The use of unmanned aerial vehicles in fire service

Full text

(1)Primož Drolc. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo. Ljubljana, avgust 2020.

(2) Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu Diplomsko delo. Študent:. Primož Drolc. Študijski program:. Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo. Mentorica:. Pred. Bernarda Tominc. CC BY NC ND.

(3) Zahvala Zahvaljujem se predavateljici Bernardi Tominc za tri leta predavanj, ob katerih sem vedno neizmerno užival. Zahvaljujem se ji tudi za mentorstvo, brez katerega izdelava diplomskega dela ne bi bila mogoča. Hvala za ves vložen trud. Zahvaljujem se Juretu Dolinarju, vodji gasilske čete v Gasilski brigadi Ljubljana ter Neži Strmole, svetovalki za mednarodno sodelovanje in evropske projekte na Gasilski zvezi Slovenije, ki sta mi z intervjuji in osebnimi pogovori podala drugačno perspektivo v tematiko brezpilotnih zrakoplovov. Hvala družini za pomoč in podporo v vseh letih šolanja, predvsem pa hvala mami, Jani, ker mi je vedno stala ob strani, tudi ob najbolj turbulentnih trenutkih. Zadnja zahvala pa gre moji najboljši prijateljici Mii, ki bi bila užaljena, če je ne bi omenil.. I.

(4) Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu. Ključne besede: brezpilotni zrakoplov, gasilstvo, viri ogrožanja Povzetek Diplomsko delo obravnavo uporabo brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu. V sodobni družbi smo priča vedno bolj kompleksnim virom ogrožanja. Sočasno smo priča tudi neverjetno hitremu napredku v razvoju novih tehnologij. Ena izmed takih tehnologij je brezpilotni zrakoplov. V tujini, gasilske in druge varnostne organizacije že uspešno uporabljajo tehnologijo brezpilotnega zrakoplova. Pri nas brezpilotni zrakoplovi še niso širše uporabljeni oziroma njihova uporaba ni zaznana. Brezpilotne zrakoplove sicer uporablja Gasilska brigada Ljubljana, ki brezpilotni zrakoplov redno uporablja na intervencijah in vajah. Prav tako ima brezpilotni zrakoplov v svoji floti Gasilska Zveza Slovenije, ki je nameščen v poveljniškem vozilu v Sežani. Gasilska zveza Slovenije svoj brezpilotni zrakoplov uporablja predvsem za podporo štabom ob izrednih razmerah, ki se zgodijo v Sloveniji. Raziskave v tujini kažejo, da uporaba brezpilotnih zrakoplovov omogoči kakovostnejše in varnejše delo gasilcev, zato se jih vedno več odloča za vpeljavo brezpilotnih zrakoplovov v svoje enote. Trenutna normativno pravna ureditev pa je v Sloveniji in globalno še v razvijanju, zato gasilske enote nimajo enotnega sistema, na katerega se lahko zanesejo pri uporabi ali vpeljavi brezpilotnega zrakoplova. Gasilske enote, ki se odločijo vpeljati tehnologijo brezpilotnega zrakoplova v svoje enote, so trenutno prepuščene same sebi.. II.

(5) The Use of Unmanned Aerial Vehicle in Fire Service. Keywords: Unmanned aerial vehicle, fire service, security threats Abstract This thesis deals with the use of unmanned aerial vehicles in the fire service. In modern society, we witness increasingly complex sources of threat. At the same time, we witness incredibly rapid progress of the development of new technologies. One such technology is the unmanned aerial vehicle. Abroad, fire and other security organizations have already been using the unmanned aerial vehicle technology successfully. In Slovenia, unmanned aerial vehicles have not been widely used yet, nor has their use been detected. The unmanned aircrafts are used by the Ljubljana Fire Brigade, which regularly uses them for interventions and trainings. The Fire Brigade Association of Slovenia also has an unmanned aerial vehicle in its fleet, which is installed in the Sežana’s command vehicle. The Fire Brigade Association of Slovenia uses its unmanned aircraft mainly to support the headquarters in the event of an emergency occurring in Slovenia. Research abroad shows that the use of unmanned aerial vehicles enables better and safer work for firefighters, which is why more and more firefighters opt to introduce unmanned aerial vehicles into their units. The current normative legal regulation is still being developed in Slovenia as well as globally, so fire brigades do not have a unified system which they can rely on when using or introducing unmanned aircrafts. Firefighters who choose to introduce unmanned aerial vehicle technology into their units, are currently left to fend for themselves.. III.

(6) Kazalo vsebine 1. Uvod ................................................................................................................................... 1. 2. Metodološki uvod .............................................................................................................. 4. 3. 2.1. Predmet diplomskega dela .......................................................................................... 4. 2.2. Namen in cilji diplomskega dela .................................................................................. 4. 2.3. Hipoteze ....................................................................................................................... 4. 2.4. Metode ........................................................................................................................ 5. 2.5. Predpostavke in omejitve ............................................................................................ 5. Gasilska služba v Sloveniji................................................................................................... 7 3.1. 4. 5. Razvoj in delovanje gasilstva v Sloveniji ...................................................................... 7. Razvoj brezpilotnih zrakoplovov ...................................................................................... 11 4.1. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za civilne namene .............................................. 12. 4.2. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v drugih varnostnih organizacijah ..................... 13. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu ................................................................. 15 5.1. Notranji požari ........................................................................................................... 16. 5.2. Požari v naravi............................................................................................................ 17. 5.3. Iskalne akcije .............................................................................................................. 18. 5.4. Množične nesreče ...................................................................................................... 18. 5.5. Nevarne snovi ............................................................................................................ 19. 5.6. Analiza dogodkov....................................................................................................... 20. 5.7. Integracija brezpilotnih zrakoplovov v gasilsko službo ............................................. 21. 5.8. Tuja praksa uporabe brezpilotnih zrakoplovov v intervencijah ................................ 22. 5.8.1 6. Požar v izključitvenem območju v Černobilu ..................................................... 24. Zaključek ........................................................................................................................... 26 6.1. Preverjanje hipotez .................................................................................................... 26. 6.2. Razprava .................................................................................................................... 28 IV.

(7) Viri in literatura ........................................................................................................................ 30 Priloga A: Delno strukturirani vprašalnik intervju: Jure Dolinar, vodja gasilske čete .............. 37 Priloga B: Strukturiran intervju (e-pošta): Neža Strmole, svetovalka za mednarodno sodelovanje in evropske projekte pri GZS ................................................................................ 38. V.

(8) Uporabljeni simboli in kratice CAA – Javna agencija za civilno letalstvo IDA – Izolirni dihalni aparat PGD – Prostovoljno gasilsko društvo TETRA – Prizemni snopovni radio (Terrestrial Trunked Radio) URSZR – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ZARE – Sistem radijskih zvez ZRP – Zaščita, reševanje in pomoč. VI.

(9) 1 Uvod Varnost je pomembna vrednota sodobne družbe. Že v Ustavi Republike Slovenije je zapisano, da je varnost temeljna človekova pravica. Prezelj (2001) varnost umesti v prvine politike, morale, ideologije in podobne, bolj subjektivne prvine. Varnost lahko definiramo kot odsotnost virov ogrožanja oziroma odsotnost groženj obstoječim vrednotam – varnosti. Za zagotavljanje varnosti je potrebna odstranitev virov ogrožanja, za kar je potrebna sistematična opredelitev konkretnih virov ogrožanja. V osnovi vire ogrožanja razdelimo na naravne in družbene. Družbene lahko dalje razdelimo na vojaške, politične, ekonomske in druge. Pri zaznavi virov ogrožanja se srečamo s tremi ravnmi. Poznamo deklarativne vire ogrožanja, ki jih sprejme politična elita in so zapisani v strateških dokumentih, ki se tičejo varnosti. Dalje definiramo zaznane vire ogrožanja, ki so zaznani med prebivalci in dejanske vire ogrožanja, ki so statistično zabeleženi (Sotlar in Tominc, 2014). Zagotavljanje nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji je na strateški, deklarativni ravni opredeljeno v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije [ReSNV-2] (2019), kjer so kot viri ogrožanja opredeljeni: hibridne grožnje, informacijsko-kibernetske grožnje, obveščevalna dejavnost tujih akterjev, vojaške grožnje, krizna žarišča, terorizem in nasilni ekstremizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje ter jedrskih in raketnih tehnologij, hude in organizirane oblike kriminala, nezakonite migracije, podnebne spremembe, globalna finančna, gospodarska, tehnološka in socialna tveganja, ogrožanje javne varnosti, naravne in druge nesreče, omejenost naravnih virov in degradacija življenjskega okolja ter zdravstveno-epidemiološke grožnje. Za namen tega diplomskega dela se bomo osredotočili predvsem na naravne in druge nesreče, ki so v istem dokumentu opredeljene kot stalnica, ki ogrožajo ljudi, živali, premoženje in kulturno dediščino. Najbolj pogoste naravne nesreče so potresi, poplave, neurja, močan veter, žled, suša, veliki požari v naravnem okolju ter množični pojavi nalezljivih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah. Med druge nesreče, to so nesreče, ki jih primarno povzroči človek, uvrščamo nesreče v prometu, industrijske nesreče in nesreče, ki so posledica različnih oblik namernega ogrožanja (ReSNV-2, 2019). Za zagotavljanje varnosti ob naravnih in drugih nesrečah v Republiki Sloveniji skrbi predvsem sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga tvorijo država, občine in druge lokalne skupnosti. Sistem varstva pred 1.

