4. METHODOLOGICAL APPROACH 1 Overall Framework
4.2. The Spatial Allocation Model (SPAM)
Po odgovorih sodeč lahko rečemo, da se veliko študentov FVV v večini primerov zna pravilno soočati s stresom, saj se jih kar tretjina v krizni situaciji pogovori s sebi bliţnjo osebo bodisi s prijatelji ali starši. Nadalje se jih slaba tretjina ukvarja s športom, ki je, kot vemo, zelo učinkovit pri zmanjševanju stresnih učinkov. Šest odstotkov jih je med drugim navedlo tudi odgovor sprostitvene tehnike, med katere uvrščamo na primer jogo, meditacijo, avtogeni trening in podobno. Glede na odstotke je slednji način
63
premagovanja stresa dokaj nepopularen ali pa mogoče premalo poznan, zato bi bilo mogoče dobro ljudi izobraţevati tudi v smeri spoznavanja omenjenih tehnik.
Obstajajo pa seveda tudi anketiranci, ki se posluţujejo bolj neprimernih oziroma na dolgi rok gledano ne najboljših načinov spopadanja s stresom. Desetina jih povečano kadi, malo manj se jih zapre vase, še nekaj manj jih prekomerno uţiva hrano, štiri odstotke pa pomiri povečano pitje alkoholnih pijač.
Pri tem vprašanju je bilo moţno podati tudi svoj odgovor in študenti so navedli nekatere zanimive načine sprostitve. Kar štirje so navedli glasbo, dva spanje, po enkrat pa so se pojavili ples, risanje, ukvarjanje z računalnikom, branje in pitje kave.
9.6 Potrditev ali zavrnitev hipotez
Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS in dobili naslednje rezultate.
Hipoteza 1: Doživljanje stresa se med študenti in študentkami razlikuje.
Tabela 25: Test enakosti povprečnih vrednosti I
Wilks' Lambda F df1 df2 Sig. v11a 0,982 2,411 1 133 0,123 v11b 0,985 2,041 1 133 0,155 v11c 0,953 6,585 1 133 0,011 v11d 0,927 10,470 1 133 0,002 v11e 0,966 4,665 1 133 0,033 v11f 0,862 21,331 1 133 0,000 v11g 0,853 22,934 1 133 0,000 v11h 0,970 4,091 1 133 0,045 v11i 0,983 2,308 1 133 0,131 v11j 0,999 0,100 1 133 0,752 v11k 0,997 0,369 1 133 0,544 v11l 0,997 0,423 1 133 0,516 v11m 0,957 6,012 1 133 0,016
64
Hipoteza je bila testirana s t. i. analizo variance in iz testa enakosti povprečnih vrednosti lahko vidimo, da gre v nekaterih primerih za statistično pomembne razlike med študenti in študentkami, in sicer tam, kjer je Sig. < 0,05. Neodvisnost od staršev, povečane zahteve za učenje glede na predhodno šolanje, domače delo, predstavitve seminarjev, izpitno obdobje, neosebni odnosi s profesorji in negotova prihodnost so tako tiste situacije, ki jih študenti in študentke dojemajo različno stresno. Pri ostalih, menjavi okolja, spoznavanju novih ljudi, preobseţni ali prezahtevni učni snovi, pretiranih pričakovanjih staršev, pomanjkanju denarja in tekmovalnosti med študenti, pa se mnenje študentk in študentov statistično ne razlikuje. Tako lahko hipotezo samo delno sprejmemo, in sicer za prvi sklop situacij, medtem ko jo moramo za ostale zavrniti.
Hipoteza 2: Večini študentov predstavljajo največji stresor obremenitve na fakulteti.
Tabela 26: Rezultati binomskega testa
Category N
Observed
Prop. Test Prop.
