The PAR process: taking stock of a transdisciplinary process

Informacijska tehnologija prinaša nove priložnosti. e jih ho emo razumeti in izrabiti, moramo poznati tehnologijo, ki bo na voljo v prihodnjih letih. Ker jo bodo ljudje uporabljali ve in na nove na ine, se bodo organizacije spreminjale. Spoznanja o smereh in obsegu sprememb bodo koristna zato, da bo mogo e izrabiti uporabo informacijske tehnologije za zavestno preoblikovanje organizacije, da bodo bolj u inkovite, uspešne in prilagodljive in da se bodo ljudje v njih po utili bolje. Podoben obseg sprememb informacijske tehnologije, kakršen je bil v minulih tridesetih letih, je mogo e pri akovati v naslednjih desetih do petnajstih letih. V pol krajšem asu bodo nastale spremembe na višji stopnji spirale sprememb (Gri ar, 2002, str. 623).

V zadnjem desetletju se je precej pozornosti namenilo uvajanju in prenavljanju ra unalniške podpore v poslovanje in proizvajanje podjetij in organizacij. Sodobno podjetništvo zahteva od današnjih informacijskih sistemov podporo odlo anja tako vodstvu podjetja za potrebe strateškega odlo anja kot tudi na vseh nižjih nivojih za potrebe takti nega in operativnega odlo anja v posameznem podjetju. Danes se u inkovita poslovna strategija bolj kot kdajkoli prej osredoto a na u inkovito uporabo informacijske tehnologije.

Vloga in pomembnost informatike za posamezno poslovno funkcijo ter povezanost posameznih poslovnih funkcij med seboj z informacijami sta zelo razli na: od samostojnih, lo enih, popolnoma avtomatiziranih tehnoloških otokov, do kompleksnih integriranih informacijskih sistemov, ki povezujejo med seboj razvoj, materialno in finan no poslovanje ter planiranje, izvajanje in nadzor proizvodnje.

4.1 INTEGRIRANI ALI CELOVITI INFORMACIJSKI SISTEMI

(ENTERPRISE RESOURCE PLANNING - ERP)

Integrirani ali celoviti informacijski sistemi, ERP (ang. Enterprise Resource Planning) sistemi, so informacijski sistemi (v nadaljevanju IS), ki upravljajo vse razpoložljive vire, sredstva in aktivnosti v dolo eni organizaciji oziroma v podjetju. Uvedba ERP sistema zahteva interdisciplinarnost, dnevno sledenje trendom informacijske tehnologije (v nadaljevanju IT), dobro poznavanje poslovnih funkcij podjetja, kot so upravljanje s loveškimi viri, procesi prodaje, nabave, ra unovodstva, proizvodnje, specifi na industrijska znanja, zmožnost upravljanja prenove poslovnih procesov, projektnega vodenja, poznavanje prednosti in slabosti elektronskega poslovanja ter zunanjega izvajanja ipd.

''Integrirani IS oziroma ERP sistemi (ang. Enterprise Resource Planning) so komercialni programski paketi, ki omogo ajo integracijo transakcijsko usmerjenih podatkov in poslovnih postopkov preko celotne organizacije, pa tudi vzdolž celotne oskrbovalne verige, ki sega skozi ve organizacij. Te sisteme tvorijo moduli kot so materialno poslovanje, prodaja, trženje, ”kontroling” ter drugi, ki jih je mogo e kupiti in uvesti neodvisno, glede na potrebe konkretne organizacije'' (Ahlin, Zupan i , 2001, str. 283).

V preteklosti so podjetja uporabljala programske rešitve razvite izklju no z lastnimi kapacitetami. Visoki stroški, ki so jih povzro ali oddelki informatike in tehni ne podpore, njihova neprimerna odzivnost na spremembe poslovnih taktik, globalizacija in rast potrebe po enotnih sistemih, so glavni razlogi za padec razvoja lastnih programskih rešitev znotraj posameznih podjetij.

