Testing for Functional Form Misspecification in the Logistic Regression Model: RESET and OPRESET Tests Logistic Regression Model: RESET and OPRESET Tests

Za dolo itev procesa nabave, ki je potreben izboljšave, bomo uporabili tudi oceno stanja procesa, kot ga pojmujeta DeToro in McCabe (Križman, Novak, 2004, str. 56). In sicer s pomo jo njegove uspešnosti in u inkovitosti. Uporabljata se dve pet to kovni skali (Slika 23), kjer ena ocenjuje uspešnost (kako dobro proces zadovoljuje zahteve kupca), druga pa u inkovitost (kako dobro proces zadovoljuje notranje zahteve). Z njima lahko ugotovimo, katere izboljšave so potrebne, kakšen na in izboljšav je primeren, ugotovimo celovito stanje procesa in izberemo na in izboljšanja.

5

Proces brez napak, cena izdelka nizka, kratek as izvedbe, brez izgub, nizki stroški nekakovosti.

4

Proces je u inkovit, stroški so nizki, izgube nizke, skrajšan je bil as izvedbe.

3

Proces se izvaja še kar u inkovito, je pa še dovolj prostora za

izboljšave asov izvajanja in stroškov.

2

Proces je u inkovit in potrebne so izboljšave. Svetovni razred Najboljši v branži Konkuren en Nekonkuren en Nezdrav U inkovitost

Ocena glede na notranjo u inkovitost

Uspešnost

Ocena glede na zadovoljstvo kupca (uporabnikopreme/materiala) 1

Proces ima velike probleme z napakami, izgubami, dolgim asom izvedbe, visoko ceno izdelka, visoki stroški nekakovosti. Izhod ne zadovoljuje zahtev kupca 1 Izhod zadovoljuje nekatere zahteve kupca 2 Izhod zadovoljuje zahteve kupca 3 Izhod presega nekatere zahteve kupca 4 Izhod presega ve ino zahtev kupca 5

Slika 23: Ocena stanja procesa nabave (Križman, Novak, 2004, str. 56) Glede na izkušnje in povratne informacije ocenjujemo, da se proces nabave tako po u inkovitosti, kot po uspešnosti izvaja trenutno okoli ocene tri, in sicer zaradi zunanjih (vhodov v proces nabave) in notranjih dejavnikov (možnost izboljšav kakovosti lastnega dela).

Za omenjeno oceno prikazujemo v Tabeli 11 možnosti izboljšave; popravi ali renoviraj proces.

Stanje procesa nabave Možen na in izboljšanja

svetovni razred popravi proces

najboljši v branži popravi ali renoviraj proces konkuren en popravi ali renoviraj proces nekonkuren en renoviraj ali zamenjaj proces

nezdrav zamenjaj proces

Na in Korist Tveganje Stroški Trajanje Težavnost

zamenjaj do 1000% zelo veliko zelo visoki dolgo težko renoviraj 20% do 50% majhno srednji dolgo srednje popravi 3% do 10% majhno nizki kratko lahko

Tabela 11: Na in izboljšanja glede na stanje procesa nabave (Križman, Novak, 2004, str. 57)

Proces nabave naj vsebuje: • dolo itev potreb,

• celotne stroške za nabavo proizvoda/storitve, • povpraševanje, ponudbo, javni razpis,

• naro anje,

• preverjanje nabavljenih proizvodov/storitev, • izbor dobaviteljev,

• nabavno dokumentacijo, • pogodbeno administracijo,

• neskladne nabavljene proizvode/storitve, • nadzor dobave in dobaviteljev razvoj,

• presojo tveganja, ki se nanaša na nabavljene proizvode/storitve.

Zahteve in smernice za izboljšanje nabavnega procesa

Na kratko navajamo zahteve in smernice za nabavni proces, kot to opredeljuje standard ISO 9001:2000 v slede ih to kah:

Splošne zahteve

• Organizacija mora identificirati procese in dolo iti njihovo zaporedje ter njihovo medsebojno povezljivost.

• Dolo iti je potrebno kriterije in metode za u inkovito delovanje in obvladovanje procesov.

• Zagotoviti je potrebno ustrezne vire in informacije za delovanje in nadzor procesov.

• Procese je potrebno nadzirati, meriti, analizirati in izboljševati. 5. Odgovornost vodstva

• Upošteva vse zainteresirane strani vklju no z dobavitelji (5.2.1.).

• Partnerstvo z dobavitelji naj bo zasnovano na skupni strategiji, delitvi znanja, dobi kov in izgub (5.2.2).

• Pri vzpostavljanju partnerstva naj organizacija identificira klju ne dobavitelje, skupaj z njimi identificira pri akovanja odjemalcev in dobaviteljev in postavi cilje za partnerstvo (5.2.2.).

