Creative problem solving in the new product development process

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Andraž GRADIŠNIK. USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV V PROCESU RAZVOJA NOVEGA IZDELKA Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo. Maribor, avgust 2016.

(2) USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV V PROCESU RAZVOJA NOVEGA IZDELKA Diplomsko delo. Študent(ka):. Andraž GRADIŠNIK. Študijski program:. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Gospodarsko inženirstvo. Smer:. Strojništvo. Mentor FS:. doc. dr. Marjan LEBER. Mentor EPF:. izr. prof. dr. Zdenka ŽENKO. Maribor, avgust 2016.

(3) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. I.

(4) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. IZJAVA. Podpisani Andraž GRADIŠNIK, izjavljam, da:.  je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,  da je predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,  da so rezultati korektno navedeni,  da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,  da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela.. Maribor, 5. 8. 2016. Podpis: ________________________. II.

(5) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorjema izr. prof dr. Zdenki Ženko in doc. dr. Marjanu Lebru za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.. Zahvaljujem se tudi staršem, ki so mi omogočili študij.. III.

(6) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV V PROCESU RAZVOJA NOVEGA IZDELKA Ključne besede: ustvarjalnost, razvoj izdelkov, inovacijski management, reševanje problemov. UDK: 005.591.6:658.512.2(043.2). POVZETEK V diplomskem delu bom predstavil različne strategije oz. načine za reševanje problemov v procesu razvoja novega izdelka. Na začetku bom prikazal teoretične pojme s področja inoviranja in razvoja izdelka, nato pa bom predstavil 12 strategij uspeha, ki bi jih moralo upoštevati vsako projektno usmerjeno podjetje.. IV.

(7) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. CREATIVE PROBLEM SOLVING IN THE NEW PRODUCT DEVELOPMENT PROCESS Key words: product development, innovation management, problem solving. UDK: 005.591.6:658.512.2(043.2). ABSTRACT. In my diploma work I will present different strategies for creative problem solving in product development process. In the beginning I am going to describe some theory of product development and innovations and then continue to present 12 strategies for business success.. V.