(10) naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavlja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Cilj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšati število nesreč in žrtev ter eliminirati posledice teh nesreč. Obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor, financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami [ZVNDN-UPB1], 2006). Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je glavni akter v kovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Je organ v sestavi Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. V sistem pa so vključena tudi druga pristojna ministrstva. URSZR sestavljajo trije stebri, to so podporni, operativni in preventivni. URSZR za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opravlja tako upravne kot strokovne naloge, med katerimi je tudi organiziranje, pripravljanje in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Univerza v Mariboru, (2019); URSZR, n. d. g). Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavljajo (URSZR, n. d. g) prebivalci Republike Slovenije, ki se prostovoljno organizirajo v društva, strokovna združenja in druge nevladne organizacije, prebivalci, ki opravljajo dejavnosti povezave z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske družbe zavodi in druge organizacije, lokalne skupnosti in država. Pomemben del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so sile za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP), ki jih zagotavljajo država, lokalne skupnosti in v nekaterih primerih gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Sile ZRP se delijo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Prebivalci Republike Slovenije se v sile za zaščito, reševanje in pomoč vključujejo na tri načine. Kot prostovoljne enote preko humanitarnih nevladnih organizacij. Dalje se prebivalci Republike Slovenije v sile za zaščito, reševanje in pomoč vključujejo kot poklicne enote preko služb, ki delujejo na področju zaščite in reševanja ter kot dolžnostne enote, predvsem v okviru Civilne zaščite. Sile ZRP so lahko tudi kombinacija prostovoljnih in poklicnih članov (URSZR, n. d. e). Del sil ZRP so gasilske enote, ki so lahko prostovoljne ali pa poklicne. Prostovoljne gasilske enote so del obvezne javne službe, katero nemoteno delovanja zagotavljajo lokalne skupnosti in država. Poklicne enote so organizirane kot javni zavodi ali režijski obrati. Njihove naloge pa, v okviru zaščite in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, vsebujejo preventivna in operativna dela na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (URSZR n. d. b; URSZR n. d. d; URSZR n. d. e). 2.

(11) V Sloveniji so v letu 2019 enote za zaščito, reševanje in pomoč posredovale v 17.248 nesrečah. Od tega je levji delež intervencij pripadel prostovoljnim teritorialnim gasilskim društvom, ki so intervenirala v več kot 63 % primerov (15.786-krat). Sodelujočih gasilcev je bilo 116.015 in skupaj 156.703 pripadnikov sil za zaščito in reševanje (URSZR, 2020b). Število intervencij iz leta v leto narašča. Število intervencij se je med letoma 2005 in 2017 povečalo za 54 %, med letom 2012 in 2017 pa za 20 % (Muhič, 2018). Te številke nam pokažejo trend konstantnega naraščanja intervencij. V letu 2017 se je pri posredovanju poškodovalo 26 gasilcev, takrat jih je skupno posredovalo 34.786 (Muhič, 2018). Ob teh številkah se nam odpre vprašanje, ali si lahko enote za zaščito, reševanje in pomoč, bolj natančno pa gasilci, pomagajo še kako drugače, da povečajo svojo varnost ter omogočijo kakovostnejše izvajanje nalog. V današnjem svetu se tehnologija razvija izredno hitro. Vsak dan na trg prihajajo nove tehnologije, kot so telefoni, avtomobili in druge naprave, s katerimi si lajšamo vsakdan. S podobnim se soočajo gasilci. Ti vedno znova izpopolnjujejo svoja znanja in nadgrajujejo opremo, s katero posredujejo v izrednih situacijah. Tako so nekoč imeli gasilci možnost le navadnega ročnika, brez ventila, s katerim so lahko nadzorovali le smer curka, niso pa imeli možnosti zapreti vode po potrebi ali oblikovati curek. S tem ko gasilci spreminjajo in izpopolnjujejo opremo, s katero posredujejo, povečujejo svojo varnost in učinkovitost posredovanja. Ker je tehnologija v sodobnem času izredno hitro napredovala tudi na področju brezpilotnih zrakoplovov, se odpira možnost uporabe le teh tudi pri enotah za zaščito reševanje in pomoč. Nekatere gasilske enote, predvsem v tujini, že uspešno uporabljajo te, sicer razmeroma nove, tehnologije. V Sloveniji, razen v osamelih primerih, uporaba brezpilotnih zrakoplovov še ni širše uporabljena. Na podlagi dobre prakse iz tujine se sprašujemo, ali bi podobno tehnologijo bilo smiselno vpeljati v delo slovenskih gasilcev.. 3.

(12) 2 Metodološki uvod 2.1 Predmet diplomskega dela V diplomskem delu bomo obravnavali uporabo brezpilotnih zrakoplovov v povezavi z javno gasilsko službo. Dalje bomo povezali razvijajočo tehnologijo brezpilotnih zrakoplovov z gasilsko službo. Raziskovali bomo kakšen vpliv imajo brezpilotni zrakoplovi pri povečanju varnosti, ekonomičnosti in kakovosti izvajanja operativnih nalog gasilskih enot.. 2.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti uporabo brezpilotnih zrakoplovov pri izvajanju dejavnosti gasilskih služb. V ta namen bomo opredelili naloge gasilcev v sodobnem času, sestavo gasilstva v Sloveniji in opredelili vire ogrožanja, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Predvsem se bomo osredotočili na vire ogrožanja, kjer si gasilci lahko pomagajo z uporabo brezpilotnih zrakoplovov. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, če in kako se te tehnologije uvajajo v Sloveniji. Preveriti želimo, katera društva bi imela dejansko korist z uporabo brezpilotnega zrakoplova, saj se nekatere gasilske enote ne spopadajo s takšno količino intervencij, da bi ga potrebovale. Ker je v današnjem času velik poudarek na varnosti, bomo ugotavljali, ali bi uporaba brezpilotnega zrakoplova povečala varnost enot na prizadetem območju.. 2.3 Hipoteze V diplomskem delu smo si zastavili naslednje hipoteze: •. Hipoteza 1: Uporaba brezpilotnih zrakoplovov bi olajšala delo gasilcev in omogočila kakovostnejše izvajanje nalog.. •. Hipoteza 2: Brezpilotne zrakoplove morajo imeti poklicne gasilske enote in osrednje enote posameznih gasilskih zvez. 4.

(13) •. Hipoteza 3: Uporaba brezpilotnih zrakoplovov bi povečala varnost gasilcev pri nalogah, ki jih izvajajo.. 2.4 Metode Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo. Deskriptivno metodo smo uporabili za opis gasilske službe, razvoja gasilstva v Sloveniji. Opisali smo gasilsko organizacijo, način dela in financiranja. Dodatno smo jo uporabili za opis razvoja in uporabe brezpilotnega zrakoplova tako v oboroženih silah kot drugih varnostnih organizacijah. S to metodo smo opisali tudi uporabo brezpilotnega zrakoplova v civilne namene in njegov razvoj skozi zgodovino na tem področju. Primerjalno metodo smo uporabili za predstavitev tujih praks uporabe brezpilotnih zrakoplovov, njihovo aplikacijo v konkretnih intervencijah in primerjali z intervencijami v Sloveniji, kjer je bil uporabljen. Pri izdelavi diplomskega dela smo pregledali strokovne članke in poročila enot, na podlagi katerih smo opisali način uporabe brezpilotnih zrakoplovov. Za potrebe diplomskega dela smo izvedli tudi delno strukturiran intervju z vodjo gasilske čete v Gasilski brigadi Ljubljana, kjer smo preverili mnenje o dosedanjih taktikah ter kakšno je njihovo stališče glede uporabe brezpilotnega zrakoplova pri intervencijah ob naravnih nesrečah, požarih v naravi, iskalnih akcijah in drugih aktivnostih ZRP, kjer je uporaba brezpilotnega zrakoplova smiselna. Prav tako smo pri vodji gasilske čete preverili, ali obstaja povezava med funkcionalnostjo in ekonomičnostjo uporabe brezpilotnega zrakoplova. Izveden je bil tudi strukturiran intervju, opravljen preko elektronske pošte, z Gasilsko zvezo Slovenije, kjer smo prav tako preverjali dosedanjo uporabo brezpilotnih zrakoplovov ter njihove izkušnje z vpeljevanjem nove tehnologije v javno gasilsko službo.. 2.5 Predpostavke in omejitve Trenutno imajo dovoljenje za letenje z brezpilotnim zrakoplovom le gasilci Gasilske brigade Ljubljana, zato izvedba intervjuja oziroma raziskovanje uporabe brezpilotnih zrakoplovov pri prostovoljnih društvih ni smiselna. Diplomsko delo se bo prav tako osredotočalo na praktično. 5.

(14) aplikacijo brezpilotnih zrakoplovov, zato v njej ne bo podrobneje predstavljenih zakonskih omejitev, ki jih njihova uporaba prinese.. 6.

(15) 3 Gasilska služba v Sloveniji 3.1 Razvoj in delovanje gasilstva v Sloveniji Poizkusi ustanovitve gasilskega društva so sicer na slovenskih tleh potekali od nekje 1860, ko je izšel cesarjev manifest in diploma o ureditvi državnopravnih odnosov takratne monarhije. Prvo pravo društvo je nastalo v Metliki, 18. septembra 1896, ki so ga ustanovili meščani in je bilo pod neposrednim nadzorom mestne občine, ki je društvu priskrbela opremo za izvajanje gasilske službe (Gasilec, n. d.). Leta 1881 je bil izdan požarni red, imenovan Postava, in zadeva red o požarni policiji in o gasilskih stražah, ki je v teh letih močno pospešila razvoj gasilske organizacije. Že leta 1907 je bilo v Zvezi kranjskih gasilskih društev 138 društev z več kot 4.500 člani (Božič, 1988). Božič (1988) opredeli štiri naloge gasilske službe pred prvo svetovno vojno:: 1. dajati prvo pomoč in prevažati bolnike, 2. oskrbovanje skladišč, 3. sodelovanje pri javnem zdravstvu (dezinfekcijska služba) in 4. urjenje in šolanje moških bolniških strežnikov. Zaradi prve svetovne vojne je organizirano gasilsko delo skoraj zamrlo, a se po prvi svetovni vojni, ko je ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza, začne ponovno razvijati. Nato med drugo svetovno vojno prostovoljno gasilstvo sicer spet zatone. Delno ga ohranijo Nemci, ki v okupirani Spodnji Štajerski in Gorenjski dobro poskrbijo za požarno obrambo. Med samo okupacijo in po njej je bil sicer uničen večji del opreme, tako s strani Nemčije kot Rusije in Bolgarije (Božič, 1988). Po drugi svetovni vojni gasilstvo razmeroma hitro ponovno zaživi, kar priča dejstvo, da je bilo leta 1948, ko je bil sprejet Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih, organiziranih 850 občnih zborov gasilskih društev ter 30 ustanovnih zborov okrajnih in mestnih gasilskih zvez (Stajnko, 2019). Naslednje leto je bila ustanovljena Gasilska zveza Ljudske republike Slovenije, ki jo je sestavljalo 1.019 gasilskih društev, 382 industrijskih gasilskih enot in 46 zavodskih gasilskih enot. Skupaj so te enote štele več kot 54.000 članov (Gasilec, n. d.). Danes je v Gasilsko zvezo Slovenije povezanih več kot 1.400 prostovoljnih gasilskih društev, ki sestavljajo 120 gasilskih zvez ter 17 gasilskih regij (Stajnko, 2019). Gasilci so najštevilčnejša sila enot za zaščito, reševanje in pomoč, ki skupaj z drugimi enotami ZRP, tvorijo sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 7.