• Vhodni podatki za vodstveni pregled naj vklju ujejo informacije o zadovoljstvu zainteresiranih strani in delovanju dobaviteljev (5.6.2).

6. Viri (6.6 – Dobavitelji in partnerstvo) • Optimiranje števila dobaviteljev.

• Vzpostavitev komunikacije na primernih ravneh, v obeh organizacijah. • Sodelovanje z dobavitelji pri validaciji sposobnosti njihovih procesov. • Z ustreznim nadzorom dobaviteljev zmanjšati odve na overjanja. • Spodbujati dobavitelje k izvajanju programov nenehnega izboljševanja. • Vklju evanje dobaviteljev že v fazi na rtovanja in razvoja.

• Ocenjevanje, prepoznavanje in nagrajevanje naporov in dosežkov dobaviteljev.

Planiranje realizacije proizvoda

• Proces nabave mora biti planiran skladno z drugimi procesi sistema. • Na in in obseg v odvisnosti od vpliva nabavljenega proizvoda.

• Izbira, ocenjevanje in ponovno ocenjevanje dobaviteljev na osnovi meril. • Informacije za nabavo morajo vklju evati zahteve za proizvod in morajo biti

pred posredovanjem dobavitelju pregledane.

• Na in in obseg kontrole mora zagotavljati skladnost nabavljenih proizvodov s specificiranimi nabavnimi zahtevami.

Nabava

• Aktivnosti procesa nabave planirati tako, da nabavljeni proizvodi zadovoljujejo potrebe in zahteve organizacije in zainteresiranih strani.

• Zahteve za procese in specifikacije za proizvode dobavitelja razviti skupaj z dobaviteljem ter dobavitelje vklju iti v proces nabave.

• Vzpostaviti u inkovite procese za prepoznavanje, razvoj in ocenjevanje dobaviteljev.

• Pri izbiri, ocenjevanju in ponovnem ocenjevanju upoštevati razli na merila. Proces nabave

• Zagotoviti, da so nabavljeni proizvodi skladni s specificiranimi zahtevami za nabavo.

• Vrsta in obseg obvladovanja v zvezi z dobaviteljem in nabavljenim proizvodom morata biti odvisna od vpliva nabavljenega proizvoda na kasnejše procese realizacije in kon ni proizvod.

• Ocenjevanje in izbira dobaviteljev na osnovi sposobnosti, da dobavijo proizvod v skladu z zahtevami organizacije.

• Dolo iti je treba merila za izbiro, ocenjevanje in ponovno ocenjevanje.

• Zapise rezultatov ocenitev in kakršnihkoli ukrepov, ki izhajajo iz ocenjevanja, je potrebno vzdrževati.

Skladnost nabavljenih materialov zagotavljamo tako, da dosledno izvajamo postopke za ugotavljanje sposobnosti (glede doseganja predpisanih specifikacij) in zmogljivosti (glede doseganja koli in in dobavnih rokov) dobaviteljev. Dobavitelje, ki so kvalificirani kot ustrezni, uvrstimo na seznam odobrenih dobaviteljev. Vse nabavljene materiale in sestavne dele nabavljajo referenti s seznama odobrenih dobaviteljev. Vodja nabave odobrava dobavitelje, ki jih ocenjuje nabavni referent in periodi no preverja njihovo sposobnost zagotavljanja zahtevane kakovosti.

Informacije za nabavo

Informacije za nabavo morajo opisovati proizvode, ki jih je treba nabaviti. Kjer je primerno morajo vsebovati:

• zahteve za odobritev proizvoda, postopkov, procesov in opreme, • zahteve glede kvalifikacije osebja,

• zahteve za sistem vodenja kakovosti.

Organizacija mora zagotoviti ustreznost specificiranih nabavnih zahtev preden jih sporo i dobavitelju.

Vsi nabavni dokumenti (naro ilnice, zahteve za ponudbo, razpisna dokumentacija,…) jasno in natan no opisujejo naro ene materiale in sestavne dele. Podatki za nabavo vklju ujejo:

• tip, slog, razred ali drugo natan no identifikacijo,

• naziv ali drugo nedvoumno identifikacijo in/ali druge vrste specifikacije (na rte zahteve za procese, navodila za kontroliranje in preskušanje, tehni ne podatke skupaj s prevzemnimi pogoji, opremo in osebjem),

• naziv, številko in izdajo standarda sistema vodenja kakovosti ter drugih tehni nih standardov, ki se nanašajo na proizvod.

Nabavno dokumentacijo pregledujejo nabavni referenti, odobri pa jo vodja nabave, pred izdajo naro ila. O ocenjevanju in izbiri dobaviteljev vodimo zapise, ki jih vzdržuje in hrani vodja nabave.