(8) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. KAZALO VSEBINE 1. UVOD ................................................................................................................................ 1 1.1. Opredelitev področja in opis problema ........................................................................ 1. 1.2. Cilji in teze diplomskega dela ...................................................................................... 1. 1.3. Omejitve raziskave ...................................................................................................... 2. 1.4. Predvidene metode diplomskega dela .......................................................................... 2. 2. RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV ............................................................................... 3. 3. STRATEGIJE USPEHA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA ............................... 7 3.1. Spodbujanje inovacij.................................................................................................... 7. 3.2. Razvijanje inovacijskih strategij .................................................................................. 9. 3.3. Definiranje inovacijskih procesov: Ravnovesje med kreativnostjo in discipliniranostjo ........................................................................................................ 13. 3.4. Gradnja inovacijske kulture ....................................................................................... 14. 3.5. Vrednotenje inovacij .................................................................................................. 15. 3.6. Sistematičnost, preglednost in ciljna usmerjenost pri vpeljavi projektov ................................................................................................. 17. 3.7. Razvoj poslovnega modela ........................................................................................ 20. 3.8. Prepoznavanje trendov ............................................................................................... 22. 3.9. Zaščita inovacij .......................................................................................................... 24. 3.10 Odprtost za tuje trge ................................................................................................... 27 3.11 Uporaba metod in tehnik ustvarjalnega razmišljanja in odločanja ............................ 29 3.12 Kontrola inovativnosti v podjetju .............................................................................. 33 4. SKLEP ............................................................................................................................. 34. 5. LITERATURA ............................................................................................................... 36. VI.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. KAZALO SLIK Slika 2.1 Pot inovatorja [3] ......................................................................................................... 4 Slika 3.1 Matrična projektna organizacija [7] .......................................................................... 18 Slika 3.2 Primer sheme poslovnega modela [8] ....................................................................... 20 Slika 3.3 Metode iskanja idej [11] ............................................................................................ 29 Slika 3.4 Obrazec za 635 metodo [11] ..................................................................................... 30 Slika 3.5 Izbirna lista za funkcijo [11] ..................................................................................... 31 Slika 3.6 Primer morfološke matrike [11] ................................................................................ 32. VII.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Inoviranje je že dolgo časa ključno vodilo uspešnega poslovanja podjetij po vsem svetu. Lahko tudi rečemo, da so inovacije motor svetovnega gospodarstva. Velika večina podjetij stremi k čim večji konkurenčnosti na svetovnem trgu, le to pa lahko doseže z rednimi izboljšavami svojih izdelkov oz. z razvojem novega izdelka. V procesu razvoja izdelka lahko zelo hitro naletimo na številne probleme, ki jih lahko uspešno in hitro rešimo z uporabo določenih strategij in načinov.. Področje moje diplomske naloge bo predstavitev različnih načinov za reševanje problemov pri razvoju novega izdelka. Predstavil bom t.i. strategije uspeha in njihovo uporabo v razvoju novega izdelka.. 1.2 Cilji in teze diplomskega dela Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalne strategije za reševanje problemov pri razvoju novega izdelka. Cilji -. Opisati in prikazati proces razvoja novega izdelka in pojme s področja inovativnosti. -. Predstaviti strategije uspeha v razvoju izdelka. -. Prikazati pomembnost uporabe strategij uspeha za razvoj novega izdelka. Predpostavke 1. Strategije uspeha so ključnega pomena za kvaliteten razvoj novega izdelka. 2. Kreativne tehnike povečujejo ustvarjalnost v procesu razvoja izdelka. 3. Inovativnost ima odločilen vpliv na uspešno poslovanje in rast podjetja v prihodnosti.. 1.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 1.3 Omejitve raziskave V diplomski naloga se bom omejil na teoretično predstavitev ustvarjalnih strategij za uspešno reševanje problemov, ki nastanejo v procesu razvoja novega izdelka. Literature na to temo je ogromno, težave sem imel pri izbiri najpomembnejših strategij in metod. Večinoma sem se osredotočil na nemško strokovno literaturo.. 1.4 Predvidene metode diplomskega dela V diplomski nalogi sem iskal informacije v različnih virih, predvsem pa v literaturi v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Prav tako bom uporabil vire s spleta.. Uporabil bom naslednje metode raziskovanja: -. metoda deskripcije (opisujem teoretične podlage in dejstva brez znanstvene razlage),. -. metoda kompilacije (povzemam rezultate znanstvenega raziskovanja drugih avtorjev),. -. metoda analize (proučujem na nivoju razčlenjevanja sestavljenih zaključkov na njihove sestavne dele in obravnava posameznih delov glede na druge oziroma celoto),. -. metoda sinteze (pojasnim dejstva z združevanjem enostavnih dejstev v bolj kompleksne in abstraktne),. -. metoda komparacije (primerjam podobna dejstva, procese …),. -. induktivna metoda (na osnovi posebnih dejstev prihajam do splošnih sklepov),. -. deduktivna metoda (na osnovi splošnih spoznanj pridem do podrobnejših lastnih sklepov),. -. metoda klasifikacije (definiram razne osnovne pojme s področja razvoja izdelka in inovativnosti).. 2.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 2 RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV Inovativnost Za današnje časa je značilno tržno gospodarstvo, kar pomeni, da je ponudba večja od povpraševanja. Prav tako trgi niso več lokalno omejeni, ampak so globalni. Zaradi tega je inovativnost v podjetjih zaželena oz. celo nujna. Takšna lastnost se ne omejuje le na organizacije oz. podjetja. Lahko rečemo, da je vsak odrasli človek tudi podjetnik, saj je lastnik svoje delovne sposobnosti in jo prodaja na trgu delovne sile [1]. Invencijo opredelimo kot novost, za katero inovator meni, da je koristna za družbo. Nekatere novosti so lažje in hitreje sprejete kot druge, le to pa je odvisno od več dejavnikov [2]: -. sorazmerna prednost,. -. združljivost,. -. kompleksnost,. -. vidnost izidov.. Po mednarodni definiciji je torej inovacija vsaka novost, ki je koristna po izkušnji in oceni uporabnikov oz. odjemalcev. Poznamo več različnih vrst inovacij. Lahko jih opredelimo kot [1]: -. programske inovacije,. -. tehnično-tehnološke inovacije,. -. organizacijske inovacije,. -. upravljavske inovacije,. -. inovacije glede metod vodenja, dela in sodelovanje.. Glede na izkušnje v zgodovini lahko trdimo, da so inovacije glede stila vodenja najvplivnejše. Pri zastarelem managementskem stilu pa ni prostora za nobene druge inovacije. Organizacijske inovacije so pomembne predvsem zaradi tega, ker aktivirajo največ sodelavcev v podjetjih in drugih organizacijah. Najpogostejše so tehnično-tehnološke inovacije, ki pa postanejo smiselne le takrat, ko preidejo skupaj z drugimi v inovacije poslovnega programa. Pri tem je potrebno poudariti, da so poslovne inovacije enako pomembne kot tehnično-tehnološke, saj je s sodobno razvitim poslovanjem lažje prodati slabše razvit izdelek kot obratno [1].. 3.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Prav zaradi današnjih gospodarskih in družbenih okoliščin moramo dobro razumeti, kaj pomenijo pojmi invencija, inovacija in zakaj so pomembni. Invencija je vsaka nova zamisel, ki kaj obeta. Ko je kdo razvije do uporabnosti in jo uporabniki sprejmejo oz. jo kupijo, postane inovacija. Invencij je vedno veliko več kot inovacij. Okoli 1% ima možnost za industrijsko uporabo in jih lahko patentiramo. Iz tega sledi, da je potrebno ustvariti veliko invencij, da imamo možnost uspeha [1]. V Silicijevi dolini v Kaliforniji tako pravijo: »Za neuspešnega ne smemo šteti tistega, ki mu poskus ne uspe, ampak tistega, ki neha poskušati«. Spodnja slika (slika 2.1) prikazuje shemo poti inovatorja.. Slika 2.1 Pot inovatorja [3]. 4.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Ustvarjalnost »Ustvarjalnost je produciranje novih idej izražamo jo v produktih, metodah, pisnih izdelkih ali dejanjih, vendar ti postopki le oblikujejo idejo, ki je bila že pred tem v zavesti. Najprej imamo idejo in šele nato proizvod ali izum, znanstveno ali umetniško delo. Imamo tudi obratno pot, poskuse in napake, po kateri pridemo slučajno do cilja. A celo v tem primeru mora mislec najprej ugotoviti, da je naključno prišel do nečesa novega [1]«. Pri oblikovanju ustvarjalnosti sta najbolj pomembna dva dejavnika: dednost in okolje. Dednost ima pomembno vlogo pri razvoju ustvarjalnosti, vendar ni vse. Bistveno vlogo predstavlja tudi okolje, v katerem živimo. Lahko imamo izredno ustvarjalno razmišljanje in ideje, vendar potrebujemo tudi zadostna sredstva in pogoje za njihovo uresničitev. Prav tako lahko imamo primerno okolje, ampak če nimamo ustvarjalnih idej, ne bomo uspeli na trgu. Torej lahko povzamemo, da je za razvoj izdelka pomembna prisotnost obeh dejavnikov oz. njuna povezanost [1]. Razvoj izdelka Razvoj novega izdelka in njegova vpeljava na trg predstavlja za podjetje dolgoročni projekt. Sama beseda projekt ima veliko različnih definicij.. Hauc [4] citira definicije projekta po: -. Davidu I. Clelandu: »Projekt je kombinacija organizacijskih potencialov, združenih z namenom ustvariti določeno novost, ki bo podjetju zagotavljala sposobnost oblikovanja in uresničevanja strategije. Vsi projekti imajo določen življenjski ciklus in potekajo kot zaporedje posameznih faz.«. -. Jamesu P. Lewisu: »Projekt je delo, ki se izvede samo enkrat. Imeti mora jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. Čeprav so te zahteve teoretično idealne, jih je treba v praksi pri usmerjanju prizadevanj postaviti v izhodiščni cilj.«. -. Kerznerju: »Projekt je lahko vsak sklop aktivnosti in nalog, ki ima določen končni cilj, opredeljen s konkretnimi karakteristikami, rokovno definiran začetek in konec, omejene finančne vire in ki potrebuje za izvedbo različne vire.«. 5.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Poznamo več različnih vrst projektov. Delimo jih glede na to, v kateri gospodarski ali drugi dejavnosti se izvajajo. Ločijo se glede na namen projekta, objektih projekta, načinu izvedbe, trajanje projekta in ekonomiko [4].. Izdelek lahko opredelimo kot karkoli, kar je ponujeno trgu in zadovolji potrebe uporabnikov. Izdelki niso nujno le v fizični obliki, ampak tudi kot storitve, dogodki … Izdelek je torej splet vseh koristi, ki jih odjemalec zazna z nakupom in uporabo. Je tudi ključni element marketinškega spleta, saj z njim ponudnik vstopa v menjalne procese. Podjetja poskušajo čim bolj zadovoljiti pričakovanja potencialnih strank, prav tako pa se izdelki neprestano izboljšujejo in prenavljajo [5].. Pisnik in drugi [5] povzemajo Levitta, ki definira izdelek kot sestavljen skupek vrednosti, ki odjemalcu omogoča zadovoljstvo. On je avtor koncepta, v katerem je izdelek sestavljen in štirih ravni: -. potencialna raven izdelka,. -. razširjena raven izdelka,. -. pričakovana raven izdelka,. -. generična raven izdelka.. Generična raven izdelka predstavlja njegovo jedro. Vsebuje tiste sestavine oz. rezultate, s katerimi lahko izdelek obstane na trgu. Pričakovana raven izdelka vsebuje poleg generičnih sestavin še dodatne sestavine, s katerimi zadovolji želje odjemalcev. Le ti imajo neka pričakovanja glede kakovosti, delovanja izdelka in dostopnosti. Sestavine, ki sestavljajo generično in pričakovano raven, so higieniki, to so tiste sestavine, ki morajo biti nujno prisotne, vendar na samo zadovoljstvo uporabnikov nimajo velikega vpliva. Razširjena raven vsebuje vse sestavine generične in pričakovanje ravni ter vse tiste aktivnosti, ki so nad pričakovanji uporabnikov. Za odjemalce so te sestavine zelo pomembne, saj jim predstavljajo pozitivna presenečenja. Potrebno je še omeniti, da bolj ponudniki širijo in izboljšujejo izdelke, zahtevnejši postanejo tudi kupci. Potencialni izdelek vsebuje vse sestavine iz prejšnjih ravni in še vse ostale, s katerimi lahko ponudnik preseže pričakovanja odjemalcev. To pa je pogosto omejeno s finančnimi sredstvi ali zakonodajo, zato je to bolj razvojni načrt za prihodnost. 6.