(16) Na podoben način, kot se popolnjuje celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, se državljani povezujejo tudi v gasilske enote. Poznamo prostovoljne gasilske enote, poklicne gasilske enote in gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah. Glede na območje delovanja se gasilske enote delijo na teritorialna in industrijska gasilska društva. Teritorialna prostovoljna in poklicna gasilska društva opravljajo javno gasilsko službo, razdeljena so na sedem kategorij in na podlagi razvrščenosti v posamezno kategorijo ustrezno opremljena (URSZR, n. d. f). Javno gasilsko službo sestavljajo »naloge gašenja in reševanja ob požarih ter tudi druge, predvsem preventivne naloge varstva pred požarom ter določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah (tehnično reševanje ob nesrečah, zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, reševanje na tekočih in stoječih vodah ipd.)« (URSZR, n. d. e). V javno gasilsko službo so organizirane prostovoljne in poklicne gasilske enote na območju posamezne občine, ki na podlagi javnega pooblastila in v skladu s predpisi in urejenimi načrti aktiviranja, pripravljenosti in delovanja gasilskih enot ter enotnim usklajevanjem in vodenjem, zagotavljajo delovanje gasilskih enot na območju posamezne občine ob naravnih in drugih nesrečah (Pravila gasilske službe, 2010). Poklicne gasilske enote opravljajo preventivna in operativna dela v povezavi z varstvom pred požarom in zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, na območju občine, kjer so ustanovljene. Poklicne gasilske enote so osrednje enote na območju občine. Prostovoljne enote opravljajo enako delo kot poklicne enote. Dodatno pa, prostovoljne enote, opravljajo naloge vzgoje gasilske mladine, pomagajo občanom na področju varstva pred požarom ter opravljajo druge naloge v zvezi z organizacijo in razvoje gasilstva (Zakon o gasilstvu (ZGas), 1993). Organizacija in opremljenost gasilskih enot temelji na merilih za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Enote so ustrezno opremljene glede na število prebivalcev, ki so na njihovem področju, tipa naselij, kar vključuje gostoto poseljenosti, način pozidave, razvitost ter storitvene in druge dejavnosti. Dodatna merila so površina in vrsta gozdov ter velikost in vrsta vodnih površin. Za podjetja, zavode in druge organizacije se odmerja požarna nevarnost tehnološkega procesa, število zaposlenih, površina in razmestitev objektov ter oddaljenost gasilske enote (URSZR, n. d. f).. 8.

(17) Organizacijo javne gasilske službe zagotavlja lokalna skupnost, v pomoč pa ji je država. Naloge lokalne skupnosti so organizacija, opremljanje in delovanje gasilske službe. Naloge države pa zajema (URSZR, n. d. f): •. skrb za delovanje gasilske šole,. •. skrb za izobraževanje in usposabljanje kadrov v gasilstvu,. •. sofinanciranje nalog zaščite in reševanja, ki so širšega pomena,. •. zagotavljanje del sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju gasilstva,. •. zagotavljanje del sredstev za razvijanje gasilske zaščitne in reševalne opreme,. •. zagotavljanje skladnega razvoja gasilstva v državi,. •. zagotavljanje pogojev za posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme,. •. zagotavljanje pogojev za delovanje Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev,. •. zagotavljanje delovanja sistemov obveščanja in alarmiranja na območju države.. Organizacija gasilstva v lokalnih skupnostih se določa glede na načrt varstva pred požarom posamezne občine v povezavi z načrtom varstva pred požarom ter načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, s tem pa je povezano tudi njihovo financiranje in opremljanje (URSZR, n. d. f). Razvrstitev gasilskih enot v posamezno kategorijo opravi župan. Gasilske enote se, glede na kategorijo, v katero so uvrščene, organizirajo kot prostovoljne gasilske enote, prostovoljne gasilske enote s poklicnim jedrom ali pa kot poklicne enote (URSZR n. d. f). Pri opravljanju operativnih nalog gasilstva, gasilci nosijo zaščitno opremo, ki se deli na osebno in skupno zaščitno opremo. Kot reševalno opremo lahko gasilci uporabljajo vsako orodje, napravo ali sredstvo, ki je narejeno za izvajanje operativnih nalog gasilstva. Tako zaščitna kot reševalna oprema sta standardizirani in za prostovoljne gasilce tipizirani v skladu z akti Gasilske zveze Slovenije (Pravila gasilske službe, 2010). Kot osebno zaščitno opremo gasilca štejemo gasilsko zaščitno obleko, zaščitno čelado, zaščitne škornje, zaščitne rokavice ter zaščitna podkapa. V skupno zaščitno opremo gasilcev pa spadajo izolirni dihalni aparat (IDA), reševalni pas, reševalna vrv, komplet prve pomoči, ročne svetilke ter ostale specializirane obleke, ki nudijo zaščitno pred različnimi viri ogrožanja (Zajc, 2014). Vseh prostovoljnih gasilcev je preko 160.000, od tega je več kot 50.000 operativnih gasilcev (Stajnko, 2019). Poleg tega imamo še 13 poklicnih teritorialnih gasilskih enot ter 2 poklicni 9.

(18) industrijski enoti. Skupaj je v Sloveniji tako 1.200 poklicnih gasilcev, od tega je 630 zaposlenih v teritorialnih enotah in 570 v industrijskih enotah (URSZR, n. d. b).. Tako prostovoljne, kot poklicne gasilske enote se financirajo iz (ZGas, 1993): •. proračuna Republike Slovenije in občine,. •. sredstev zavarovalnic in gospodarskih družb,. •. dohodkov iz lastnih dejavnosti,. •. prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb.. Na podlagi letnega poročila PGD Komenda (2020) iz leta 2019 je razvidno, da prostovoljna društva v Sloveniji večino sredstev pridobijo iz naslova dohodkov lastnih dejavnosti ter prispevkov, daril in donacij fizičnih in pravnih oseb. V poročilu je zapisano, da je društvo imelo 48.629,19 € prihodkov. Od tega zneska je bilo prijetih sredstev s prodajo koledarjev 10.441,30 €, članarina 1.300 € ter 5.5990,83 € z naslova donacij (Poglajen, 2020). Skupen znesek preseže dotacijo Občine Komenda, ki je odgovorna za opremljanje in delovanje društva, zaradi česar lahko sklepamo, da so prostovoljna društva odvisna od pridobivanja sredstev iz lastnih dejavnosti in donacij fizičnih oziroma pravnih oseb. V primerjavi s prostovoljnimi enotami, se poklicne napajajo predvsem iz proračuna občine, saj je občina odgovorna za požarno varnost občanov (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020).. 10.

(19) 4 Razvoj brezpilotnih zrakoplovov Brezpilotne zrakoplove oziroma drone, kot so jih poimenovali takrat, so začeli uporabljati že v zgodnjih letih 20. stoletja. Primarno so bili uporabljeni predvsem v vojaških organizacijah. Prvič so brezpilotna letala preizkusili uporabiti v prvi svetovni vojni, a so bili nezanesljivi in so velikokrat strmoglavili (Gusterson, 2016). Prve brezpilotne zrakoplove, ki so bili od današnjih neprimerno razlikovali, saj so to bila dejansko letala, so, predvsem v ameriški vojski, uporabljali kot tarče za vojaške vaje. Z razvojem tehnologije na področju brezpilotnega letalstva, so brezpilotne zrakoplove iz pasivne vloge premaknili v aktivno in jih začeli uporabljati v izvidniških operacijah, kot vabe, za nadzor s sliko v živo, za radarski nadzor in na začetku tisočletja tudi kot zrakoplov z oborožitvijo za izvajanje bojnih nalog (Giones in Brem, 2017). Podoben opis brezpilotnih zrakoplovov najdemo tudi v strokovnih delih, kjer Keane in Carr (2013) brezpilotne zrakoplove, v okviru vojaških nalog, razdelita v tri skupine. V prvo skupino sodijo zrakoplovi brez pilota, ki se uporabljajo za tarče pri vojaških vajah. Naslednja skupina sestoji iz brezpilotnih zrakoplovov, ki se uporabljajo za namene izvidništva, zbiranja informacij in nadzora. Zadnja skupina pa je t. i. bojna, kjer brezpilotni zrakoplovi izvajajo bojne naloge, in sicer na podlagi podatkov pridobljenih iz druge skupine brezpilotnih zrakoplovov. Kljub temu da je uporaba brezpilotnih zrakoplovov, sicer za vojaške namene, prisotna od začetka tisočletja (Giones in Brem, 2017), pa Prisacariu (2017) datira uporabo brezpilotnih letalskih sistemov v leto 425 pred našim štetjem, ko je grški filozof in matematik Archytas, v Južni Italiji, v leseno telo, ki je bilo podobno ptiču implementiral mehanizem, s katerim je dosegel, da je naprava letela sama oziroma brez pomoči človeka. Te naprave sicer ne moremo označiti za brezpilotni zrakoplov, saj človek nima nobenega vpliva na vodenje in ne dosega klasifikacije, ki jo imamo danes, je pa začetek razvoja sistemov letenja. Bolj kot se je tehnologija na tem področju razvijala, večji vpliv so brezpilotni zrakoplovi dobivali v vojaških operacijah, hkrati so postajali vse manjši. Električne komponente, s katerimi so gradili brezpilotne zrakoplove, so postajale manjše, material, iz katerega so bili narejeni, je postajal lažji in naprednejši. Posledično je bila njihova izdelava vedno ugodnejša in s tem se je zgodil preboj na odprti trg in s tem postal dostopen civilnemu prebivalstvu (Giones in Brem, 2017). 11.