Asymp. Sig. (2-tailed) v11a Group 1 1,00 71 0,53 0,50 0,606a Group 2 2,00 64 0,47 Total 135 1,00 v11b Group 1 1,00 102 0,76 0,50 0,000a Group 2 2,00 33 0,24 Total 135 1,00 v11c Group 1 1,00 104 0,77 0,50 0,000a Group 2 2,00 31 0,23 Total 135 1,00 v11d Group 1 1,00 32 0,24 0,50 0,000a Group 2 2,00 103 0,76 Total 135 1,00 v11e Group 1 2,00 123 0,91 0,50 0,000a Group 2 1,00 12 0,09 Total 135 1,00 v11f Group 1 2,00 117 0,87 0,50 0,000a Group 2 1,00 18 0,13 Total 135 1,00
65 v11g Group 1 2,00 129 0,96 0,50 0,000a Group 2 1,00 6 0,04 Total 135 1,00 v11h Group 1 2,00 52 0,39 0,50 0,010a Group 2 1,00 83 0,61 Total 135 1,00 v11i Group 1 2,00 119 0,88 0,50 0,000a Group 2 1,00 16 0,12 Total 135 1,00 v11j Group 1 1,00 83 0,61 0,50 0,010a Group 2 2,00 52 0,39 Total 135 1,00 v11k Group 1 1,00 38 0,28 0,50 0,000a Group 2 2,00 97 0,72 Total 135 1,00 v11l Group 1 1,00 107 0,79 0,50 0,000a Group 2 2,00 28 0,21 Total 135 1,00 v11m Group 1 1,00 31 0,23 0,50 0,000a Group 2 2,00 104 0,77 Total 135 1,00
Za testiranje hipoteze z binomskim neparametričnim testom smo spremenili spremenljivke v nove, in sicer tako, da sta odgovora ni stresno in rahlo stresno pomenila, da ta dejavnik ni stresen, in ju označili s številko 1, ostali odgovori pa so pomenili, da je dejavnik stresen (številka 2). Ker večina pomeni nad 50 %, smo Test Prop. nastavili na 0,50. Ugotovili smo, da so povečane zahteve za učenje glede na predhodno šolanje, domače delo, predstavitve seminarjev, izpitno obdobje, preobseţna ali prezahtevna učna snov, pomanjkanje denarja in negotova prihodnost glede zaposlitve splošno gledano večini študentov stresne. Menjava okolja, spoznavanje novih ljudi, neodvisnost od staršev, neosebni odnosi s profesorji, pretirana pričakovanja staršev glede uspešnosti pri študiju in tekmovalnost med študenti pa so situacije, ki so se pokazale kot večinoma ne preveč stresne za anketirance. Iz tega smo ugotovili, da pri vseh spremenljivkah, kjer gre za obremenitve na fakulteti, obstajajo statistično
66
pomembne razlike, kar pomeni, da večini te obremenitve res predstavljajo največji stresor, zato lahko hipotezo sprejmemo.
Hipoteza 3: Večje obremenitve in stres občutijo študentje nižjih letnikov.
Tabela 27: Test enakosti povprečnih vrednosti II
Wilks' Lambda F df1 df2 Sig. v11a 0,999 0,089 2 132 0,915 v11b 0,994 0,421 2 132 0,657 v11c 0,998 0,122 2 132 0,885 v11d 0,899 7,386 2 132 0,001 v11e 0,969 2,117 2 132 0,124 v11f 0,989 0,735 2 132 0,481 v11g 0,969 2,099 2 132 0,127 v11h 0,987 0,860 2 132 0,426 v11i 0,973 1,832 2 132 0,164 v11j 0,991 0,632 2 132 0,533 v11k 0,996 0,235 2 132 0,791 v11l 0,959 2,825 2 132 0,063 v11m 0,879 9,056 2 132 0,000
Hipotezo smo testirali z analizo variance in iz tabele 27 lahko vidimo, da je Sig. < 0,05 le v dveh primerih, kar pomeni, da gre le tam za statistično pomembne razlike med letniki. To sta vprašanji, ki se nanašata na povečane zahteve za učenje glede na predhodno šolanje in negotovo prihodnost glede zaposlitve. Glede teh dveh spremenljivk bi torej hipotezo lahko sprejeli. Glede ostalih situacij, menjave okolja, spoznavanja novih ljudi, neodvisnosti od staršev, domačega dela, sprotnega učenja, predstavitev seminarjev, izpitnega obdobja, neosebnih odnosov s profesorji, preobseţne ali prezahtevne učne snovi, pretiranih pričakovanja staršev glede uspešnosti pri študiju, pomanjkanja denarja in tekmovalnosti med študenti, pa ni zaslediti večjih statističnih razlik med odgovori različnih letnikov. Večje obremenitve in stres občutijo študentje enako in to ni odvisno od letnika študija, zato v splošnem hipoteze ne moremo sprejeti.