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3 STRATEGIJE USPEHA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA Inovacije so »gospodarski motor« za vsako podjetje ali regijo. Vse pogosteje slišimo zaposlene v srednje velikih podjetjih, da nimajo ne časa in ne vseh potrebnih resursov za razvoj inovativnosti. Prav tako pa na drugi strani ta ista podjetja porabijo ogromno denarja zaradi pomanjkanja osredotočenosti [6]. V svoji diplomski nalogi bom podrobneje predstavil 12 strategij uspeha, s katerimi lahko izboljšamo razvoj nekega novega izdelka.. 3.1 Spodbujanje inovacij V današnjem času je spodbujanje inovacij postalo obvezen del poslovanja vsakega podjetja, saj je s tem zagotovljena trajnostna sposobnost preživetja družbe. Globalizacija, ki je bila prioriteta vseh velikih podjetij v 90ih letih, poteka danes še hitreje in fleksibilnejše. V številnih panogah se podjetja srečujejo s procesom transformacije, ki je posledica sledenju nekaterih trendov [6]. -. Selitev proizvodnje v države v razvoju (Kitajska, Indija). Tako se srednje velika podjetja srečajo z internacionalizacijo.. -. Gospodarske panoge se radikalno spreminjajo. Vzrok za to so poslovne inovacije, ki se pojavijo v tujini.. -. Inovativnost postaja vse bolj demokratizirana. Pri reševanju širših problemov sodeluje množica ljudi, s čimer vsak posameznik z različnimi znanji prispeva manjši del, skupek del pa predstavlja dolgoročno korist za skupnost (t.i. Crowdsourcing).. -. Z demografskim razvojem se povečujejo številne poslovne priložnosti.. -. Sodelovanje med podjetji postaja vse bolj virtualno in intenzivnejše.. -. Najpomembnejši resurs je znanje in tako bo tudi v naslednjih desetletjih. Najuspešnejše bo tisto podjetje, ki bo to znanje hitreje in učinkovito pretvorilo v svojo ponudbo izdelkov oz. storitev.. Pomen teh trendov je različen za podjetja. Na primer lokalna pekarna je ob neupoštevanju teh trendov veliko manj prizadeta od podjetja, ki se ukvarja z mednarodnim trgovanjem.. 7.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Dejstvo pa je, da so storitveni sektorji, kot so inženiring, IT storitve itd. že prepoznali trend in pomen globalizacije. Pogoj, da do inovacije pride je, ko zaposleni v podjetju lahko in si želijo inovirati oz. razviti novi izdelek. Za to je potrebna velika motiviranost zaposlenih, da uspešno razvijejo svojo idejo in pripravijo celoten koncept izdelka, ki bo funkcionalen in uspešen na trgu in bodo uporabniki prepoznali njegovo funkcionalnost. Inoviranje predstavlja tudi tveganje za podjetje. V razvoj je potrebno vložiti določena sredstva in če uporabnik na koncu izdelka ne sprejme, je ta vložek izgubljen. To tveganje se še poveča, če razvojna ekipa nima dovolj izkušenj oz. znanja, ter če nima prave opreme. Največje tveganje pa predstavlja tudi volja oz. motiviranost tima. Dobro motiviran in ambiciozen tim bo prej razvil kvaliteten izdelek in ga tudi boljše predstavil trgu kot manj motiviran. Torej sama inovacija še ne pomeni jamstvo za uspeh v malih in srednje velikih podjetjih. Z nestrokovnim pristopom lahko veliko izgubimo in s tem tudi ogrozimo nadaljnje poslovanje podjetja. Osrednje vprašanje za mala in srednja podjetja se mora glasiti [6]: »Kako inovirati pravilno?«. 8.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.2 Razvijanje inovacijskih strategij Vsako podjetje mora imeti začrtane smernice poslovanja. Mala in srednje velika podjetja potrebujejo tudi strategijo vsakodnevnega poslovanja. Glavna prednost tega je fleksibilnost in približevanje strankam. Osrednje vprašanje se torej glasi [6]: »Kako naj mala in srednja podjetja izoblikujejo svojo strategijo poslovanja za prihodnost?« Pravilno izbrana inovacijska strategija pomeni nekakšen načrt podjetja za uresničitev dolgoročnih ciljev. Lahko tudi rečemo, da nam ta strategija kaže pot in zagotavlja, da učinkovito ter uspešno dosežemo cilje. Vsako podjetje ima določeno strategijo poslovanja, ampak ni vsaka strategija uspešna. Predpogoj za izvajanje neke strategije inoviranja je seveda dobro oblikovanje le te in dovršena komunikacija. Številna uspešna podjetja, med drugim tudi Bosch, so posvetila veliko časa razvoju strategije inoviranja in so jo prilagajali v skladu s trenutnimi gospodarskimi razmerami [6]. Cilj razvoja in oblikovanja dobre poslovne strategije je zmanjševanje tveganja neuspeha in čim boljše izkoriščanje morebitnih poslovnih priložnosti. V strategiji poslovanja govorimo tudi o prihodnosti poslovanja podjetja – o viziji, prav tako o bodočih kupcih, trgih in kakovosti izdelka. Vizija pomeni za zaposlene določene smernice in nek dolgoročni cilj, ki ga je potrebno doseči. Ta cilj je lahko zelo ambiciozno postavljen, celo tako da se na začetku zdi nedosegljiv. Pozitivna posledica tega je večja motiviranost zaposlenih za uresničitev tega cilja [6]. Poleg racionalnega in premišljenega načrtovanja poslovnih strategij je le te treba tudi včasih prilagoditi oz. spremeniti. V primeru, da podjetje dobi od stranke večje naročilo ali zazna dobro poslovno priložnost, je potrebno že izvajajočo strategijo spremeniti in določiti prioritete. Pri samem procesu razvoja inovacijske strategije je potrebno slediti večim korakom [6], ki jih bom v nadaljevanju predstavil. 1. Vizija podjetja Vizija podjetja predstavlja neki cilj, ki ga je v določenem obdobju potrebno uresničiti. Pomemben vpliv ima predvsem v zgodnjih fazah inovacijskega procesa, z ambiciozno vizijo lahko povečamo uspeh podjetja.. 9.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 2. Določanje smeri rasti Inovacijski management mora biti orientiran v smeri pozitivne gospodarske rasti. 3. Razumevanje strank Potrebno je izvesti analizo trga in analizirati družbo z vidika kupca. Pomembno je tudi, da se pri raziskavi trga, ki ima velik prodajni potencial, osredotočimo tudi na pogovore z morebitnimi kupci. Pri tem koraku si lahko pomagamo še z delavnicami, kjer izbrane stranke sodelujejo z razvojno ekipo. Udeleženci teh delavnic so ponavadi zelo kreativni in inovativni. Razvijalcem predstavijo svoj izbrani vidik o predstavljenem problemu in pomagajo pri izbiri optimalne rešitve. Takšen raziskovalni pristop omogoča, da pridobimo informacijo od potencialnih kupcev, katera rešitev jim najbolj ustreza. 4. Analiza konkurence Zelo pomemben dejavnik za uspeh podjetja je pravilno pozicioniranje znotraj svoje panoge. Potrebno je izvesti dobro analizo konkurence, primerjati njihove izdelke in cene ter tudi njihov potencial v prihodnosti. 5. Izbira tehnologije Glede na vrsto izdelka in njegov namen uporabe je potrebno izbrati pravilno tehnologijo za izdelavo le tega. S tem lahko tudi zmanjšamo čas in stroške proizvodnje tega izdelka, tako smo lahko tudi bolj konkurenčni na trgu. 6. Analiza trga Preden začnemo z inoviranjem je potrebno narediti analizo trga. S to analizo lahko zaznamo tržne in tehnološke trende, ter jih med seboj kombiniramo. Prav tako lahko ugotovimo, če je na tem trgu sploh inovacijski potencial. 7. Izpeljava izzivov za podjetje Vse prej omenjene analize, torej analiza kupcev, trga, konkurence, tehnologije itd., predstavljajo za podjetje neki izziv. Prav tako predstavlja izziv za podjetje nova tehnologija, marketing, proizvodnja in tudi vodenje samega podjetja.. 10.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 8. Zagotavljanje znanja in spretnosti zaposlenih Pomemben del predstavljajo tudi znanja in spretnosti zaposlenih. Od tega je odvisna kvaliteta opravljenega dela. Cilj vsakega podjetja mora biti, da zaposleni niso zgolj ozko usmerjeni le v svoje področje, temveč da imajo bolj široko znanje o vseh področjih podjetja. S tem se podjetje lažje in hitreje prilagodi nepredvidljivim situacijam (npr. bolezen zaposlenega in s tem povezan izostanek od dela). 9. Izdelava tehnološkega portfolia V tem koraku zberemo vse tehnološke podatke in ugotovimo, ali smo našli rešitve za vse postavljene izzive. Prav tako se podatki v portfoliu uporabljajo za razne gospodarske analize. Tehnološki oz. inovacijski portfolio je sestavljen in petih delov: -. identificiranje. -. eksperimentiranje. -. investiranje. -. optimiziranje. -. reduciranje. V fazi identificiranja idej še nimamo zagotovljenega potrebnega proračuna. Gre za neki začetni del, veliko je tudi sodelovanja z univerzami. Naslednja faza je eksperimentiranje. Gre že za izvedbo pilotnih projektov, imamo že zagotovljen manjši proračun. Pojavi se tudi že sodelovanje z zunanjimi partnerji. V tej fazi je potrebno pojasniti tržni potencial projekta in njegovo tehnično izvedljivost. Faza investiranja pomeni dolgoročne naložbe v projekt na podlagi do sedaj izvedenih analiz. Pri optimiziranju presodimo, kateri del projekta je za nas pomemben in kateri ne. V fazi reduciranja zmanjšujemo trenutne vire in začnemo z iskanjem in ovrednotenjem novih.. 11.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 10. Določitev ključnih kompetenc Najbolj zahtevni korak je opredelitev ključnih kompetenc izdelka. Z njimi ustvarjamo glavne konkurenčne prednosti, razvijemo jih v daljšem obdobju in temeljijo na znanju razvojne ekipe. Pomembno je, da lahko za vsako ključno kompetenco pozitivno odgovorimo na naslednja vprašanja: -. Ali predstavlja korist za uporabnike?. -. Predstavlja konkurenci problem pri kopiranju?. -. Ima potencial za novi izdelek na trgu?. 11. Akcijski načrt Vsaka strategija mora voditi do konkretnih ukrepov in rezultatov, drugače je sploh nima smisla izvajati. Na podlagi analize pomanjkljivosti med dejanskimi in prihodnjimi ključnimi kompetencami moramo določiti ukrepe, da bi te kompetence izboljšali in dodatno razvili.. 12.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.3 Definiranje inovacijskih procesov: Ravnovesje med kreativnostjo in discipliniranostjo Mala in srednja podjetja so ponavadi zelo inovativna. Zaradi nestrukturiranosti in pomanjkanja discipline pa se pogosto srečujemo s preobremenjenostjo zaposlenih in s tem povezanim slabšim uspehom inovacij. Ravno zaradi tega moramo v podjetju poiskati pravo ravnovesje med spontano ustvarjalnostjo in disciplino v procesnem upravljanju. Inovacijski proces je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz zgodnje in pozne faze. V zgodnji fazi se srečujemo z bolj preprosto ustvarjalnostjo, v pozni faz pa s strukturiranimi in kompleksnejšimi inovacijami. Pozne faze inoviranja so zahtevnejše za izpeljavo, saj se tukaj potreba po kreativnosti zmanjša in vse večji pomen dobiva pravilno izvajanje projekta. Proti koncu projekta je vse bolj pomembna discipliniranost in pravočasno izvajanje posameznih korakov [6]. Na začetku inovacijskega projekta se srečamo z ogromno idejami o novem izdelku, kar pa predstavlja projektnemu timu problem pri določanju ciljev. Vsako idejo je potrebno preučiti, določiti prednosti, slabosti in si ustvariti neko bazo znanja. Lahko tudi rečemo, da se v zgodnjih projektnih fazah ustvarijo temelji za nadaljnje delo. Problem se pojavi, ko je treba pretvoriti implicitna znanja v eksplicitna.. 13.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.4 Gradnja inovacijske kulture Inovacije pomenijo spremembo, ki skoraj nikoli ni enostavna. V znanosti povprečno preteče 30 let od prve ideje do nekega končnega tržnega proizvoda. Problem se pojavi, ker mala in srednja podjetja nimajo na voljo toliko časa za vpeljavo novega produkta na trg. Ključ za uspešno vpeljavo inovacij na trg je dobro razvita inovacijska kultura, saj so ljudje tisti, ki razvijejo nove ideje in jih kasneje tudi izvajajo [6]. Raziskave na področju kreativnosti in ustvarjalnosti segajo že v leto 1950. Takrat so prišli do zaključka, da o ustvarjalnosti v organizaciji lahko govorimo pri reševanju kompleksnih nalog, pri nizki stopnji standardizacije in formalizacije ter pri visoki stopnji komunikacije. Zasledimo pa tudi študijo Terese Amabile, da ustvarjalnost posameznikov temelji na [6]: -. strokovnosti. -. zmožnosti kreativnosti. -. motivaciji. Brez strokovnosti oz. znanja o nekem področju se o kreativnosti ne moremo pogovarjati. Lahko sicer pridemo do številnih idej, ampak ob boljši analizi jih prepoznamo kot neuspešne. Za uspeh inovacij moramo biti zelo kreativni. To zahteva visoko stopnjo koncentracije in širok razmislek. Do uspešnih inovacij pride le, če so vsi člani projektnega tima motivirani. Primanjkovanje motivacije pomeni, da je vsako ustvarjanje obsojeno na neuspeh. Vodstvo organizacije lahko pomembno vpliva na vse tri elemente, še najlažje je to doseči pri motivaciji zaposlenih. Razvoj inovacijske kulture je odvisen od načina vodenja v podjetju. Direktor podjetja naj ne pričakuje dovršene inovacijske kulture, če je sam premalo pogumen v smislu inovacij in če ima preveč ali premalo razdrobljeno hierarhično strukturo podjetja. Direktor mora voditi zaposlene in jih usmerjati na poti k pravilnim rešitvam. Ni dovolj o inovacijah samo govoriti in jih omenjati v letnih poročilih. Vodenje podjetja pomeni več kot le zastavljanje projektnih ciljev, potrebno je spodbujati in stimulirati zaposlene, da bodo postali kreativnejši in uspešnejši [6].. 14.