ERP predstavlja predvsem povezan (integriran) poslovno usmerjen informacijski sistem, ki uporablja nove tehnologije, kot so grafi ni vmesnik, relacijske baze podatkov, jezik 4. generacije, arhitektura odjemalec/strežnik in razli na orodja za pomo . Integriran informacijski sistem je nastal kot nadaljevanje sistemov MRP in kasneje MRPII in predstavlja celovito programsko rešitev informatizacije poslovanja podjetja. Glavni cilj ERP-a je povezati vse oddelke in enote (kljub velikim geografskim razdaljam med njimi) podjetja oziroma njegove poslovne procese z enim samim ra unalniškim sistemom, s centralno bazo podatkov. Slednje naj na enem mestu omogo i integracijo vseh podatkov in pripravo informacij, ki so potrebne za uspešno odlo anje. S tem se poenoti standarde v podjetju in v sistemu ne prihaja do ponavljanja podatkov. S tem je omogo en boljši nadzor nad poslovanjem podjetja, manjšanje stroškov ter uvajanje novih storitev. Poleg tega ERP pospešuje in razvija odnose med poslovnim sistemom in kupci ter omogo a u inkovitejše povezovanje z dobavitelji in prodajalci v oskrbovalni verigi (Kova i , Bosilj Vukši , str. 277).

Tabela 4: Razlogi za nakup celovite programske rešitve (Vir: Kova i , Bosilj Vukši , str.282)

Odlo itev o nakupu ali o razvoju lastnih programskih rešitev je prepuš ena posameznim organizacijam in podjetjem. V primeru ponudbe rešitev, ki v veliki meri ustrezajo potrebam organizacije, se rešitev kupi. S tem se skrajša as razvoja, zniža tveganje o ustreznosti rešitve ter pridobi tuja tehnološka in poslovna znanja.

Slabosti nakupa se kažejo v relativno visoki ceni nakupa, v stroških prilagajanja rešitev, neprilagojenosti rešitve informacijskim potrebam uporabnikov in v stroških

uvajanja in prenosa znanj informatikom organizacije, ki jih ti potrebujejo za vzdrževanje in nadaljnji razvoj rešitve. V preteklosti je uvajanje ERP sistemov temeljilo na prilagajanju programov potrebam poslovanja, kar ni dalo želenih rezultatov. Tudi najboljše celovite rešitve v praksi pokrivajo najve 70 % potreb organizacije. Organizacije morajo prilagoditi svoje procese, preostalih 30 % pa informatizirati s posebnimi, najve krat specializiranimi rešitvami. Obstoje e in nove rešitve je potrebno v nadaljevanju procesno in programsko povezati s celovito rešitvijo. Lastne procese se torej prilagaja najboljši praksi, ki je zajeta v celoviti rešitvi, saj v nasprotnem primeru stroški prilagajanja, vzdrževanja in dopolnjevanja prerastejo mnogokratnik vrednosti kupljene rešitve (Kova i , Bosilj Vukši , 2005, str.281).

4.2 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEMI (MANUFACTURING

EXECUTION SYSTEMS – MES)

Proizvodna podjetja so se po uvedbi ERP sistemov intenzivneje pri ela ukvarjati tudi z informatizacijo proizvodnje in uvajanjem nadzorno izvedbenih sistemov MES. Temeljno definicijo sistemov MES je dolo ilo mednarodno neprofitno združenje prodajalcev teh sistemov – MES International. Po definiciji sistemi MES zagotavljajo informacije, ki omogo ajo optimizacijo proizvodnih aktivnosti od izdaje proizvodnega naloga do njegove uresni itve. Usmerjajo in vzpostavljajo proizvodne aktivnosti, se nanje odzivajo in o njih poro ajo, vse v stvarnem asu. S tem omogo ajo takojšnji odziv na spremenjene pogoje proizvodnje. Z osredoto enjem le na aktivnosti, ki pove ujejo dodano vrednost, pove ujejo u inkovitost proizvodnih operacij in procesov, kar se kaže v boljšem izkoristku proizvodnih virov, natan ni dobavi izdelkov, hitrejšem obra anju zalog in izboljšanju denarnih tokov. Informacijski sistemi so v proizvodnem obratu umeš eni med sisteme za planiranje (nahajajo se v pisarnah) in sisteme za neposredno vodenje industrijskih procesov (nahajajo se neposredno v proizvodnji) (Kova i , Bosilj Vukši , 2005, str. 302).

Funkcionalnosti sistemov MES so še posebej pomembne v primeru posebnih dogodkov v proizvodnji, ko prihaja do odstopanj med planiranim in dejanskim potekom dela.