67
10 Zaključek
Stres, škodljiv, prijazen ali nevtralen, nas spremlja na vsakem koraku in skozi vse ţivljenje, vprašanje je le, koliko se ga zavedamo in kaj smo pripravljeni storiti, da ublaţimo njegove negativne posledice.
Ljudje smo zelo različni, kar lahko potrdimo tudi v primeru stresa. Ţe v prvem delu diplomske naloge smo lahko videli, da je le-ta zelo individualen, kajti tudi sama teorija govori, da isti dogodek pri posameznikih povzroči različno intenziven odziv in posledično različno stopnjo stresa.
Omenjena teza se je potrdila tudi v drugem, praktičnem delu, saj kljub temu da je pri večini vprašanj pri določenem odgovoru opaziti zgoščenost oziroma povečano število, najdemo posameznike, ki navedejo povsem drugačen odgovor od večine.
Obdobje študija na Fakulteti za varnostne vede se je tako izkazalo kot relativno prijetno in ne preveč stresno za študente, razen ko gre za dejavnike, neposredno povezane s študijem, kot je na primer izpitno obdobje. To pa je popolnoma normalen pojav, saj si skoraj vsak ţeli, da bi čim bolje in čim hitreje opravil vse študijske obveznosti in se mu ne bi bilo treba večkrat ukvarjati z isto tematiko ter bi nato imel več časa za ostale obveznosti in stvari, ki ga veselijo.
Dobljeni rezultati so bili z moje strani kar nekako pričakovani, saj sem sama doţivljala študij precej podobno kot večina anketiranih. Moj nasvet bi bil le, da bi se bilo mogoče dobro še malo bolj zavedati pomembnosti distresa in njegovih posledic, ki so lahko v nekaterih primerih tudi zelo hude, in se nanj odzvati, če se le da preventivno, pravočasno in na ustrezen način.
Študentsko obdobje je lahko zelo prijetno, saj je posameznik ţe toliko samostojen in neodvisen, da lahko dela in gre kamor koli si ţeli. Ravno zato bi bilo škoda, da bi stres uničil čas študija, kajti ravno to obdobje je eno najbolj primernih za nabiranje dragocenih izkušenj za prihodnost. V ta namen bi morali vsako oviro ali preizkušnjo jemati kot izziv in tako ne dopustiti, da distres obvladuje naše ţivljenje.
68
11 Literatura in viri
Literatura
- Battison, T. (1999). Premagujem stres. Ljubljana, DZS.
- Ihan, A. (2004). Do odpornosti z glavo. Ljubljana, Mladinska knjiga.
- Kolar, J. (2009). Stresnost študija na Fakulteti za varnostne vede. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.
- Kupljenk, A. (2008). Stres in pozitivno mišljenje. Diplomsko delo, Kranj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
- Lindemann, H. (1988). Avtogeni trening: sprostitev v stiski. Ljubljana, Cankarjeva zaloţba.
- Lindemann, H. (1982). Premagani stres: človek in vsakdanji pritiski. Ljubljana, Cankarjeva zaloţba.
- Looker, T., Gregson, O. (1993). Obvladajmo stres. Kaj lahko z razumom storimo
proti stresu. Ljubljana Cankarjeva zaloţba.
- Newhouse, P. (2000). Življenje brez stresa. Ljubljana, Tomark d.o.o.
- Orešnik, A. (2006). Stres kot posledica vrstniškega nasilja v šoli. Diplomsko delo, Homec, Faktulteta za varnostne vede.
- Podbregar, I. (2008). Stres ter spoprijemanje s stresom. Gibalne sposobnosti in
psihološke značilnosti Slovenskih vojaških pilotov. Ljubljana, Zavod za varnostne
strategije.
- Powell, T. (1999). Kako premagamo stres. Ljubljana, Mladinska knjiga.
- Schmidt, A. (2001). Najmanj, kar bi morali vedeti o stresu. Ljubljana, Samozaloţba. - Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana, Znanstveno in
publicistično središče.