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.5 Vrednotenje inovacij Vsako podjetje ima več poslovnih idej, kot pa jih je mogoče uresničiti. Za realizacijo projektov so potrebna sredstva, predvsem kapital, usposobljen kader ter čas. Ključna naloga vodij projektov je ovrednotenje idej in selekcioniranje le teh. Inovacijski projekti predstavljajo naložbo podjetja in zahtevajo visok začetni kapital. Prav zato je pomembno, da sam projekt dobro proučimo, ovrednotimo in se šele nato odločimo o njegovem izvajanju. Po pozitivnem ovrednotenju projekta se začne druga faza inovacijskega projekta [6]. Predvsem v malih in srednje velikih podjetjih je zaradi omejenih virov zelo pomembna doslednost in upoštevanje čim več faktorjev pri pregledu oz. vrednotenju inovacij. Z vrednotenjem inovacij želimo zavreči manj obetavne rešitve že v zgodnji fazi, s tem prihranimo stroške. Cilj je torej ločiti »zrnje od plevela« in učinkovito uporabo že tako omejenih virov. Invencijo je smiselno ovrednotiti po posameznih kategorijah. Gre predvsem za tehnološke in ekonomske kriterije, ki odločijo o uspešnosti invencije [6]. Tehnološki kriteriji S tehnološkimi kriteriji ugotavljamo, ali je invencija sploh tehnološko izvedljiva in če bo takšen izdelek deloval in opravljal svoje funkcije. Prav tako ovrednotimo samo zgradbo in sestavne dele izdelka ter kompleksnost izdelave. S temi kriteriji ugotavljamo tudi fleksibilnost končnega izdelka, logistične zahteve, itd.. Rezultati tehnološkega vrednotenja se zabeležijo in predstavijo pri vsakem inovacijskem projektu. Tudi če invencija ne pripelje do želenih rezultatov, lahko vseeno govorimo o nekih pozitivnih učinkih, v smislu pridobivanja izkušenj in novih znanj razvojnega tima. Ekonomski kriteriji Z ekonomskimi kriteriji ocenjujemo oz. vrednotimo gospodarski vpliv invencije za podjetje. Tudi s tega vidika ločimo neposredne in posredne ekonomske kriterije. Neposredni učinki se lahko dokaj natančno določijo v obliki ekonomskih kazalcev, npr. prihodek od prodaje, dobiček, stroški, denarni tok, donosnost … Najtežje je oceniti posredne ekonomske učinke. To se najbolj odraža pri ocenjevanju vpliva konkurence. Računati moramo z izgubo prihodkov in večjimi stroški pri pojavu konkurenčnega izdelka.. 15.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Pozitivni stranski učinki Poleg tehnoloških in ekonomskih učinkov prinašajo inovacije tudi veliko stranskih učinkov, ki pa se običajno kasneje izkažejo za pozitivne. K temu štejemo tudi razna priznanja in odlikovanja inovatorjev. Na družbeni ravni inovacija veliko prispeva za dosego človeških ciljev in tudi pripomore k zmanjšanju onesnaževanja okolja, predvsem zaradi razvoja novih tehnologij proizvodnje. Celota vseh učinkov, torej ekonomskih, tehnoloških in stranskih učinkov se imenuje skupna korist [6]. Vrednotenje inovacij v malih in srednjih podjetjih Ocenjevanje inovacijskih projektov poteka v več zaporednih korakih. Ti koraki oz. postopki morajo biti realistični, objektivni in gospodarsko prožni. Pregled korakov vrednotenja za mala in srednja podjetja prikazuje spodnja shema [6].. Določitev ciljev vrednotenja Določitev kriterijev vrednotenja. Opredelitev ciljev in preračunavanje vrednosti. Zbiranje kvalitativnih podatkov. Zbiranje kvantitativnih podatkov. Ovrednotenje rezultatov. Interpretiranje rezultatov. Nadaljevanje, preureditev ali zaključek projekta. 16.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.6 Sistematičnost, preglednost in ciljna usmerjenost pri vpeljavi projektov Projekti so postali nepogrešljiv del v današnjem gospodarstvu. Prav zato je zelo pomembno, da se jih lotimo sistematično in s ciljno usmerjenostjo. Izvajanje projektov je v veliki meri odvisno od vodje projekta. Le ta koordinira potek dela projekta in izvaja kontrolo že do sedaj opravljenega dela. Vodja projekta sicer nima polnih pooblastil za izdajo direktiv zaposlenim, ampak vseeno mora z omejenimi resursi v kompleksnem okolju doseči zastavljene cilje, ki pa so po navadi previsoko zastavljeni. To se po navadi pokaže v kasnejših fazah projekta. Projektni vodja mora poznati vse zadolžitve članov tima, vse zastavljene cilje, prav tako pa mora znati obrazložiti morebitna odstopanja od njih. Dober projektni manager mora biti dober vizionar in ciljno orientiran. Prav tako mora imeti organizacijske in administrativne sposobnosti. Pomembno pa je tudi, da ima znanje o informacijski tehnologiji ter o gospodarstvu [6].. Cilji Središče projektnega managmenta predstavljajo projektni cilji, ki izhajajo iz organizacijskih ciljev. Vizija, poslanstvo in motiviranost so elementi ciljev projekta. Nezadostno definirani cilji povzročajo zmedo v projektu in so pogosto vzrok za večje napake. Pri razdelitvi ciljev se pogosto omenja t.i. magični trikotnik ciljev: kakovostni cilji, terminski cilji in stroškovni cilji. Vsi ti cilji so močno odvisni med seboj. Sprememba ene skupine ima skoraj vedno vpliv na drugo. Vse tri skupine ciljev pa imajo vpliv na dobiček [6]: -. stroški: povečani stroški zmanjšajo dobiček ali pa zvišajo ceno izdelka, s tem pa se zmanjša prodajni potencial na trgu;. -. terminski cilji: Vsaka terminska zamuda pomeni zapozneli vstop na trg, kar pa pomeni izgubo dela prihodkov, posledično pa potem manjši dobiček;. -. kakovost: Nekvalitetni izdelki se ne bodo dobro prodajali, saj le to predstavlja krajšo življenjsko dobo izdelka in dražje vzdrževanje za uporabnika.. Vodja projekta mora takoj na začetku razjasniti vse zastavljene cilje z naročnikom projekta. Jasno naročilo projekta, z razčiščenimi in preverljivimi cilji, je predpogoj za uspeh.. 17.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Organizacija Organizacija projekta je odvisna od njegovih značilnosti in kompleksnosti. Manjši projekti se običajno izvajajo v skupini, kjer koordinator nima izrazite vodstvene funkcije v timu. Večina novo zaposlenih si v takšni obliki tima pridobiva prve izkušnje dela na projektu. Strateško pomembni oz. časovno nujni projekti se izvajajo v pravi projektni organizaciji. Določen je vodja projekta, ki ima celovito znanje na raziskovanem področju, prav tako pa je nadrejen vsem članom projektnega tima. Tako zastavljen projektni tim je zelo prodoren in močan, ampak ima tudi svoje pomanjkljivosti. Le te se kažejo predvsem v slabši izkoriščenosti vseh zmogljivosti projektnega tima in slabi prilagoditvi članov tima na staro delovno mesto po koncu projekta [7]. Projekti se lahko izvajajo tudi v matrični organizaciji, njeno shemo predstavlja spodnja slika (slika 3.1). Člani projektnega tima ne posvečajo celotnega delovnega časa le enemu projektu, ampak lokacijsko ostanejo v svojih oddelkih podjetja. To pomeni, da opravljajo svoje stalne naloge in zadolžitve, hkrati pa sodelujejo na enem ali več projektih. Linijski manager mora poskrbeti, da so vsi posamezniki polno zaposleni, če niso, jih vključi še v kakšne druge projekte. Prednost takšnega sistema je, da ima projektni manager v timu ljudi iz različnih oddelkov. Naloga linijskega managerja je, da na projekt razporedi usposobljenega človeka, hkrati pa s svojim znanjem in izkušnjami pripomore h kakovostni izvedbi projekta [7].. Slika 3.1 Matrična projektna organizacija [7]. 18.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Načrtovanje projekta Jasno načrtovanje projektnega dela je v današnjih časih nuja, vendar je kljub temu šibka točka skoraj vsakega projekta. Jedro zasnove projekta je določitev realnih časovnih terminov za posamezne naloge, ki se jih moramo držati [6].. 19.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.7 Razvoj poslovnega modela Večina malih in srednjih podjetij so še vedno dobra v inoviranju novih proizvodov in storitev. Toda v današnjih časih je vse bolj prisoten konkurenčni pritisk na marže in razvoj novih tehnologij, kar pomeni, da mora biti podjetje vedno bolj inovativno in kreativno, če želi obstati na trgu. Podlago za poslovno uspešnost predstavlja dobro razdelan poslovni model, kar pa je v evropskih malih in srednjih podjetjih še vedno v začetni fazi. Ravno nasprotno je pri ameriških start-upih, ki so logiko poslovnega modela že zelo dobro osvojili [6]. »Poslovni model je bistvo vsakega podjetja. Je motor podjetja, ki ustvarja denarni tok, ta pa poganja podjetje. Izbrani poslovni model podjetja mora na eni strani ustvarjati vrednost za vaše kupce oziroma uporabnike in jim to vrednost na ustrezen način distribuirati, na drugi strani pa mora poslovni model generirati zadosti obsežen denarni tok, da lahko podjetje nemoteno posluje ter razvija dejavnost [8].« Pojavlja se dilema, katera oblika poslovnega modela je najprimernejša za mala in srednja podjetja. Pomembno je, da je podjetje seznanjeno z več oblikami poslovnega modela. Primer sheme poslovnega modela prikazuje spodnja slika (slika 3.2).. Slika 3.2 Primer sheme poslovnega modela [8]. 20.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Odločitev o obliki poslovnega modela sprejmemo v več korakih. Najprej analiziramo poslovni model po naslednjih vprašanjih [6]: -. Kaj ponujamo kupcem?. -. Kdo so naši ciljni kupci?. -. Kako bomo izdelek predstavili trgu?. -. Kakšna bo naša dobljena vrednost?. Nato sledi iskanje oblik poslovnega modela. Analizirajo se vsi uspešni vzorci in ugotavlja se primernost vsakega za podjetje. Pri tem koraku si moramo postaviti osrednje vprašanje: »Kako bi podjetje XY vodilo naše podjetje?« Najboljše rešitve skoraj zagotovo ne bomo našli v prvem krogu [6]. Sledi vključevanje v poslovni model. Po izbiri oblike je pomembno, da so vse notranje konsistence med seboj usklajene in definirane. Prav tako moramo imeti definirane vse zunanje dejavnike, in sicer konkurenco, poslovne partnerje, oglaševanje, tehnologijo in trende. Zadnji korak predstavlja izvajanje poslovnega modela.. 21.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.8 Prepoznavanje trendov Trend opisuje razvoj v daljšem časovnem obdobju. Služi za prepoznavanje tendenc in smernic razvoja izdelkov in tehnologije, po navadi pa so tudi povod za razne inovacije. Trende lahko napovedujemo z različnimi orodji oz. strategijami, vendar pa se le majhen del te množice uporablja v malih in srednjih podjetjih. V praksi se tam najbolj uporabljajo [6]: -. študij literature,. -. SWOT analiza. -. intervjuji,. -. brainstorming,. -. delavnice,. -. strokovni modeli,. -. scenariji …. Te metode se lahko uporabijo posamično ali v kombinaciji, le to pa je odvisno od zahtev in pričakovanj. Potrebno se je tudi zavedati, da pri napovedovanju trendov ne moremo uporabiti vnaprej napisanih navodil ali postopkov, ampak je treba delo prilagoditi trenutni situaciji. V današnjih časih smo tudi priča, da podjetja sledijo t.i. »mega trendom«. Primer takšnih trendov so [6]: -. feminizacija družbe,. -. ekološka ozaveščenost,. -. urbanizacija,. -. demografski razvoj.. Odziv na trende v malih in srednjih podjetjih Raziskava in prepoznava trendov je dokaj preprosta stvar. V praksi pa je zadeva popolnoma drugačna, saj je potrebno na podlagi teh trendov priti do inovativnih idej, ki bodo na trgu uspešne. V nadaljevanju bom prikazal 6 korakov, s katerimi pridemo do kvalitetne rešitve [6]. 1. Analiza trendov Trende je potrebno najprej prepoznati, kasneje pa moramo ugotoviti njihov vpliv na poslovanje podjetja: Npr. Kako bodo okoljevarstveni trendi vplivali na podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem energije.. 22.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 2. Določanje ciljev Določiti je potrebno ciljni položaj podjetja v prihodnosti, ki ustreza že prej omenjenim sunkom rasti podjetja. 3. Generiranje idej V tem koraku imamo v mislih že konkretne ideje o proizvodu ali storitvi. 4. Izbira idej glede na trenutne trende Izberemo najboljšo idejo, glede na svoje sposobnosti in sredstva. Potrebno je najti ravnotežje med vsemi možnostmi. 5. Usklajevanje ponudbe storitev in poslovnega modela 6. Presojanje in ovrednotenje izsledkov Pomembne so povratne informacije po celostni analizi. Ali smo res zaznali trend? Obstaja možnost problemov? Pri izvajanju analize trendov je potrebno upoštevati tudi resurse in sposobnosti podjetja. Prav tako morajo vsi zaposleni v podjetju spoznati, da trendi ne predstavljajo grožnje temveč nove priložnosti za uspeh.. Problem malih in srednje velikih podjetij je, da nimajo na voljo sredstev za nenehno spremljanje in analizo trendov. Hkrati pa lahko omenimo, da se danes na trgu že pojavljajo strokovnjaki, ki trende spremljajo na globalni ravni, rezultate raziskav pa lahko spremljamo na internetu [6].. 23.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.9 Zaščita inovacij Po spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino sem povzel, da preden pride do vlaganja v razvoj inovacije, mora le ta biti ustrezno zaščitena. To je še zlasti pomembno za mala in srednja podjetja, ki imajo omejena finančna sredstva. Oblike varstva poznamo pod izrazom pravice intelektualne lastnine. Pomembnejši del zaščite inovacij je patentiranje, kjer pa ima pomembno vlogo patentni zastopnik. Njegova vloga je pomembna predvsem zaradi zapletenega pravnega področja, v katerem je veliko pasti predvsem za neizkušene izumitelje. Patentni zastopniki morajo imeti ustrezno znanje in izkušnje o zaščiti (varovanju v poslovni in sodni praksi) intelektualne lastnine v domači državi in tudi v tujini, prav tako pa je pomembno, da v primeru pomanjkljivega znanja iz pravnega področja neke tuje države priporočijo ustrezno zastopanje [9]. Rad bi tudi poudaril, da ustrezna zaščita inovacije še ne pomeni njenega poslovnega uspeha, temveč je za to odgovoren projektni tim in celotna organizacija. Patentiranje Patentno varstvo je poznano v skoraj vseh državah. Pomeni obliko pravne zaščite izuma v takšni obliki, da ga drugi ne sme uporabiti v komercialne namene brez dovoljenja lastnika. Samo patentiranje izuma ne bo povečalo njegove vrednosti, toda če ima le ta tržni potencial, je ustrezno patentno varstvo ključnega pomena za poslovni uspeh. Dodaten problem predstavljata tudi cena in zapletenost postopka, zato je potreben temeljit premislek pred samo prijavo patenta. Splošna veljavnost patenta je do 20 let, vendar samo ob letnem plačevanju pristojbine za vzdrževanje veljavnosti. Patentiramo lahko vsak izum, ki še ni bil razkrit in če ga je mogoče fizično izdelati. Najprej je potrebno vložiti prijavo patenta. Gre za pravni postopek, kjer veljajo strogi predpisi glede rokov. Pomembno je, da s prijavo ne hitimo, ampak je treba ravnati premišljeno in seveda s pomočjo patentnega zastopnika. S tem zmanjšamo tveganje za napake v postopku.. 24.