(20) 4.1 Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za civilne namene Večji del razvoja brezpilotnih zrakoplovov, predvsem v civilni uporabi, se je sicer zgodil v zadnjem desetletju (Giones in Brem, 2017). Danes je brezpilotni zrakoplov prisoten v vsakdanjem življenju, zato je njegova opredelitev pomembna tudi v normativno pravnem okvirju, kjer je zapisano: »Brezpilotni zrakoplov je zrakoplov, namenjen izvajanju letov brez pilota ali drugih oseb na krovu, ki je daljinsko krmiljen ali programiran ali avtonomen« (Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, 2016). Razvoj na civilnem področju, v primerjavi z vojaškim razvojem, poteka hitreje. Brezpilotni zrakoplov se pojavi na začetku 21. stoletja in nam je po dvajsetih letih že popolnoma dostopen (Giones in Brem, 2017). Kugler (2019) sicer opisuje, da so brezpilotne zrakoplove začeli uporabljati za fotografiranje, bodisi za zasebno rabo ali pa komercialni namen. Z brezpilotnimi zrakoplovi se lažje dosegajo težko dostopna mesta, z njimi je mogoče pridobiti sliko iz različnih zornih kotov v razmeroma kratkem času, kar razna podjetja, ki se ukvarjajo z nepremičninami, že uspešno uporabljajo. Giones in Brem (2017) k temu dodata še filmske produkcijske hiše, kjer brezpilotne zrakoplove uporabljajo za namene snemanja filmov. Dalje argumentirata, da je razvoj brezpilotnih zrakoplovov za potrebe civilne populacije potekal bistveno hitreje, saj je zaradi relativno nizkih zahtev, bil omogočen vstop različnim podjetjem, ki so lahko dodala k razvoju. Kugler (2019) argumentira vedno večjo uporabo brezpilotnih zrakoplovov predvsem iz stališča ekonomičnosti, saj je njihova izdelava, predvsem pa uporaba, sorazmerno lahka. Tako na trg brezpilotnih zrakoplovov množično vstopajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo, saj so brezpilotni zrakoplovi hitrejši in natančnejši od človeka. Podjetje DHL je leta 2014 predstavilo program brezpilotnih zrakoplovov ter leta 2016 opravilo že več kot 100 paketnih dostav z njihovo pomočjo. Poleg DHL so v trg brezpilotnih zrakoplovov vmešana tudi druga znana podjetja, kot so Amazon, ki širi tehnologijo dostave z uporabo padal, ki bi jih brezpilotni zrakoplovi spustili. Google je na tem trgu prisoten že od leta 2012 s projektom »Project Wing«, ki se ukvarja predvsem s tem, da ena oseba nadzoruje več brezpilotnih zrakoplovov hkrati (Asghar Khan, Safi, Dr. Alvi in Khan, n. d.).. 12.

(21) Z izpopolnjevanjem tehnologije brezpilotnega letalstva smo prešli iz brezpilotnih zrakoplovov velikosti letala, do zrakoplovov, ki jih lahko držimo v dlani. S tem ko so brezpilotni zrakoplovi postali dostopni prav vsakomur, se nam odpre vprašanje, ali jih lahko, poleg uporabe v civilni sferi, uporabimo tudi v drugih varnostnih organizacijah oziroma v zaščitno reševalnih prvinah (Prospero in Baguley, 2020).. 4.2 Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v drugih varnostnih organizacijah Kljub temu da so brezpilotne zrakoplove primarno uporabljali v vojaških organizacijah, kasneje tudi v civilni družbi, pa njihova uporabnost sega preko teh osnovnih namenov. V času pandemije COVID 19, v letu 2020, so jih uspešno uporabljale policijske enote v različnih državah. Z njimi je npr. policija v Franciji v času karantene nadzorovala prepoved odhajanja od doma. Ti brezpilotni zrakoplovi so bili opremljeni s kamero in megafonom (Radio France Internationale (RFI), 2020). Podobno taktiko so uporabili tudi španski policisti, ki so v času izrednih razmer z brezpilotnimi zrakoplovi nadzorovali spoštovanje karantene (Wood, 2020). V istem času so, na Kitajskem, za prevoz medicinske opreme, testov in drugega sanitetnega materiala uporabljali brezpilotne zrakoplove. S tem so minimalizirali stik med vzetimi vzorci okuženih pacientov in laboratorijem ter neprimerno pohitrili transport med bolnišnico in laboratorijem. Z uporabo brezpilotnih zrakoplovov so transportni čas, v primerjavi z normalnim transportom, zmanjšali za 50 % ter neprimerno povečali varnost pred okužbo. Dodatno so se na ta način borili s primanjkljajem kadra, saj so s tem, ko so brezpilotne zrakoplove uporabili za transport, vse zdravstvene delavce premaknili v žarišča, kjer so bili najbolj potrebni (Cozzens, 2020). Richardson (2020) sicer opozarja na težavo pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov. Kljub temu da so veliko pripomogli k boju proti pandemiji, se postavlja vprašanje vdora v zasebnost posameznika in kdo je nadzorni organ državi, ki skrbi da se sprejetih ukrepov ne začne uporabljati v namene, ki lahko škodijo prebivalstvu oziroma vodijo v policijsko državo. Dalje argumentira problem normaliziranja nadzora, saj imajo brezpilotni zrakoplovi na Kitajskem možnost identifikacije obraza ter kaznovanje državljanov preko tega sistema. V kriznem času,. 13.

(22) npr. v času pandemije, so taki ukrepi lahko koristni in prispevajo k zaščiti in reševanju neprimernega števila življenj, a imajo lahko usodne posledice v normalnem stanju.. 14.

(23) 5 Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu Za razumevanje uporabe brezpilotnih zrakoplovov v gasilske namene se moramo najprej spoznati z že obstoječimi gasilskimi tehnikami in taktikami postopanja pri različnih vrstah posredovanj. Opredeliti je treba tudi opremo, ki jo brezpilotni zrakoplov ima in na kakšen način se lahko uporabi pri različnih vrstah posredovanj. Glede na to, da je najbolj očitna uporaba brezpilotnih zrakoplovov v naravnem okolju oziroma pri iskalnih akcijah, požarih v naravi, poplavah in drugih nesrečah, je smiselna obravnava predvsem teh tipov izrednih dogodkov. Sprva najbolj očitna uporaba brezpilotnih zrakoplovov se pokaže v iskalnih akcijah. Brezpilotni zrakoplovi so priročni, njihova uporaba je relativno preprosta in v primerjavi s trenutnimi alternativami npr. helikopterski prelet, proračunu prijaznejša. Veliko dela lahko z njimi sile za zaščito, reševanje in pomoč opravijo tudi pri naravnih nesrečah, požarih v naravi in drugih nesrečah, ki se dogajajo na večjem področju. Z njimi hitro ugotovijo stanje na prizadetem območju, še predno so enote pripravljene intervenirati in bolj pomembno, z njimi lahko ocenijo nevarnost ogroženega področja brez izpostavljanja enot (Mayer, Lischke in Wozniak, 2019). Z brezpilotnimi zrakoplovi lahko enote za zaščito, reševanje in pomoč pridobijo panoramski pogled na množično nesrečo in tako lažje ocenijo nastalo situacijo (Tisdall in Afkhami, 2019). Dodatno pa brezpilotni zrakoplovi niso omejeni le na zunanje prostore, temveč se lahko uporabljajo tudi v notranjih prostorih. Tako pridejo v uporabo pri ruševinah in požarih, kjer lahko enote, z uporabo brezpilotnega zrakoplova, večje prostore hitreje pregledajo in ocenijo situacije, preden v prostor vstopijo reševalne enote (Mayer, Lischke in Wozniak, 2019). Brezpilotne zrakoplove, uporabljene v gasilstvu, lahko razdelimo v štiri sklope uporabe. Z njimi gasilci, s pomočjo kamere, nameščene na brezpilotnem zrakoplovu, pridobijo sliko v živo, s katero vodja intervencije pridobi realno oceno situacije iz drugačne perspektive. Opremljeni so lahko s termovizijsko kamero, s katero si pri iskalnih akcijah pomagajo pri iskanju ponesrečencev, kar se pokaže kot koristno, če je ponesrečenec neodziven ali nezavesten. Kamere, nameščene na brezpilotnih zrakoplovih, imajo lahko tudi možnost snemanja, kar pomaga gasilcem analizirati potek intervencije in posnetke, nastale med intervencijo, nato uporabijo za izpopolnjevanjem znanj. Z brezpilotnimi zrakoplovi lahko navsezadnje hitreje in. 15.