- Srebot, R., Menih, K. (1994). Sprostitve: praktični napotki za boljše telesno in
duševno počutje. Ljubljana, Domus.
- Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana, GV Zaloţba.
- Umek, P. (2007). Psihologija varnostnih pojavov. Ljubljana, učno gradivo za študente.
69
Viri
- Bobovnik, K. (2008). Smisel za humor in duševno zdravje. Pridobljeno 28. 6. 2009 na http://www.dsps.si/kakosi/adobe/smisel_za_humor.pdf
- Cecić Erpič, S. (2009). Kako se učinkovito spoprijeti s stresom. Pridobljeno 27. 6. 2009 na
http://med.over.net/za_bolnike/zdravo_zivljenje/clanki/nasveti/kako_se_znebiti_stre sa
- Čelik, N. (2008). Upravljanje s stresom in duševno zdravje. Pridobljeno 21. 6. 2009 na http://www.dsps.si/kakosi/adobe/upravljanje_s_stresom.pdf.
- Hayward, A., Stott, C. (1998). Student stress in an FE college: An empirical study. Pridobljeno 17. 8. 2009 na http://www.eric.ed.gov/ERICDocs/data/ericdocs2sql/content_storage_01/0000019b/ 80/15/49/57.pdf - http://www.ana.si/slides.pdf - http://www.beepworld.de/members27/solskicentercelje/stres.htm - http://www.ezdravje.com/si/srce/atero - http://www.imi.si/ihan/index.html - http://www.keele.ac.uk/depts/aa/class/studentsupport/index.html - http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Vsebina.aspx?letnik=41&stevilka=3 - http://www.pliva.si/multi2.php?p=201&menu_num=340 - http://www.slohipnoterapija.org
- Kralj, Z. (2009). Stres. Pridobljeno 29. 6. 2009 na http://www.lek.si/slo/skrb-za- zdravje/stres/#top
- Kumar, S., Jejurkar, K. (2005). Study of stress level in occupational therapy students
during their academic curriculum. Pridobljeno 24. 6. 2009 na
http://medind.nic.in/iba/t05/i1/ibat05i1p11.pdf
- Trampuţ, R., Kofol, T. (2004). Stres – sprostitvene tehnike – skrb zase. Pridobljeno 29. 6. 2009 na www.drustvo-mszt-novagorica.si/util/bin.php?id
- Zucker, M. (2000). Food and stress - eating as a reaction to stress. Pridobljeno 25. 6. 2009 na
70
12 Priloge
VPRAŠALNIK
Sem Helena Trček, absolventka Fakultete za varnostne vede. Ker pišem diplomsko nalogo z naslovom Stresnost študija na FVV, te prosim, da mi pri tem pomagaš.
Pred teboj je anketni vprašalnik na temo stres med študenti. Vprašalnik je anonimen in namenjen izključno za potrebe diplomske naloge. Pozorno preberi vprašanja in obkroţi ali označi odgovor, ki se ti zdi najbolj primeren.
Za sodelovanje in odgovore se ti ţe vnaprej zahvaljujem.