(34) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Postopek prijave patenta poteka v več korakih, pomembno je poudariti, da se pravila na tem področju zelo hitro spreminjajo. Na spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino je predstavljen naslednji postopek prijave patenta [9]. 1. Začetek postopka Zastopnik predloži dokumentacijo, ki vsebuje: -. zahtevo za patent,. -. podatke o prijavitelju,. -. opis izuma,. -. patentne zahtevke,. -. morebitne skice izuma,. -. povzetek.. Patentni zastopnik mora poskrbeti, da celotna dokumentacija ustreza vsem uradnim zahtevam. Prav tako pa mora biti plačana pristojbina. 2. Datum vložitve in formalni preizkus Prijava dobi datum vložitve, ko Urad našo dokumentacijo uradno prejme. Po vložitvi sledi formalni preizkus, s katerim se preveri popolnost dokumentacije. Po preizkusu imamo 1 leto časa za vložitev prijave tudi v drugih državah. 3. Poizvedba V tej fazi prejmemo poročilo o poizvedbi, ki vsebuje že prvo mnenje o patentiranju izuma. Poizvedba se nanaša na novost izuma, upošteva pa se tudi opis in skice. 4. Objava Prijava patenta se objavi prej kot v 18 mesecih. Izum se zdaj pojavlja javno v podatkovnih zbirkah. Po podelitvi patenta lahko zahtevamo odškodnino za kršitve pravic patentne prijave. 5. Vsebinski preizkus Z vsebinskim preizkusom se ugotavlja ustreznost zahtev Evropske patentne konvencije. Navzoči so trije preizkuševalci, eden od njih je v stiku s patentnim zastopnikom, ki brani našo prijavo. 6. Odločitev o podelitvi patenta Po odobritvi preizkuševalcev in plačilu vseh pristojbin se odločitev o patentu objavi v Evropskem patentnem biltenu. 25.