Overjanje nabavljenih proizvodov

Organizacija mora vzpostaviti in izvajati kontrolne in druge aktivnosti, potrebne za zagotavljanje, da nabavljeni proizvodi izpolnjujejo specificirane nabavne zahteve. e organizacija ali njen odjemalec namerava izvesti overitvene aktivnosti pri dobavitelju, mora organizacija v nabavnih dokumentih dolo iti:

• postopke za overjanje, • na in sprostitve proizvoda.

Nabavljene materiale in proizvode praviloma overjamo s prevzemom po dokumentih, s katerimi dobavitelj dokazuje skladnost z zahtevami. Kadar to ni mogo e, sklenemo pogodbo z zunanjim dobaviteljem (npr. podjetje Inspect Ljubljana), ki opravi ustrezno preskušanje (v skladu z opredeljenimi merili, postopki za preskušanje, uporabo ustrezne merilne in preskusne opreme ter usposobljenim osebjem) in dostavi dokazila o ustreznosti materialov ali sestavnih delov. Za nabavo sistemov in opreme izvajamo prevzem pri dobavitelju. Z njim sklenemo pogodbo, v kateri opredelimo postopek in dolo imo osebje, ki bo opravilo prevzem pri dobavitelju.

O overjanju nabavljenih materialov, sestavnih delov, naprav in sistemov vodimo zapise, ki jih hrani vodja prevzemne kontrole. Analitik kontrole vodi statistiko overjenja nabavljenih proizvodov in jo pošlje vodji nabave. Statistika ugotovitev overjanja nabavljenih proizvodov je namenjena ocenjevanju primernosti dobaviteljev.

7.5.3. Identifikacija in sledljivost

• Zagotoviti je potrebno prepoznavanje statusa kontrole in kjer je primerno identifikacije in sledljivosti.

7.5.4. Lastnina odjemalcev

• Organizacija mora identificirati, overiti in zaš ititi lastnino odjemalca. 8.3. Obvladovanje neskladnih proizvodov

• V skladu z dokumentiranim postopkom je potrebno prepre iti nenadzorovano uporabo neskladnih proizvodov.

8.4. Analiza podatkov

Funkcijsko drevo ukrepov za izboljšanje kakovosti v nabavi

PRVI NIVO DRUGI NIVO TRETJI NIVO

PROGRAM KAKOVOSTI

NABAVA IZBIRA DOBAVITELJEV OCENJEVANJE DOBAVITELJEV DEFINIRANJE ZAHTEV ZA POGODBE OBVLADOVANJE SPREMEMB PREVZEM MATERIALA DOKUMENTACIJA ROKOVANJE SKLADIŠ ENJE SLEDLJIVOST ZAŠ ITA

ZAHTEVE IN POGOJI ZA KAKOVOST DO DOBAVITELJEV

DOBA SKLADIŠ ENJA

INVENTURA MATERIALA IZDAJANJE MATERIALA ROKOVANJE

NADZOR IZVOROV (obveš anje o dobaviteljih) PODATKI O DOBAVITELJIH ODOBRAVANJE DOBAVITELJEV PRESOJA DOBAVITELJEV VHODNA KONTROLA INTERNA PRESOJA UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE

Organiziranost na procesni na in za vse funkcije podjetja omogo a, da se delo prenese ez organizacijske meje. Tako se bo izboljšal u inek celotnega procesa. Primer: odgovornost za nabavo blaga se prenese na odjemalce blaga. Predlagamo, da se mesto nabavne funkcije najde v podro ju tehnike.

Funkcija nabave se mora tesno povezati in se združiti s skladiš no funkcijo. Ve ina preverjanja, usklajevanja, akanja, nadziranja, iskanja neproduktivnih nalog, ki se opravljajo zaradi meja znotraj organizacije in so posledica procesa fragmentacije, se s preureditvijo odpravi. Najvažnejše naloge nabavnega procesa na tem podro ju so:

• analiza nabavnih trgov, • skrb za klju ne dobavitelje,

• pogajanje z dobavitelji o dobavnih pogojih, • iskanje alternativnih ponudb za vse dele, • ugotavljanje planskih cen,

• okvirne pogodbe za dodelave in kooperacije, • naro anje in kontrola faktur,

• izvrševanje naro il na osnovi planskega naloga,

• odpoklic dodelave in delov iz kooperacije po okvirnih naro ilih, • terminski pregled naro il in odpoklicev,

• preverjanje in kontiranje vhodnih ra unov za material, dodelavo in kooperacijo,

• primerjava cen v potrditvah naro il in vhodnih ra unih s cenami v naro ilu, • vodenje osnovnih podatkov o cenah, na osnovi podatkov po preverjanju

ra unov.

Nabavni proces v povezavi s funkcijo skladiš enja bo velika opora procesu izdelave.