Združenje za zdravljenje storilcev spolnih zlorab (ATSA) definira neprimerno oziroma problematično spolno vedenje kot različna vedenja, ki vključujejo spolne telesne dele. Ta vedenja, ki jih izvajajo dvanajstletni otroci ali mlajši, so neprimerna za njihovo razvojno
22
obdobje in so lahko potencialno škodljiva zanje ali pa za druge (Chaffin idr., 2008; v: Szanto, Lyons in Kisiel 2012, 232).
Na tem mestu moramo takoj poudariti, da ni nujno, da je vsak otrok z neprimernim spolnim vedenjem, že žrtev spolne zlorabe, je pa spolna zloraba ena izmed možnosti za razvoj takšnega vedenja, kar so Banner, Walker in Berliner (1992; v: Kellog 2009, 995) potrdili z raziskavo. V omenjeni raziskavi, ki je vključevala otroke med šestim in dvanajstim letom starosti, so ugotovili, da je bilo 48 % otrok spolno zlorabljenih, 32 % je imelo zgodovino fizične zlorabe, 35 % otrok je bilo čustveno zlorabljenih in 16 % otrok je imelo izkušnjo zanemarjanja (995). Druga raziskava (Kendall-Tachett, Williams in Finkelhor, 1993; v: Kellog 2009, 995), ki je vključevala 13 študij in je bila narejena med spolno zlorabljenimi otroki, pa je pokazala, da je imelo 28 % otrok neprimerno spolno vedenje.
Vsakršnega spolnega vedenja, ki ga opazimo pri otrocih, ne moremo takoj obravnavati za neprimernega, saj je spolno vedenje pri otrocih zelo pogosto in je stvar radovednosti in raziskovanja. Čisto normalno je, da so otroci radovedni glede svojega telesa, še posebej pa glede tistih teles, ki pripadajo nasprotnemu spolu. Malo starejši otroci poskušajo svoja telesa tudi razumeti in jih zato začnejo zanimati spolni organi, spolnost, ljubezen in poroka. Takšna radovednost je le ena izmed mnogih zanimanj, ki jih vsak običajen in normalno razvit otrok izkuša in raziskuje (Randall in West 2002, 106). V luči tega nekateri (Gill, 1993; Larisson, 2002; v: Kellog 2009, 992) ugotavljajo, da se več kot 50 % otrok vključi vsaj v kakšno spolno vedenje pred dopolnjenim trinajstim letom starosti. Do podobnih rezultatov je v raziskavi, ki je udeležence spraševala po spolnih izkušnjah pred trinajstim letom starosti, prišel tudi Johnson (2007). Kar 73 % udeležencev je potrdilo, da so bili udeleženi v spolnem vedenju z drugim otrokom, 34 % jih je poročalo, da so pokazali svoje spolne organe drugim otrokom, 16 % otrok je z drugim otrokom posnemalo spolne odnose, 5 % pa jih je potrdilo, da so v vagino oziroma zadnjik vstavljali kakšen objekt (Kellog 2009, 993).
Glede na tolikšno pogostost spolnih vedenj med otroki so se strokovnjaki spraševali po ločnicah, ki normalno spolno vedenje ločijo od tistega, ki je neprimerno in problematično za otrokovo starosti in razvojno obdobje. Szanto, Lyons in Kisiel (2012, 232) so tako predstavili nekaj dejavnikov, ki v splošnem kažejo, da je neko spolno vedenje škodljivo. Če je med otrokoma razlika v letih oziroma v razvoju; se spolno vedenje zgodi med
23
dvema otrokoma, ki se komajda poznata; je prisotna sila, ustrahovanje ali prisila; spolno vedenje spremlja čustvena stiska; vedenje posega v otrokovo delovanje in zdrav razvoj ter če vedenje povzroči kakršnokoli fizično škodo.
V nadaljevanju bomo predstavili spolna vedenja, ki so normalna in običajna za otroke in jih vzporedno primerjali s tistimi spolnimi vedenji, ki izstopajo in kažejo na morebitno spolno zlorabo. Neprimerna spolna vedenja smo po pregledu literature razdelili na zlorabljajoča spolna vedenja, pri katerih imajo otroci zlorabljajoč odnos do sebe ter do svojega telesa oziroma s katerimi nadlegujejo ali zlorabljajo druge, ter na druge znake, ki kažejo na neprimerno spolno vedenje.