(35) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 7. Potrditev Po objavi odločitve o podelitvi patenta ga mora v določenem roku potrditi tudi vsaka imenovana država. Nekatere države zahtevajo tudi prevod dela ali celotnega patenta. 8. Ugovor Patentu lahko ugovarjajo prijaviteljevi konkurenti oz. tekmeci, če so mnenja, da ne bi smel biti podeljen. Rok za vložitev ugovora je 9 mesecev od objave o podelitvi v Evropskem patentnem biltenu. 9. Pritožba Pritožimo se lahko na vsako odločitev Evropskega patentnega urada, o pritožbi pa odločajo neodvisni pritožbeni senati.. 26.

(36) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.10 Odprtost za tuje trge Mala in srednja podjetja se inoviranja lotijo največkrat v okviru domačega trga, medtem ko velika podjetja vzpostavljajo nova partnerstva, vključujejo stranke in dobavitelje v inovacijski proces, prav tako pa znajo izkoristiti številne možnosti, ki jih ponuja internet. Problem malih in srednjih podjetij so ravno zelo omejeni viri, zato pa morajo svoj razvoj usmeriti v čim večji meri na tuje trge. Inovacijski proces postaja vse bolj globalen, interaktiven in odprt. Lahko tudi rečemo, da invencija danes ni več neka »nacionalna skrivnost«, za katero ne bi smel nihče izvedeti. Podjetje torej svojih invencij ne skriva pred konkurenco, ampak jih ponudi trgu. Takšen sistem inoviranja imenujemo model odrtih inovacij [6]. Model odprtih inovacij predstavlja nasprotje tradicionalnega zaprtega modela inoviranja, pri katerem je podjetje inoviralo le na podlagi internega znanja in z lastno infrastrukturo. Prav tako je bilo značilno skrivanje idej pred konkurenco in trgom. Henry Chesbrough, profesor iz Univerze Berkeley je prvi zastavil koncept odprtih inovacij. Trdi, da morajo podjetja uporabljati tudi zunanje ideje, tehnologije za svoj posel, prav tako pa morajo drugim dovoliti uporabo njihove tehnologije in ideje. Poudarja se tudi sodelovanje med podjetji, prav tako pa tudi sodelovanje med podjetjem in strankami, dobavitelji, konkurenti, univerzami … Zagovarja se tudi takojšna predstavitev idej trgu in ne skrivanje le teh pred konkurenco, kot je bilo značilno za model zaprtih inovacij [10]. Chesbrough [10] trdi: »Vse industrije bodo pričele uporabljati odprte inovacije, če bodo želele uspeti.« Odprte inovacije imajo velik pomen tudi v razvoju programske opreme. Kot primer lahko omenim razvoj operacijskega sistema Linux, na tisoče programerjev se je preko spleta uspešno povezalo in s svojim znanjem pripomogli k razvoju programske opreme. Mala in srednja podjetja lahko uporabijo metodo odprtih inovacij hkrati z naslednjimi strategijami [6]: Delavnice: Posebne stranke lahko povabimo na kreativne delavnice. Potrebno je paziti da udeležencev ne sprašujemo, ampak opazujemo. Cilj je ugotoviti, kakšne potrebe imajo kupci.. 27.