(24) tudi varneje prenašajo opremo, ki jo potrebujejo, saj gre lahko brezpilotni zrakoplov na mesta, kamor človek ne more (Tisdall in Afkhami, 2019). Dalje Tisdall in Afkhami (2019) brezpilotne zrakoplove razdelita glede na tip intervencije oziroma izrednega dogodka: •. požari zgradb oziroma požari notranjih prostorov,. •. požari v naravi,. •. iskalne akcije,. •. množične nesreče,. •. nevarne snovi,. •. analiza dogodkov.. 5.1 Notranji požari Intervencije, kjer nam uporaba brezpilotnega zrakoplova ni samoumevna, so požari notranjih prostorov. Za to vrsto intervencij, gasilci, poleg klasične osebne zaščitne opreme, uporabljajo tudi bolj specializirano opremo. To je izolirni dihalni aparat, katerega primarna funkcija je zaščita dihal, saj varuje pred strupenimi snovmi, s katerimi se gasilci spopadajo, vročino, dimom in pomanjkanja kisika v zraku. Izolirni dihalni aparat je s svojim delovanjem neodvisen od okolja in s tem nudi gasilcem delo v prostorih, kjer je požar (Gasilec, 2014). Za pregled prostorov se uporablja tudi termovizijska kamera, s katero gasilci iščejo žarišče požara in s tem omogočijo lažje posredovanje svojim enotam (PGD Vodice, 2014). Z uporabo brezpilotnega zrakoplova vodja intervencije ali gasilec, usposobljen za delo z brezpilotnim zrakoplovom, iz komandnega vozila oceni izredno stanje, s termovizijsko kamero pregleda prostore celotne stavbe, analizira strukturno integriteto strehe. S termovizijsko kamero lahko oceni oziroma locira vir požara in s tem omogoči natančnejšo postavitev in izvedbo napada (Tisdall in Afkhami, 2019). Brezpilotni zrakoplov, opremljen s sistemom za odmetavanje, lahko do gasilca prinese vrvico, s katero potem gasilec k sebi povleče orodje, ki ga potrebuje za izvajanje del. Dodatno lahko vodja intervencije, v povezavi z upravljavcem brezpilotnega zrakoplova, pridobi sliko iz okolice objekta in nadzoruje postavitev opreme in moštva (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020). 16.

(25) 5.2 Požari v naravi Za požar v naravi štejemo vsako nenadzorovano, nezavarovano ali neurejeno kurišče v naravnem okolju. Za naravno okolje štejemo gozdove, druga gozdna zemljišča, območja na prostem ter zemljišča porasla z gozdnim drevjem. Do požara v naravi največkrat pride zaradi kurjenja in požiganja, odmetavanja cigaretnih ogorkov, odlaganja vročega pepela ali drugih gorljivih materialov, udara strele, iskrenja zavor in odpadanje delov zavor vlakov, uporaba sveč, bakel raket in petard, ter predvsem zaradi človeške malomarnosti in nevednosti (URSZR, n. d. c). Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju deli požare v naravi v tri skupine, majhen požar, srednje velik požar in velik požar. Pri vseh treh tipih se predvideva aktiviranje razpoložljivih gasilskih enot, ki se stopnjuje glede na velikost požara. Za tretji, veliki požar, kjer je nadzor nad požarom težak, potrebuje veliko napora in vsa razpoložljiva sredstva, državni načrt predvideva tudi uporabo helikopterjev Policije in Slovenske vojske (URSZR, 2017). Helikopterja, namenjenega za gasilske namene, v Sloveniji ni, ura leta vojaškega oziroma policijskega helikopterja pa lahko nanese tudi več tisoč evrov in glede na to, da lahko požari v naravi trajajo več ur, lahko tudi dni, je strošek uporabe helikopterjev lahko astronomski (Lovšin, 2012). Po podatkih Ministrstva za obrambo je bil helikopter v letu 2019, uporabljen na 760 intervencijah, od tega šestkrat pri požarih (URSZR, 2020a). Z brezpilotnim zrakoplovom enote, ki posredujejo, pregledajo območje, kjer naj bi se požar odvijal in ocenijo, ali požar v prvi fazi sploh obstaja. Pregledajo lahko dostopne poti in hitro poiščejo najbolj dostopno točko, iz katere nato izvajajo napad (J. Dolinar, intervju 13. 8. 2020). Dolinar (intervju, 13. 8. 2020) ter Tisdall in Afkhami (2019) se strinjajo, da se brezpilotni zrakoplov lažje prebije do, za človeka, nedostopnih poti in do mest, ki predstavljajo večjo nevarnost gasilskim enotam. Prav tako Tisdall in Afkhami (2019) dodajata, da se lahko, medtem ko se brezpilotni zrakoplov uporablja za oceno situacije, gasilske enote pripravljajo za omejitev požara in pripravo napada.. 17.

(26) 5.3 Iskalne akcije Naslednja smiselna uporaba brezpilotnih zrakoplovov je pri iskalnih akcijah pogrešanih oseb. Te so vedno povezava enot policije in gasilcev, večkrat pa tudi enote reševalcev z reševalnimi psi pri Kinološki zvezi Slovenije, enote reševalcev z reševalnimi psi pri Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije, gorska reševalna služba ter jamarska reševalna služba (URSZR, n. d. e). Gasilci za iskalne akcije nimajo posebne opreme. Pri tovrstnih intervencijah se zanašajo predvsem na posamezne gasilce, opremljene z radijskim postajami in zemljevidi. Tako kot pri požarih v naravi se pri iskanju pogrešanih oseb, v smislu tehnike, osredotočajo predvsem na helikopterje Policije in Slovenske vojske (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020). Brezpilotni zrakoplov enotam, ki posredujejo, omogoči panoramski pregled nad situacijo. Dalje lahko gre po nedostopnih poteh in s tem hitreje in učinkoviteje pregleda iskano območje (Tisdall in Afkhami, 2019). O'Brien, Durscher in Briggert (2016), v poročilu pišejo, da so z brezpilotnim zrakoplovom preiskali območje iskanja pogrešane osebe v 40 minutah. Reševalne enote bi za enako površino potrebovale od 4 do 6 ur. Dodatno opremljen s termo kamero, lahko brezpilotni zrakoplov razbere vire toplote na pogrešani osebi, kar olajša iskanje, če je oseba negibna ali pa nezavestna (Tisdall in Afkhami, 2019). Težava brezpilotnih zrakoplovov pri iskalnih akcijah pogrešanih oseb je v poletnih mesecih, kjer toplota okolice onemogoči iskanje pogrešanih oseb s pomočjo termo kamere. Dodatno se težava pojavi pri osebah, ki so negibne oziroma nezavestne že dalj časa, ker toplotnega signala več ni mogoče zaznati (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020).. 5.4 Množične nesreče Množične nesreče same po sebi niso definirane kot ločena entiteta. Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (2012) jih delno definira kot druge nesreče », ki bi lahko prizadele večji del države oziroma povzročile obsežne posledice …«. Dujić in Simčič (2013) jih bolj podrobno opredelita kot »naravne in druge nesreče ter drugi izredni dogodki (npr. nasilne demonstracije), ki imajo za posledico tudi večje število poškodovanih oziroma obolelih«. Množične nesreče lahko povzroči narava ali človek, nastanejo pa lahko zaradi potresa, nesreče v prometu, nesreče z nevarnimi snovmi, epidemije in pandemije nalezljivih bolezni, naravne 18.

(27) nesreče, terorizma in drugih oblik množičnega nasilja. Državna ocena tveganja za nesreče kaže, da v Sloveniji, največjo nevarnost povzročajo poplave. Sledijo jim potresi, nevarnosti biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora za zdravje ljudi, letalske nesreče, terorizem in žled (Vlada RS, 2018). Z uporabo brezpilotnega zrakoplova lahko enote, ki posredujejo na izrednem dogodku, hitro ocenijo stanje nesreče, identificirajo žrtve oziroma ponesrečence, ter razporedijo enote ter opremo, kjer je to smiselno. Dodatno lahko brezpilotni zrakoplov ostane v zraku dalj časa in nudi konstantno podporo ekipam pri ocenjevanju situacije. Broach (2016) in Dolinar (intervju, 13. 8. 2020) se strinjata, da brezpilotni zrakoplov, lahko pošilja sliko v živo, sicer z zamikom nekaj sekund, enotam, ki niso prisotne na izrednem dogodku. S tem jim omogoča kakovostnejše razporejanje enot in tehnike, glede na to, kakšne so trenutne potrebe na samem dogodku. Svete in Malešič (2014) na podlagi nesreče, ki se je zgodila v Sloveniji 2014, ko smo se spopadali z žledom, prepoznata izpad komunikacijskih sistemov kot veliko težavo pri množičnih nesrečah. Takrat je zaradi podrtih dreves prihajalo do izpada električne energije, kar je povzročalo motnje v komunikaciji, saj uporabniki na prizadetih območjih niso mogli polniti mobilnih naprav. Do motenj in prekinitev je prihajalo tudi pri radijskih sistemih ZARE in TETRA, ki jih uporabljajo gasilske in policijske enote. Z identifikacijo te težave se strinja tudi Chai (2016), ki prepozna brezpilotne zrakoplove kot način zagotavljanja komunikacije s prizadetimi območji.. 5.5 Nevarne snovi Do nesreče z nevarnimi snovmi največkrat pride zaradi človeške, tehnične ali organizacijske napake. Največkrat pa zaradi kombinacije človeške napake in odpovedjo delovanja procesne oziroma varnostne opreme. Do nesreče z nevarnimi snovmi lahko pride tudi zaradi naravnih dejavnikov, kot so potresi, poplave in drugi (Vlada RS, 2018). V Sloveniji imamo skupno več kot 350 tisoč ton nevarnih snovi. Letno gasilske enote opravijo od 600 do 700 intervencij z naslova nesreč z nevarnimi snovmi. Največkrat je posledica takšne nesreče izpust kemikalij v okolje, ki imajo hude v okolju in za zdravje ljudi (URSZR, n. d. a). Dodatno nevarnost predstavljajo. 19.