Slika 10: Glavnih 11 funkcionalnih podro ij MES, definiranih s strani MESA (Vir: Klomp, 2001, str. 27.)

Osrednje mesto med funkcionalnostmi MES-a zaseda podrobno razvrš anje proizvodnih operacij z upoštevanjem razpoložljivosti virov in njihovih omejitev. Za izvajanje podrobnega razvrš anja obstajajo specializirana programska orodja, ki jih lahko kratko imenujemo razvrš evalniki. Razvrš evalniki delujejo v sodobnem ra unalniškem okolju. Omogo ajo uporabo standardnih funkcionalnosti miške in tipkovnice. Razvrš evalnik kot planerjevo osnovno orodje za podrobno razvrš anje in vizualizacijo plana omogo a uravnoteženo predstavitev velike koli ine podatkov. Razvrš evalnik predstavlja interaktivno podporo planerjem pri njihovem delu.

Ve ino proizvodnih podjetij ima že uvedene nekatere funkcionalnosti MES, ali v papirnati obliki ali z razli nimi informacijskimi rešitvami, ki so pogosto razvite po meri naro nika. V zadnjih letih se opazno pove uje uvajanje celovitih sistemov MES. Eden od glavnih razlogov za to je vsekakor hiter razvoj informacijskih tehnologij, kar je s tehni nega vidika omogo ilo upravljanje kompleksnih proizvodnih procesov z uporabo standardne strojne opreme in pojav komercialno dostopnih orodij, ki že vklju ujejo standardne funkcionalnosti MES-a. ERP sistemi navadno vsebujejo tudi module, ki vklju ujejo podporo za planiranje in vodenje proizvodnje, vendar se ne ukvarjajo s podrobnostmi proizvodnih procesov v takšni meri kot sistemi MES. e nas pri sledenju zanima le, katere surovine smo pri proizvodnji porabili, je to mogo e zagotoviti s sistemom ERP. e je model sledljivosti kompleksen in e se želi v sledenje vklju iti procesne podatke, e se želi krmiliti proces ozna evanja, e nas

najpomembnejših kazalnikov proizvodnega procesa, obvladovanje porabe virov in drugo, potem ERP ne zadoš a. Sistemi MES v proizvodnji dobro dopolnjujejo sisteme ERP. Z uvedbo sistemov MES se pove a pregled nad celotnim proizvodnim procesom, proizvodni menedžment pa ima dostop do sprotnih podatkov, kar omogo a boljše upravljanje in ukrepanje. V tem delu govorimo o naslednjih vrstah prihrankov:

• znižanje pripravljalnih stroškov za proizvodnjo, • zmanjšanje preto nih asov,

• zmanjšanje zalog,

• boljši izkoristek vklju enih zmogljivosti oziroma kapacitet, • zmanjšanje izmeta.

e povzamemo, govorimo predvsem o zmanjšanju celotnih proizvodnih stroškov (Kova i , Bosilj Vukši , 2005, str. 303).

Informatizacija procesa planiranja zahteva temeljito preverjanje in prenovo procesa planiranja, postopkov planiranja ter udeleženih podatkov. Samo podpreti obstoje proces planiranja z novim ra unalniškim orodjem se velikokrat ne obnese. Dolgoro no mora biti zagotovljena funkcija skrbništva planskih podatkov. Pri prenovi procesa planiranja je treba upoštevati vse tehni ne in sociološke vidike poslovanja. Projekti prenove procesov planiranja so multidisciplinarni in se obi ajno ti ejo vseh poslovnih procesov podjetja. Stroka iš e danes rešitve, ki bodo tesneje povezale marketinške, prodajne, proizvodne, nabavne in finan ne plane.

Uvajanje celovitih rešitev temelji na konceptu prenove poslovanja, temelje em na prenosu najboljše prakse, zajete v teh rešitvah v posamezno organizacijo in njeno neposredno okolje. V tem poglavju sta predstavljena dva najbolj znana in pogosto uporabljena informacijska sistema, ki nista edina. V naslednjem poglavju bo podrobneje predstavljen Sistem planiranja in spremljanja proizvodnje – MPC, ki velja za najboljšo prakso. Zaklju ke MPC se kasneje uporabi pri analizi in preoblikovanju sistema planiranja in vodenja proizvodnje v PC Oblikovani izdelki.

5

SISTEM

PLANIRANJA

IN

SPREMLJANJA