(37) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Inovacijski dnevi za dobavitelje: Strateško pomembne dobavitelje lahko povabimo na inovacijsko razpravo, ki ima pozitiven pomen za obe strani. Dnevi univerz: Glavne partnerje iz univerz povabimo na pogovore za potencialno sodelovanje. Mala in srednje velika podjetja so večinoma bolj zadržana glede takšnega dela, ampak v resnici obstaja veliko več zainteresiranih študentov in profesorjev kot si podjetja predstavljajo.. 28.

(38) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.11 Uporaba metod in tehnik ustvarjalnega razmišljanja in odločanja Inoviranje je pomemben proces razvoja tako malih kot tudi srednjih in velikih podjetij. S pomočjo kreativnih tehnik lahko izboljšamo in poenostavimo upravljanje inovacij. Pomemben del razvoja izdelka je sistematično iskanje novih idej. Za to so se razvile številne metode in tehniku ustvarjalnega razmišljanja. Spodnja slika (slika 3.3) prikazuje shemo delitve metod iskanja idej in funkcij na analitične in intuitivne metode. Nekatere bom v nadaljevanju tudi predstavil.. Slika 3.3 Metode iskanja idej [11]. Brainstorming Metodo brainstorming je prvi izumil oz. odkril ameriški oglaševalec Alex F. Osborn. Namen te metode je prikaz, da možgani hitro in spontano tvorijo misli, ne da bi pri tem uporabili logični razmislek [12]. Brainstorming oz. viharjenje možganov je zelo pogosto uporabljena skupinska metoda za ustvarjalno razmišljanje. Primerna je za iskanje idej z vseh področij in za reševanje različnih vrst problemov [13]. Vsi člani skupine se zberejo, vodja skupine jih seznani s problemom. V naslednji fazi, ko člani sprejmejo predstavljen problem, začne vsak pisati svoje rešitve podanega problema. Člani skupine razvijajo svoje ideje spontano, nenavadno, nerealistično in nekonformistično [14].. 29.

(39) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Pogoj za kvalitetno izvedbo brainstorminga je, da imajo vsi člani projektnega tima pozitiven odnos do lastnih in tujih zamisli. Potrebno je zagotoviti dobro tehnično pripravo, pravočasno seznanitev s problemom, interdisciplinarno skupino in časovno omejitev sestanka. Zadnja faza brainstorminga je vrednotenje oziroma ocenjevanje idej. Izvedemo ga šele nekaj dni po sestanku članov. Na ocenjevanju je prisoten samo del članov skupine, saj bi v nasprotnem primeru porabili preveč časa. Vodja skupine določi kriterije vrednotenja, ki jih razvrstimo glede na pomembnost, možni kriteriji so: cena, izvedljivost, čas [11]. 635 metoda Gre za podobno metodo kot je brainstorming. Primerna je predvsem za reševanje bolj nekompleksnih problemov. Glavna prednost te metode je, da v kratkem času dobimo ogromno število idej, ki jih člani skupine zapišejo na papir [11]. Šest udeležencev napiše v obrazec (slika 3.4) tri svoje rešitve zastavljenega problema. Na voljo imajo 5 minut. Ta korak se ponovi petkrat, tako da vsak član tima poda obrazec sosedu in nadaljuje s svojim novim obrazcem. Pri vsakem naslednjem krogu lahko predlagamo tudi izboljšave predhodnikove ideje. Pri šestih članih tima tako dobimo 108 idej v pol ure, poudariti pa je potrebno, da se produkcija idej razvija postopno, z vsakim naslednjim korakom dobimo kompleksnejše in izboljšane rešitve [14].. Slika 3.4 Obrazec za 635 metodo [11]. 30.