(28) nevarne snovi, pri katerih je povečana možnost požara ali eksplozije, saj je posledica takšne nesreče ogroženost zdravja in življenja ljudi večja (Vlada RS, 2018). Pri posredovanju na izrednem dogodku, kjer so prisotne nevarne snovi, je treba zagotoviti ravnovesje med posredovanjem in skrbjo za varnost enot, ki posredujejo. Dolinar (13. 8. 2020) argumentira, da se za ta namen smiselno uporabi brezpilotni zrakoplov. Ker je v prvi fazi posredovanja težko oceniti, s kakšno nevarno snovjo se enote spopadajo, se lahko do nevarne snovi pošlje brezpilotni zrakoplov, ki to nevarno snov identificira. Tisdall in Afkhami (2019) temu dodata, da glede na to, s kakšno opremo je brezpilotni zrakoplov opremljen, lahko upravljavec razbere, za kakšno vrsto nevarne snovi gre. Dodatno opremljen s toplotno kamero lahko preverja temperaturo nevarne snovi in oceni, ali obstaja možnost požara oziroma eksplozije. Če se je nevarna snov iztekla oziroma izteka v okolje, lahko tudi oceni smer gibanja ter hitrost iztekanja.. 5.6 Analiza dogodkov Pomemben del posredovanja enot za zaščito, reševanje in pomoč pri izrednih dogodkih predstavljajo vaje in analiziranje preteklih situacij, učenje iz teh dogodkov za dosego maksimalnega izkoristka na področju izobraževanja in pripravljenosti enot za posredovanje. Pri tem, kot priča Dolinar (intervju, 13. 8. 2020), lahko bistveno pripomorejo brezpilotni zrakoplovi. Ker imajo možnost snemanja, lahko enote, ki uporabljajo brezpilotne zrakoplove, nato na vajah dogodke analizirajo in se učijo za nadaljnje posredovanje. Prav tako analiza teh dogodkov pomaga upravljavcem brezpilotnih zrakoplovov in jim služi kot trening. O'Brien, Durscher Briggert (2016) dodajo, da analiza dogodkov pomaga tudi vodjam intervencij pri posredovanjih na izrednih dogodkih. Z analizo videoposnetkov se spoznajo s tehnologijo brezpilotnega zrakoplova ter prepoznajo uporabnost brezpilotnega zrakoplova v različnih situacijah.. 20.

(29) 5.7 Integracija brezpilotnih zrakoplovov v gasilsko službo Razvidno je, da se brezpilotni zrakoplovi lahko uspešno uporabljajo v različnih možnih izrednih dogodkih. Težava se zgodi pri integraciji nove tehnologije v gasilsko službo in med drugim tudi definirati enote, ki to tehnologijo dejansko potrebujejo. Dejstvo je, da gasilska služba ima korist pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov, a ker je velika večina gasilskih enot prostovoljnih in nimajo vsa enakih potreb po opremi, saj je število intervencij, glede na enoto drugačno (Strmole, elektronska pošta, 20. 8. 2020). Dolinar (intervju, 13. 8. 2020) sicer argumentira, da bi morala vsaka poklicna enota imeti v svoji floti brezpilotni zrakoplov. Dodatno bi morale brezpilotni zrakoplov imeti prostovoljne enote širšega pomena oziroma osrednje enote občinskih gasilskih zvez. Če to ni mogoče, bi, v povezavi z občinskim štabom, brezpilotni zrakoplov moral biti vsaj v gasilski zvezi posamezne občine. Težava vpeljevanja brezpilotnih zrakoplovov je v izobraževanju kadra in v vzdrževanju tako opreme kot znanja gasilcev upravljavcev (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020). Širše uporabe brezpilotnih zrakoplovov v Sloveniji, pri prostovoljnih društvih, še ni zaznane. Ima pa Gasilske zveza Slovenije v svoji floti brezpilotni zrakoplov, ki je nameščen v poveljniškem vozilu in je v Sežani. Za upravljanje brezpilotnega zrakoplova je usposobljenih 10 upravljavcev, ki so zadolženi za pomoč štabom v izrednih razmerah (Strmole, elektronska pošta, 19. 8. 2020). V primerjavi, na Gasilski brigadi Ljubljana uporabljajo dva zrakoplova. Eden izmed zrakoplovov je opremljen s termo kamero in je vedno prisoten v intervencijskem vozilu. Drugi pa je v brigadi in je na voljo za prenos na drugo lokacijo, če bi ga potrebovali (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020). Dolinar (intervju, 13. 8. 2020) izpostavi, da je v Gasilski brigadi Ljubljana, za delo z brezpilotnimi zrakoplovi, trenutno izobraženih 14 gasilcev upravljavcev. Vsi upravljavci so opravili usposabljanje ter opravili izpit na Javni agenciji za civilno letalstvo (CAA), po predpisih, ki jih ureja Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (CAA, n. d. ). Če se gasilska enota odloči za nakup brezpilotnega zrakoplova, mora svoje upravljavce ustrezno izobraziti. Zakonodaja sicer ne predvideva specifičnega usposabljanja. Upravljavci morajo za uporabo brezpilotnih zrakoplovov izpit opraviti le na Javni Agenciji za civilno letalstvo (Strmole, elektronska pošta, 20. 8. 2020). Upravljavci morajo izpolniti teoretični in praktični del usposabljanja. Teoretični del zajema izpit iz pravil letenja z brezpilotnimi zrakoplovi, pri praktičnem preverjanju pa mora upravljavec opraviti praktične naloge, pri 21.

(30) katerih mora upravljavec biti sposoben prikazati avtonomni let po načrtovani poti. Upravljavci brezpilotnih zrakoplovov so nato odgovorni za lete po predpisih, ki so določeni v Uredbi o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Javna agencija za civilno letalstvo (CAA), n. d. ). Po opravljenih izpitih na Javni agenciji za civilno letalstvo so v Gasilski brigadi Ljubljana sprejeli operativni priročnik, kjer je zapisano konkretno število ur, ki jih mora upravljavec opraviti v določenem roku 4 mesece in opis postopkov, ki se odvijejo, če upravljavec ne doseže minimalnih zahtevkov (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020). Gasilska brigada Ljubljana tako od leta 2017 za intervencije in vaje uporablja brezpilotne zrakoplove. Do sedaj so jih uporabili že na več kot 20 intervencijah, ves čas pa jih uporabljajo tudi na vajah (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020). Tako Dolinar (intervju, 13. 8. 2020) kot Strmole (elektronska pošta, 20. 8. 2020) se strinjata, da je vpeljevanje tehnologije brezpilotnih zrakoplovov v gasilsko službo primarno na URSZR, saj je URSZR krovna organizacija Sistema za zaščito in reševanje. Odgovornost nakupa sicer prevzema vsako posamezno društvo, gasilska zveza ali občina, predvsem zaradi tega, ker še ni enotne zakonodaje na področju uporabe brezpilotnih zrakoplovov (Strmole, elektronska pošta, 20. 8. 2020).. 5.8 Tuja praksa uporabe brezpilotnih zrakoplovov v intervencijah Leta 2017 je losangeleška gasilska brigada prvič uporabila brezpilotni zrakoplov za pomoč pri požaru v naravi, ki je obsegal okoli 1,6 kvadratnega kilometra in se je začel zaradi nenadzorovanega ognjišča v kampu brezdomcev. Gasilci so uporabili dva brezpilotna zrakoplova. Enega, opremljenega s kamero z visoko definicijo, so uporabili za opazovanje požarišča, drugega, opremljenega s termo kamero, pa za iskanje žarišča požara (BransonPotts, 2017). S to intervencijo je bilo losangeleška gasilska brigada začela s programom, ki je ekstenzivno začel vključevati brezpilotne zrakoplove v intervencije, ter jih do marca 2019, uporabila na 175 intervencijah (City News Service, 2019). Pri gasilski brigadi v Londonu uporabljajo dva brezpilotna zrakoplova. Oba sta opremljena z visoko zmogljivo kamero, megafonom in močnim reflektorjem. Kameri imata možnost 22.

(31) prenosa žive slike s prizorišča nesreče, prav tako pa imata možnost termo slikanja, s katerim lahko prepoznajo vir požara, smer širjenja požara ali preverjanja temperature v prostorih, kjer je nevarnost eksplozije (London Fire Brigade, n. d. ). Podobno kot v Los Angelesu in Londonu si z brezpilotnimi zrakoplovi pomagajo tudi v New Yorku. Tam imajo od leta 2017 v uporabi brezpilotne zrakoplove opremljene tako z navadnimi kamerami za prenos slike v živo kot z infrardečimi kamerami. Uporabljajo jih predvsem za nadzor širjenja požara na strehah, kamor je dostop otežen ali pa onemogočen, iskanje nevarnih materialov ter kot pomoč pri iskanju in reševanju. Med hurikanom Sandy so z brezpilotnim zrakoplovom uspeli zajeti celotno sliko prizadetega območja in oceniti, koliko sil je bilo potrebnih za reševanje oseb, ki so obtičale na strehah stavb (Petrillo, 2018). V mestu New Jersey brezpilotne zrakoplove uporabljajo predvsem za iskanje pogrešanih oseb s pomočjo ekipe, opremljene s terenskim vozilom. Iz vozila pilot reševalne ekipe nadzoruje brezpilotni zrakoplov, ki pošilja sliko v živo, preko katere nato preostali člani ocenijo situacijo in posredujejo relevantne podatke reševalnim enotam. Brezpilotni zrakoplov uporabljajo tudi pri požarih v naravi, kjer z njim pregledujejo požarišče in ocenjujejo smer požara (Petrillo, 2018). Uporaba brezpilotnega zrakoplova za iskanje pogrešanih oseb je bila dobrodošla tudi maja 2020 v Connecticutu, kjer je moški padel iz kajaka in se zaplaval med skale, ki so obdajale svetilnik ter tam obtičal. Od tam je poklical na pomoč gasilce. Ti so se odzvali z več enotami, med pa so uporabili brezpilotni zrakoplov, da so pridobili več informacij o natančni lokaciji ponesrečenca. Nato je ekipa treh reševalcev rešila ponesrečenca, ki je bil nato brez poškodb odpeljan nazaj v pristanišče (Shay in LaBella, 2020). Razvidno je, da se tehnologija brezpilotnih zrakoplovov že več let uspešno uporablja v gasilski službi v tujini, začetki uporabe tehnologije brezpilotnih zrakoplovov pa so tudi pri nas. Pomembna razlika v gasilski službi med tujino in Slovenijo, je v tem, da so vsa tuja društva, ki že uporabljajo brezpilotne zrakoplove, poklicna oziroma so enote poklicne in ne prostovoljne, kot je to praksa pri nas, saj so naša gasilska društva v večini prostovoljna (J. Dolinar, intervju, 13. 8. 2020). Kot je argumentirala Strmole (elektronska pošta, 20. 8. 2020), so prostovoljna društva v Sloveniji razmeroma avtohtona pri nakupu opreme in ker Gasilska zveza Slovenije, nima vpogleda v to, ali brezpilotni zrakoplov prostovoljno društvo ima, je nemogoče oceniti,. 23.

