niso uporabili to pot pri iskanju prve zaposlitve, ne obstajajo pomembne razlike v prepričanju, da so svojo prvo zaposlitev dobili v času do treh mesecev po končanem študiju.

HIPOTEZA 5: Obstajajo razlike med rednimi in izrednimi diplomanti glede strinjanja, da bi na Fakulteti za organizacijske vede lahko v večji meri svetovali svojim študentom za karierni razvoj

Za primerjanje spremenljivk smo uporabili T – test. Group Statistics

nacin studija N Srednja vrednost Standardni odklon Standardna napaka

na FOV bi lahko v vecji meri svetovali svojim studentov za karierni razvoj redni 91 3.63 .608 .064 izredni 27 3.56 .801 .154

Tabela 17: Opisne mere po skupinah

Iz tabele 17 je razvidno, da je na to vprašanje odgovorilo 91 anketirancev, ki so bili redni študenti in 27 anketirancev, ki so študirali izredno. Aritmetična sredina strinjanja s trditvijo je pri tistih, ki so študirali redno 3.63, pri tistih, ki so študirali izredno pa 3.56, kar je oboje blizu stopnje strinjanja s stopnjo 4 – se strinjam. Tudi standardna odklona sta si blizu za obe skupini anketirancev, čeprav je standardni odklon pri tistih anketirancih, ki so študirali izredno večji glede na aritmetično sredino pri tistih, ki so študirali redno. Obe standardni napaki aritmetične sredine (0.064 v primerjavi z 3.63 ter 0.154 v primerjavi z 3.56) sta majhni v primerjavi z velikostjo aritmetične sredine. Ker sta napaki v primerjavi z velikostjo srednje vrednosti relativno majhni, lahko trdimo, da je naš vzorec reprezentativen.

Independent Samples Test

Levene's Test for Equality of

Variances t-test for Equality of Means

ce Difference

Lower Upper Lower Upper Lower Upper Lower Upper Lower

na FOV bi lahko v vecji meri svetovali svojim studentov za karierni razvoj Equal varianc es assume d 1.879 .173 .492 116 .623 .071 .144 -.214 .356 Equal varianc es not assume d .425 35.36₇ .674 .071 .167 -.268 .409

Tabela 18: T – test za preverjanje razlik med povprečji odgovorov o prepričanju, da obstajajo razlike med rednimi in izrednimi diplomanti glede strinjanja, da bi na Fakulteti za organizacijske vede lahko v večji meri svetovali svojim študentom za karierni razvoj

V tabeli 18 lahko vidimo, da je p (0.173) > 0,05, zato obdržimo predpostavko o homogenosti varianc. Prav tako razlika med aritmetičnima sredinama obeh skupin ni statistično pomembna, saj je p (0.623) > 0,05. Rezultati pravijo, da med anketiranci, ki so redno študirali in med anketiranci, ki so izredno študirali, ne obstajajo statistično pomembne razlike glede strinjanja, da bi na Fakulteti za organizacijske vede lahko v večji meri svetovali svojim študentom za karierni razvoj

V povprečju se anketiranci, ki so redno študirali bolj strinjajo s trditvijo, da bi na Fakulteti za organizacijske vede lahko v večji meri svetovali svojim študentom za karierni razvoj (M = 3.63, SE = 0.64) kot anketiranci, ki so študirali izredno (M = 3.56, SE = 0.154). Ta razlika ni statistično pomembna t(116) = 0.492, p > 0.05. Kot pri hipotezi 3 smo tudi pri hipotezi 5 sklepali, da obstajajo razlike med rednimi in izrednimi diplomanti iz podobnih razlogov. Menili smo, da bodo izkušnje in več praktičnega znanja pri izrednih študentih vplivale na strinjanje s trditvijo, da bi na FOV lahko v večji meri svetovali svojim študentom za karierni razvoj. Predpostavljali smo, da se bodo izredni študentje bolj strinjali s trditvijo, saj so običajno prej postavljeni pred delodajalce oziroma se prej srečajo z iskanjem redne zaposlitve kakor redni študentje. Vendar rezultati kažejo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike, saj se tako redni kot izredni diplomanti v veliki meri strinjajo z navedeno trditvijo. Kar 92% anketirancev je to trditev ocenilo s 5 oziroma 4.Hipotezo zavrnemo.

Hipotezo 5 zavrnemo: Med rednimi in izrednimi diplomanti ne obstajajo pomembne razlike v prepričanju, da bi na Fakulteti za organizacijske vede lahko v večji meri svetovali svojim študentom za karierni razvoj.