2.2.3.1 NORMALNA OZIROMA PRIČAKOVANA SPOLNA VEDENJA
Pri otrocih do dvanajstega leta starosti so nekateri avtorji in raziskave (Elekovitch idr., 2008; NCSBY, 2003; Friedrich idr., 1991; v: Szanto, Lyons in Kisiel 2012, 231) identificirali naslednja pričakovana spolna vedenja:
samovzburjajoča vedenja (dotikanje spolnih organov v javnosti ali doma);
razgaljanje (razkazovanje spolnih organov drugim);
voajerizem (opazovanje drugih pri razkazovanju);
vedenja povezana z osebnim prostorom (otroci stojijo preblizu drugemu);
spolne igre med vrstniki ter med brati in sestrami (igrajo se zdravnike in paciente);
zanimanje za spolno vsebino v medijih.
Chaffin idr. (2008) pravijo, da so takšne spolne igre in takšno raziskovalno vedenje pogosto spontane, obojestranske in neprisiljene, samo vedenje pa ne povzroča nobene čustvene bolečine (Szanto, Lyons in Kisiel 2012, 232). Predvsem pa, kar smo že poudarili, so stvar radovednosti, zanimanja in zato tudi raziskovanja svojega telesa ter telesa nasprotnega spola (Kellog 2009, 992), udeleženci pa ob tem ne doživljajo sramu, strahu ali anksioznosti (Briggs 2014, 1427). Sčasoma takšno spolno vedenje preneha oziroma postane manj očitno (Johnson, 2007: po Kellog 2009, 994).
24
2.2.3.2 ZLORABLJAJOČA SPOLNA VEDENJA
Otroci, ki imajo težave s spolnim vedenjem, se lahko najprej neprimerno in zlorabljajoče vedejo do sebe in do svojega telesa:
otroci lahko pogosto razkazujejo svoje spolne organe (Frei 1996, 41);
znak za neprimerno spolno vedenje je, če se otroci čezmerno samozadovoljujejo do končne točke, to dejanje pa je zlorabljajoče, ko to vztrajno počnejo v javnosti, čeprav jim je bilo rečeno, naj tega ne počnejo (Randall in West 202, 107);
otroci, predvsem deklice, se lahko začnejo vesti kot "majhne cipe", saj se pričnejo vpadljivo ličiti in nosijo opisu primerne čevlje, oblačila, perilo in frizure (Frei 1996, 41);
zlorabljeni otroci lahko gredo na cesto in se pričnejo ukvarjati s prostitucijo (Frei 1996, 41);
zlorabljeni otroci se lahko spolno vedejo na način, ki vključuje samopoškodovanje (Briggs 2014, 1422);
zlorabljeni otroci lahko sebe cenijo samo kot spolni objekt in menijo, da je edini način, s katerim lahko stopajo v odnos z odraslimi, spolna aktivnost (zato včasih stojijo preblizu odraslih, se jih želijo neprimerno dotikati ali pred njimi masturbirajo). V času zlorabe so lahko bili za takšno vedenje nagrajeni in zato mislijo, da je edino pravo (Randall in West 2002, 110).
Otroci s problematičnim spolnim vedenjem se lahko včasih neprimerno in zlorabljajoče vedejo tudi do drugih otrok in v nekaterih primerih tudi do odraslih:
otroci običajno gledajo oziroma se dotikajo spolnih organov drugih iz radovednosti in ne zaradi spolnega namena. Zaskrbljujoča in zlorabljajoča je kakršnakoli spolna aktivnost med otroki, ki vključuje penetracijo ali oralni/genitalni/analni stik ali ki jo motivira želja po spolnem ugodju (Leverson in Morin 2001, 49);
zlorabljeni otroci lahko prisilijo ali z ukano privabijo mlajše, nemočne ali otroke s posebnimi potrebami v spolno aktivnost (Briggs 2014, 1422). Nekateri fantki tako na primer hočejo kar naprej jemati v usta prijateljev penis, deklice pa neprestano silijo manjše otroke, da se z njo igrajo dojenčke in pri tem ji morajo
25
dopustiti, da jih povija, pudra in maže s kremo, zraven pa jim vtika svoje prste ali kak predmet v nožnico ali zadnjik (Frei 1996, 41);
otrok lahko prisili drugega otroka v spolne aktivnosti in on ga pri tem opazuje (Briggs 2014, 1422);
otrok lahko v izzivalni pozi stopi do odraslega, ga hoče strastno poljubljati, z mednožjem drgne po njegovih kolenih, lahko pa sede v naročje odraslega in se pri tem s svojimi ritnicami z vso silo in boleče pritiska ob stegna (Frei 1996, 41).