(32) koliko in katera prostovoljna društva brezpilotni zrakoplov že uporabljajo (Strmole, elektronska pošta, 20. 8. 2020).. 5.8.1 Požar v izključitvenem območju v Černobilu 4. aprila 2020 je v izključitvenem območju v okolici Černobila prišlo do požara v naravi. Prvi požari so se pojavili okoli 50 kilometrov stran od jedrske elektrarne in sprva niso predstavljali večje težave za elektrarno. Štiri dni kasneje, 8. aprila 2020 požar pride v radij enega kilometra okoli jedrske elektrarne in 11. aprila 2020 ukrajinske oblasti izdajo poročilo, da obstaja nevarnost, da bo ogenj dosegel jedrsko elektrarno, kar je povečalo nevarnost za dvig sevanja v okolici. V tem času se je z ognjem borilo okoli 400 gasilcev in 90 specializiranih letalskih in terenskih vozil, med drugim so bila to letala, helikopterji in brezpilotni zrakoplovi. Gorelo je okoli dvajset tisoč hektarjev površine. Ukrajinske oblasti so nato 14. aprila 2020 izdale poročilo, da je ogenj sicer popolnoma pod nadzorom, a so se še vedno spopadali z močnim vetrom, prav tako pa jim ni uspelo popolnoma pogasiti požara. Francoski inštitut za radijsko zaščito (Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) v poročilu 5. maja 2020zapiše, da ni več vidnih izbruhov ognja v okolici. Kljub temu na požarišču ostanejo enote, ki skrbijo za pregled in nadzor. Požar, ki je bil zaneten namerno, je trajal skoraj tri tedne, od tega so gasilci potrebovali več kot deset dni, da so ga omejili. Enotam, ki so se borile z ognjem, je uspelo zajeziti požar do te mere, da ni prišlo do večjega onesnaženja okolja zaradi radioaktivnega sevanja. V ozračje je prišlo le manjši del radioaktivnega materiala, ki je bil posledica goreče onesnaženega rastlinja. Veliko ogroženost je povzročala jedrska elektrarna sama, ter kritična infrastruktura v bližini. Če bi ogenj prišel v stik z jedrsko elektrarno ali pa odlagališčem radioaktivnega materiala, bi bile posledice katastrofalne (Kalinina-Pohl, Duitsman, Hinz in Nechytailo, 2020; IRSN, 2020; Peng, 2020; Varenikova, 2020). Skupno se je s požarom borilo več kot tisoč sil za zaščito, reševanje in pomoč, 120 gasilskih vozil, več helikopterjev ter letal. Od začetka požara so v pomoč bili tudi enote z desetimi brezpilotnimi zrakoplovi. Opremljeni s termovizijskimi kamerami, so na površini štirideset tisoč hektarjev, nudili pomoč pri oceni stanja vodjam enot oziroma vodji intervencije. Zaradi gostega dima je bilo nemogoče oceniti situacijo. Zaradi tega so sprva uporabili dva brezpilotna zrakoplova, opremljena s termo kamero, kar je vodjem intervencije omogočilo oceno situacije. 24.

(33) S sliko v živo so preverjali temperaturo okolice in iskali žarišča požara ter jih, predvsem zaradi brezpilotnih zrakoplovov, hitro identificirali. Možnost hitre identifikacije žarišča požara je enotam bistveno pripomogla pri odzivnem času. Z brezpilotnimi zrakoplovi so tako poskrbeli, da so gasilci odšli v kraj, kjer je radioaktivno sevanje še vedno prisotno, le takrat, ko so morali in ostali tam le toliko časa, kolikor je bilo nujno (Peng, 2020). Posebnost tako obširnega požara v povezavi z uporabo brezpilotnega zrakoplova se je pokazala v sami taktiki, ki so jo uporabili. Vsak upravljavec brezpilotnega zrakoplova je bil ves čas leta v navezi z vodjo ekipe, ki je bil opremljen z radijsko postajo, ta pa je nato vodil gasilce do mesta požara oziroma žarišča požara. Upravljavec je prenašal podatke predvsem o žarišču požara, smeri gibanja požara, ocenjeval situacijo dela in poročal o spremembi nalog ter poročal vodji enote o kakršnikoli drugi pomembni informaciji, ki jo je prejel med letom. Dodatno so brezpilotni zrakoplovi bili uporabljeni za usmerjanje letalskih enot do požara. Da ne bi prišlo do nesreče, so bile enote koordinirane na način, da so se brezpilotni zrakoplovi umaknili bolj proti tlom, ko so nad njimi priletela letala z vodo (Peng, 2020). Ukrajinske oblasti sicer že od leta 2016 uporabljajo brezpilotne zrakoplove za nadzor požarov v tem delu. Na tej konkretni situaciji pa je bilo prikazano, da so, s svojo tehnologijo in opremo – kamero s termo vizijo, nepogrešljiv člen pri boju s požari v naravi (Peng, 2020).. 25.

(34) 6 Zaključek V diplomskem delu smo argumentirali vpeljevanje in uporabo novih tehnologij, v našem primeru brezpilotne zrakoplove, v javno gasilsko službo. Brezpilotni zrakoplovi se učinkovito uporabljajo tako v civilni sferi kot v varnostnih organizacijah. Tako vojska, ki je kot primarna organizacija, ki je začela uporabljati tehnologijo brezpilotnega zrakoplova, kot policija, zdravstvene službe ter gasilska organizacija imajo korist v uporabi brezpilotnega zrakoplova. Uporaba brezpilotnega zrakoplova, konkretno v smislu uporabe pri gasilskih organizacijah, poveča kakovost izvajanja nalog na izrednih dogodkih, poveča varnost sil za zaščito, reševanje in pomoč in navsezadnje pomaga pri analizi dogodkov in učenju iz izrednih dogodkov, kar gasilcem, pa tudi drugim silam za zaščito, reševanje in pomoč pomaga pri urjenju in pripravi na prihodnje izredne dogodke. Ker v Sloveniji trenutno ni enotne zakonodaje za gasilce, ki bi obravnavala normativno pravne okvirje uporabe brezpilotnih zrakoplovov, je na posameznem gasilskem društvu, prostovoljnem ali pa poklicnem, da se odloči, ali bo brezpilotni zrakoplov uporabilo ali ne. Trenutna zakonodaja od upravljavcev brezpilotnih zrakoplovov zahteva le opravljen izpit pri Agenciji za civilno letalstvo, kar predstavlja veliko varnostno oviro pri gasilskih enotah ter še več priložnosti za izkoriščanje pomankljivosti v zakonu.. 6.1 Preverjanje hipotez Hipoteza 1: Uporaba brezpilotnih zrakoplovov bi olajšala delo gasilcev in omogočila kakovostnejše izvajanje nalog. Skozi raziskovanje uporabe brezpilotnih zrakoplovov tako pri civilnem prebivalstvu kot v varnostnih organizacijah, smo spoznali, da bi uporaba brezpilotnih zrakoplovov občutno olajšala delo gasilcev in omogočila kakovostnejše izvajanje nalog. Pokazali smo, da vedno več gasilskih enot že uporablja brezpilotne zrakoplove za pomoč pri raznih intervencijah. Uporabljajo jih za oceno stanja prizadetega območja, kjer z uporabo slike v živo z brezpilotnim zrakoplovom preletijo območje nesreče, kot so to storili gasilci v Los Angelesu. Uporabljajo jih za iskanje pogrešanih oseb. Z brezpilotnim zrakoplovom, opremljenim s termo kamero, ali pa. 26.