1. SPOL: 1. Moški. 2. Ţenski.
2. LETNIK ŠTUDIJA:
1. Prvi. 2. Drugi. 3. Tretji
3. ALI SI ZARADI ŠTUDIJA KDAJ SPREMENIL/-A KRAJ BIVANJA? 1. Da.
2. Ne.
4. KJE TRENUTNO STANUJEŠ? 1. Pri starših.
2. V študentskem domu. 3. V zasebnem stanovanju.
5. KAKO BI OPISAL/-A SVOJE DOSEDANJE ŠTUDENTSKO ŢIVLJENJE NA FVV?
1. Kot zelo prijetno. 2. Kot prijetno.
3. Kot deloma prijetno. 4. Kot neprijetno. 5. Kot zelo neprijetno.
71
6. KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O ŠTUDIJSKI OBREMENITVI? 1. Sem močno preobremenjen/-a.
2. Sem preobremenjen/-a.
3. Sem ravno prav obremenjen/-a. 4. Nisem preobremenjen/-a.
7. ALI SI POD STRESOM, ČE IMAŠ IZPIT ALI KOLOKVIJ? 1. Da.
2. Ne.
8. ALI SE STOPNJA STRESA RAZLIKUJE OD IZPITA DO IZPITA ALI JE TA ZMERAJ NA PODOBNEM NIVOJU?
1. Se razlikuje. 2. Je podobna.
9. KDO JE PO TVOJEM MNENJU NAJVEČKRAT »KRIVEC« ZA PRITISK, KI GA OBČUTIŠ PRED IZPITOM ALI KOLOKVIJEM?
1. Sam/-a. 2. Profesor. 3. Starši.
4. Prijatelji oz. sošolci. 5. Partner.
10. ALI SI IMEL/-A ZARADI ŠTUDIJA KDAJ TEŢAVE S SPODAJ NAŠTETIMI NEVŠEČNOSTMI? (Moţnih je več odgovorov, vendar lahko obkroţiš največ 3.)
1. Glavobol. 2. Povečanje apetita. 3. Pomanjkanje apetita. 4. Slabost. 5. Prebavne motnje. 6. Teţave s spanjem. 7. Povišan krvni tlak. 8. Pospešeno bitje srca. 9. Stresa ne doţivljam. 10. Drugo __________
72
11. V TABELI SO NAŠTETE SITUACIJE. PRI VSAKI S KRIŢCEM OZNAČI, KAKŠNO STOPNJO STRESA ZATE PREDSTAVLJA POSAMEZNI DOGODEK!
1 Ni stresno 2 3 Srednje stresno 4 5 Zelo stresno Menjava okolja oz. sprememba bivališča (prihod
v Ljubljano in iskanje stanovanja) Spoznavanje novih ljudi in iskanje novih prijateljev
Neodvisnost od staršev
Povečanje zahtev za učenje glede na predhodno šolanje
Domače delo, seminarji, sprotno učenje Predstavitve seminarjev oziroma javno nastopanje pred sošolci in profesorji Izpitno obdobje
Neosebni odnosi s profesorji
Preobseţna ali prezahtevna učna snov
Pretirana pričakovanja staršev glede uspešnosti pri študiju
Pomanjkanje denarja Tekmovalnost med študenti
Negotova prihodnost glede zaposlitve
12. KAJ OBIČAJNO STORIŠ, KO OBČUTIŠ NAPETOST IN STRES, DA BI SE POČUTIL/-A BOLJE? (moţnih je več odgovorov)
1. Se zaprem vase.
2. Se pogovorim s prijatelji ali starši. 3. Več kadim.
4. Pijem alkohol.
5. Prekomerno uţivam hrano. 6. Ukvarjam se s športom.
7. Uporabljam sprostitvene tehnike (joga, meditacija ...). 8. Drugo _____________________
73
Delovni ţivljenjepis kandidata
Ime in priimek: Helena TrčekPrebivališče: Vrhnika
IZOBRAZBA:
- 2009 Diploma na Fakulteti za varnostne vede (Univerzitetni diplomirani varstvoslovec)
- 2004 Študij na Fakulteti za varnostne vede
- 2004 uspešno zaključena matura na Gimnaziji Ljubljana Šiška
DELOVNE IZKUŠNJE
- delo v prodajalni raznovrstnih proizvodov med poletjem od leta 2001 do 2005, pomoč pri prodaji, delo s strankami
- vaditelj mladih atletov od septembra 2006 do maja 2007, pomoč pri treniranju - delo v Druţbi za avtoceste v Republiki Sloveniji od julija 2007 do septembra
2009, pobiranje cestnine
ZNANJA IN VEŠČINE
- aktivno znanje angleškega jezika
- poznavanje računalniških programov Word, Excel in PowerPoint - vozniški izpit B-kategorije
AKTIVNOSTI IN DOSEŢKI
- treniranje atletike od leta 1995 do leta 2008 in trije osvojeni naslovi drţavne prvakinje v skoku v daljino v svoji starostni kategoriji ter tretje mesto na članskem drţavnem prvenstvu v troskoku
74
Izjava o avtorstvu
Spodaj podpisana Helena Trček, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom »Stresnost
študija na Fakulteti za varnostne vede« rezultat lastnega dela in da so rezultati
korektno navedeni.