2.2.3.3 DRUGA PROBLEMATIČNA SPOLNA VEDENJA
Poleg zlorabljajočih spolnih vedenj, številni avtorji in raziskave (Frei 1996, 41; Randall in West 2002, 107−108; Briggs 2014, 1422) omenjajo tudi druga spolna vedenja, ki so problematična in kažejo na možnost spolne zlorabe:
odkrito, včasih tudi surovo otipavanje spolnih delov različnih živali;
opisovanje spolnih aktivnosti na takšen način, ki predvideva izkušnje;
znanje o spolnosti, ki ni primerno za otrokova leta;
otrok ima lahko zelo zmedene ali izkrivljene ideje glede pravic drugih v zvezi s spolnim vedenjem. Otrok lahko zatrjuje "želel/želela si je" ali pa pravi "lahko se ga/je dotikam, če si želim".
Vsa zgoraj navedena problematična spolna vedenja kažejo, kako globoko lahko spolna zloraba vpliva na otrokovo dojemanje spolnosti in vloge, ki jo ima telo pri tem. Otroštvo bi moralo biti obdobje, ko je spolnost šele v razvoju (Frei 1996, 42) in ko otrok komaj odkriva in raziskuje svoje telo ter telo nasprotnega spola (Kellog 2009, 992). Z dejanjem spolne zlorabe pa je razvoj spolnosti prekinjen, saj je otrok s tem uveden v prezgodnjo spolnost, ki je "rezervirana" za odrasle. Otrok z neprimernim spolnim vedenjem opozarja prav na to, da ga je odrasel umazal, zlorabil njegovo zaupanje in uvedel v spolne aktivnosti, za katere otrok včasih celo nima več občutka, da so napačne, še posebej, če mu je storilec ves čas zagotavljal, da je to, kar počneta drug z drugim, čisto normalno (Frei 1996, 42).
26
Tako se otrok še naprej zapleta v razne spolne aktivnosti, ki nikakor niso primerne za njegovo starost in razvojno obdobje, v katerem se nahaja. Pri tem pa, kakor smo poudarili, se lahko neprimerno in zlorabljajoče vede do drugih ter do sebe in svojega telesa. Če na kratko povzamemo to poglavje, lahko izpostavimo, da dejanje spolne zlorabe na različne načine zaznamuje otrokovo telo. Fizične sledi se običajno zelo hitro zacelijo, vendar bolečina, ki jo travma spolne zloraba pušča za seboj, ostane "zapisana" v telesu. Včasih je bolečina lahko tako zelo huda, da je otrok ne more prenesti in se zato zavaruje tako, da telo disocira, otopi ipd. Poleg tega pa zloraba močno prizadene telo tudi na področju spolnosti, saj je z zlorabo njena faza razvoja prekinjena in otrok stopi v svet "odrasle" spolnosti, kateri pa zaradi svojih let še ni kos. Posledice tega se kažejo kot problematično spolno vedenje, s katerim otrok lahko prizadene sebe in svoje telo oziroma se neprimerno in zlorabljajoče vede do drugih.
Vpliv, ki ga ima spolna zloraba na telo se v otroštvu ne zaključi, ampak se nadaljuje v obdobje adolescence, čemur se bomo v nadaljevanju posvetili. Pogledali si bomo predvsem, kako zloraba vpliva na telesno samopodobo, nekaj besed pa bomo namenili tudi motnjam v prehranjevanju kot posledici negativne samopodobe.