(35) brez nje, lahko iščejo pogrešane osebe, kar se je pokazalo kot koristno pri oceni stanja ponesrečencev po hurikanu Sandy in pri iskanju ponesrečenca s kajakom. Pri pregledu tipov izrednih dogodkov, kjer bi bila uporaba brezpilotnega zrakoplova smiselna, smo prišli do sklepa, da bi več kot očitno njegova uporaba omogočila kakovostnejše izvajanje nalog. Pri vseh tipih izrednih dogodkov, kjer se brezpilotni zrakoplov običajno uporablja, smo prišli do sklepa, da se brezpilotni zrakoplovi uporabljajo za ocenjevanje situacije na izrednem dogodku. S pomočjo brezpilotnega zrakoplova, lahko vodja intervencije v povezavi z upravljavcem brezpilotnega zrakoplova, usmerja moštvo in razporeditev opreme glede na potrebe, ki nastanejo med posredovanjem ob izrednih dogodkih. Z uporabo brezpilotnega zrakoplova, ki je opremljen s kamero, lahko enote, ki že posredujejo na izrednem dogodku, pošljejo sliko v živo enotam na čakanju ali štabu oziroma centrali, na podlagi katerih lahko nato enote na čakanju pridobijo uvid na dogajanje na izrednem dogodku in primerno prilagodijo taktiko posredovanja.. Hipoteza 2: Brezpilotne zrakoplove morajo imeti poklicne gasilske enote in osrednje enote posameznih gasilskih zvez. Organizacijo javne gasilske službe vodijo posamezne lokalne skupnosti. Na občinah je zagotavljanje finančnih sredstev gasilskim društvom, tako poklicnim kot prostovoljnim. V pomoč pri financiranju je tudi država, ki zagotavlja del sredstev gasilskim društvom. Občine razdelijo sredstva med društva glede na kategorijo, v katero spadajo. Dalje se društva financirajo tudi iz lastnih sredstev oziroma lastnih dejavnosti, prispevkov in donacij fizičnih in pravnih oseb ter iz članarin. Pokazali smo, da se, predvsem prostovoljna gasilska društva v Sloveniji, financirajo iz lastnih virov oziroma imajo dohodke iz lastnih dejavnosti in donacij. Sklepamo lahko, da društva za svoj obstoj potrebujejo te vrste dohodkov in da dotacije občin ne zadostujejo. Opremljanje gasilskih društev je sicer predvsem naloga občine, ki je ustanovila društvo. Po mnenju Dolinarja (intervju, 13. 8. 2020) bi brezpilotni zrakoplov moral biti del opreme poklicnih enot in enot širšega pomena ozirom osrednjih enot. Glede na to, da manjše enote opravljajo manjše število intervencij in imajo manjše finančne zmožnosti pa uporaba brezpilotnega zrakoplova 27.

(36) pri njih ne bi bila smiselna. Zaradi tega je smiselna uporaba brezpilotnega zrakoplova pri poklicnih enotah in osrednjih enotah posameznih občinskih gasilskih zvez, ker so le te enote vedno prisotne na izrednih dogodkih in s tem pokrijejo potrebo po brezpilotnem zrakoplovu na izrednem dogodku.. Hipoteza 3: Uporaba brezpilotnih zrakoplovov bi povečala varnost gasilcev pri nalogah, ki jih izvajajo. V diplomskem delu smo opisali, da se brezpilotni zrakoplovi lahko pošiljajo na nedostopna in velikokrat nevarna področja. Bodisi so to strehe gorečih zgradb ali pa nedostopen teren pri požaru v naravi. Brezpilotni zrakoplovi, ki so bili uporabljeni pri požaru v Černobilu, so leteli na mesta, ki so bila nevarna za gasilce zaradi možnosti radioaktivnega sevanja. Ko smo primerjali ta požar, smo spoznali, da so bili gasilci, ki so posredovali pri požaru v Černobilu bolj varni, saj so v primarni fazi v nevarno območje pošiljali brezpilotne zrakoplove. Zaradi tega lahko sklepamo, da bi uporaba brezpilotnega zrakoplova povečala varnost gasilcev.. 6.2 Razprava Neizpodbitno je, da uporaba brezpilotnega zrakoplova občutno olajša delo gasilcev. Brezpilotni zrakoplovi opremljeni z raznovrstnimi kamerami povečajo učinkovitost posredovanja gasilskih enot. Problematika prostovoljnega gasilstva v Sloveniji je na dejstvu, da se društva, za golo preživetje, napajajo iz lastnih sredstev. Kot smo pokazali na primeru PGD Komenda, društvo več kot polovico svojih sredstev dobi iz lastnih dohodkov oziroma dejavnosti. Zaradi tega bi strošek nakupa brezpilotnega zrakoplova, vsaj po trenutni pravni ureditvi, padla na pleča posameznega društva in ne občine, ki je primorana oskrbeti društvo z opremo. Ker brezpilotni zrakoplov sam po sebi ni nujna oprema gasilcev, je le dodaten pripomoček, ki občutno poveča varnost, učinkovitost posredovanja in kakovost posredovanja. Kljub temu da brezpilotni zrakoplovi niso več tako obilen finančni zalogaj, se nam odpre vprašanje usposabljanja posameznih gasilcev, predvsem prostovoljnih. Ti svoje delo opravljajo prostovoljno in niso vedno pripravljeni posredovati, kar bi pomenilo, da bi društvo moralo 28.

(37) poskrbeti za več usposobljenih gasilcev, ki so sposobni upravljati brezpilotni zrakoplov. Temu je treba dodati še usposabljanje, katerega stroške krije država, saj je le ta odgovorna za usposabljanje gasilcev v Sloveniji. Brezpilotni zrakoplov ni nujno potrebna oprema v gasilstvu, kot so to cevi ali gasilske obleke, zato se odpre vprašanje, kakšen razlog ima država, ali pa občina, da odpre program, v katerem bi usposabljali in opremljali slovenske gasilce z brezpilotnimi zrakoplovi. Glede na to, da se v sodobnem času vedno bolj gleda na varnost enot za zaščito in reševanje in da smo, pri pisanju diplomskega dela, pokazali, da uporaba brezpilotnih zrakoplovov poveča varnost enot, ki posredujejo na izrednih dogodkih, se vprašanje smisla vpeljevanja tehnike brezpilotnih zrakoplovov ne bi smelo postaviti. Brezpilotni zrakoplovi so prosto dostopni posameznikom, kar pomeni, da strošek nakupa ni tako visok in ne odtehta zdravja in varnosti enot za reševanje, zaščito in pomoč. Seveda je pri tem treba omeniti tudi moralne oziroma etične zadržke. Brezpilotni zrakoplovi omogočijo panoramski pogled na izredni dogodek in tako z njimi hitro vstopimo v zasebni prostor posameznika. Tanka je linija med uporabo brezpilotnega zrakoplova v zaščitno reševalnih namenih, do uporabe brezpilotnega zrakoplova za poseganje v zasebni prostor in s tem kršenje najbolj osnovne človekove pravice. Zaradi tega je potrebno bolj podrobno raziskovanje na področju regulacije uporabe brezpilotnih zrakoplovov. Vsekakor pa je nesporno, da bi uporaba brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu, ali pa na splošno v enotah za zaščito, reševanje in pomoč, prišla kot dobrodošla in bi neprimerljivo povečala učinkovitost, varnost in omogočila kakovostnejše izvajanje nalog.. 29.

(38) Viri in literatura Asghar Khan, M., Safi, A., Dr. Alvi, B. A. ,in Khan, I. U. (n. d.). Drones for good in smart cities: A review. Pridobljeno na https://www.researchgate.net/profile/Muhammad_Khan1231/publication/31684633 1_Drones_for_Good_in_Smart_CitiesA_Review/links/5a27c404aca2727dd883c881/D rones-for-Good-in-Smart-CitiesA-Review.pdf Božič, B. (1988). Gasilstvo, pomemben del civilne zaščite. Ujma, 2, 105-108. Pridobljeno na http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/1988/105_108.pdf Branson-Potts, H. (14. 12. 2017). L.A. Fire Department used drones fort he first time during Skirball fire. Los Angeles Times. Pridobljeno na https://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-lafd-drone-skirball-fire-20171214story.html Broach, J. (8. 8. 2016). Could drones aid emergency responders in mass casualty events? [Video]. UMass Medical School. Pridobljeno na https://www.youtube.com/watch?v=tU_atydfcmA Chai, P. (8. 8. 2016). Could drones aid emergency responders in mass casualty events? [Video]. UMass Medical School. Pridobljeno na https://www.youtube.com/watch?v=tU_atydfcmA City News Service. (19. 3. 2019). LAFD has flown drones during 175 incident-related missions since 2017. NBC Los Angeles. Pridobljeno na https://www.nbclosangeles.com/news/lafd-drones-175-incident-related-missions2017/82671/ Cozzens, T. (6. 3. 2020). China Fights coronavirus with delivery drones. GPS World. Pridobljeno na https://www.gpsworld.com/china-fights-coronavirus-with-deliverydrones/ Dujić, D. in Simčič, B. (2013). Smernice za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih nesrečah. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS. Pridobljeno na 30.

(39) https://www.szd.si/wp-content/uploads/2018/11/szd-uzvn-mrmi-smernice-zadelovanje-sistema-nmp-ob-mnozicnih-nesrecah.pdf Gasilec. (2014). Tipizacija osebne zaščitne opreme gasilca. Pridobljeno na http://www.gasilec.net/operativa/operativa-tehnika/oprema Gasilec. (n. d.). Zgodovina gasilstva na slovenskem. Pridobljeno na http://www.gasilec.net/organizacija/zgodovina Giones, F. in Brem, A. (2017). From toys to tools: The co-evolution of technological and entrepreneurial developments in the drone industry. Business Horizons, 60(6), 875884. Gusterson, H. (2016). Drone: Remote control warfare. Cambridge, Massachusetts, The MIT Press. Institut de radioprotection et de sûreté (IRSN). (2020). Fires in Ukraine in the exclusion zone around the Chernobyl power plant: latest news and summay of consequences. Pridobljeno na https://www.irsn.fr/EN/newsroom/News/Pages/20200505_Fires-inUkraine-in-the-Exclusion-Zone-around-chernobyl-latest-news-andconsequences.aspx nucléaire Javna agencija za civilno letalstvo (CAA). (n. d.) Brezpilotni zrakoplovi. Pridobljeno na https://www.caa.si/brezpilotni-zrakoplovi.html Kalinina-Pohl, M., Duitsman, M., Hinz, F. in Nechytailo, A. (2020). Assesing fire damage in the Chernobyl exclusion zone. Middlebury institute of International Studies at Monterey. Pridobljeno na https://www.nonproliferation.org/assessing-fire-damage-in-thechernobyl-exclusion-zone/ Keane, J. F. in Carr, S. S. (2013). A brief history of early unmanned aircraft. John Hopkins APL Techical Digest, 32(3), 558-571. Pridobljeno na https://pdfs.semanticscholar.org/ed38/531575cf6fce272fd3d88ebe06f9775b021f.pd f?_ga=2.215491927.1924748118.1595431841-1514855154.1595431841. 31.

No results found