(40) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Rešitve metode 635 lahko ocenimo s pomočjo različnih kriterijev, pomagamo pa si lahko tudi z izbirno listo za funkcijo [11]. Slika 3.5 Izbirna lista za funkcijo [11]. Morfološka matrika Metoda se uporablja v majhnih skupinah, do 5 udeležencev. Z njo rešujemo hierarhične probleme, torej tiste, ki se dajo razstaviti na komponente. Npr. če iščemo dizajn izdelka, ga lahko razločimo na barve, obliko, velikost … Metoda pa ni primerna za reševanje zelo kompleksnih problemov. Izvajamo jo v petih korakih [11]: -. opredelitev glavnega problema,. -. določitev podproblemov,. -. določitev delnih rešitev ali značilnosti podproblemov,. -. sestavljanje morfološke sheme,. -. analiza in vrednotenje možnih rešitev.. Po izvedbi teh korakov sledi izbor rešitev. Odločimo se za najprimernejšo, ostale dobre pa uporabimo kot rezervni plan, če se kasneje izkaže, da izbrana rešitev ni najbolj primerna. V kratkem času dobimo zelo veliko rešitev, vendar ne dobimo najbolj izvirnih. Prav tako je slabost morfološke matrike tudi, da z njo iščemo samo kombinacije med elementi, ne. 31.

(41) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. pa tudi novih vzorcev, ki so bistvo ustvarjalnosti. Torej morfološka matrika daje samo idejo oz. zamisli, na pa končnih rešitev.. Slika 3.6 Primer morfološke matrike [11]. 32.

(42) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.12 Kontrola inovativnosti v podjetju Veliko podjetij se ukvarja z inovativnostjo, vendar se vedno pojavi vprašanje: »Kako inovativno je v resnici?«. Na to vprašanje bi moralo vsako podjetje dati objektiven in samokritičen odgovor. V letnih poročilih se velikokrat omeni beseda inovacija, vendar le omemba pove zelo malo o dejanski inovativnosti podjetja. Samokritično in odprto mišljenje je ključnega pomena za presojo inovativnosti podjetja. Pri samokontroli inovativnosti je pomembno, da imamo konkretne odgovore na naslednja vprašanja [6]: -. Ali se inovativnost samo omenja ali je to dejansko najpomembnejši del vrednosti podjetja?. -. Ali je podjetje v primerjavi s konkurenco inovativnejše?. -. Ima podjetje nastavljen oddelek za razvoj oz. inovacije? Je tema s področja razvoja pogosto na dnevnem redu sestankov? So zastavljeni cilji bili tudi dejansko realizirani?. -. Ali ima podjetje na voljo dovolj sredstev za inoviranje?. Vsako podjetje mora imeti jasno definirano in zastavljeno strategijo razvoja. Z njo se določa splošna usmeritev delovanja podjetja, prav tako pa je pomembna za usklajevanje vseh aktivnosti v podjetju.. 33.

(43) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 4 SKLEP Pred samim začetkom pisanja diplomskega dela sem si postavil določene predpostavke in cilje, ki sem jih želel dokazati. Moje predpostavke so bile: 1. Strategije uspeha so ključnega pomena za kvaliteten razvoj novega izdelka. 2. Kreativne tehnike povečujejo ustvarjalnost v razvoju izdelka. 3. Inovativnost ima odločilen vpliv na uspešno poslovanje in rast podjetja v prihodnosti.. Prvo predpostavko lahko definitivno potrdim, saj brez jasno določenih in začrtanih strategij ne moremo izvesti procesa razvoja novega izdelka. Prav tako bi brez nekih smernic potrebovali veliko več časa. Z upoštevanjem in sledenjem določeni strategiji tudi zmanjšamo možnosti za napake, ki si jih med samim razvojem izdelka preprosto ne moremo privoščiti. V diplomskem delu je predstavljenih 12 strategij uspeha, ki so povzete po konceptu Gassman in Graniga. Samo izvajanje strategij in tudi njihov vrstni red si mora prilagoditi in dodelati vsako podjetje v skladu s pričakovanji in vrsto razvijajočega izdelka oziroma produkta. Drugo predpostavko sem v času pisanja diplome tudi potrdil. Že v sami idejni fazi razvoja izdelka lahko z uporabo kreativnih tehnik pridemo do večjega števila idej, kot brez njih. Pomembno je, da v kreativnih tehnikah sodelujejo vsi člani projektnega tima, ter da se maksimalno skoncentrirajo pri iskanju rešitev. Prav tako morajo vsi sprejeti predloge ostalih članov in poslušati ter upoštevati njihovo mnenje. V poglavju 3.11 sem predstavil najpopularnejše metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja in odločanja (Brainstorming, 635 metoda …) Z njihovo uporabo vključimo vse člane projektnega tima v konstruktivno iskanje predlogov in idej za novi izdelek oziroma za rešitev zastavljenega problema. Menim, da bi morala podjetja v svoje raziskave čim bolj vključiti metodo 635, saj lahko z njo v kratkem času pridobimo veliko število kvalitetnih in dovršenih idej. Razlog za to je, ker z vsakim krogom izvajanja dobimo nadgradnjo ideje iz prejšnjega kroga. Potrdimo lahko tudi tretjo predpostavko. V današnjih časih ima inovativnost bistveno vlogo za uspešno poslovanje oz. si sploh ne moremo predstavljati, da bi neinovativno podjetje lahko obstalo na trgu. Vsaka organizacija se bori na trgu in želi pridobiti čim večji delež strank, le to pa lahko doseže z inovativnimi izdelki, storitvami … Tudi stranke postajajo vedno bolj zahtevne, imajo velika pričakovanja in prav zato jim moramo ponuditi visoko kakovostne in 34.

(44) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. dovršene izdelke po dostopni ceni. Le te pa lahko podjetje uspešno razvije in predstavi trgu z uporabo dobro načrtovanih in premišljenih strategij uspeha. Z njihovo uporabo zmanjšamo možnost napak v samem procesu razvoja izdelka in povečamo možnosti za uspešen prodor na trg, s tem pa tudi zmanjšamo stroške, ki so povezani s procesom razvoja izdelka. Prav tako lažje pridemo do konstruktivnih predlogov in rešitev, če v proces vključimo uporabo opisanih strategij uspeha. V diplomskem delu sem ugotovil, kako pomembno je slediti in upoštevati določene strategije uspeha že v začetni fazi razvoja izdelka. Predstavil sem 12 možnih strategij uspeha, s katerimi lahko izboljšamo oziroma dovršimo proces razvoja izdelka, ga uspešno predstavimo trgu in seveda dosežemo rast samega podjetja.. 35.

(45) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 5 LITERATURA [1]. M. Mulej, Z. Ženko, Dialektična teorija sistemov in invencijsko-inovacijski managment. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta, 2004. [2]. Z. Ženko, M. Mulej, »Diffusion of innovative behaviour with social responsibility,« Kybernetes: the international journal of system and cybernetics, vol. 10, no. 9/10, pp. 1258-1272, 2011. [3]. Urad RS za intelektualno lastnino [online]. Dosegljivo: http://www.uil-sipo.si/. [Datum dostopa: 20.3.2016].. [4]. A. Hauc, Projektni managment. Ljubljana: GV Založba, 2002. [5]. A. Pisnik, M. Iršič, B. Milfelner, Osnove marketinga. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2014. [6]. O. Gassman, P. Granig, Innovationsmanagment: 12 Erfolgsstrategien für KMU. München: Carl Hanser Verlag, 2013. [7]. A. Stare. Matrična projektna organizacija (1. 4. 2011). Projektni managment. Dosegljivo:. http://projektni-management.si/2011/04/01/matricna-projektna-. organizacija/. [Datum dostopa: 20.3.2016].. [8]. T. Mesojedec, SOCIALNO podjetništvo. Ljubljana: Salve, 2012. [9]. Varstvo zamisli, Urad Republike Slovenije za lastnino [online], Dosegljivo: http://www.uil-sipo.si/uil/urad/prirocnik-za-izumitelje/varstvo-zamisli/zavarovanjezamisli/. [Datum dostopa: 20.3.2016].. [10] H. Chesbrough, Open innovation: Researching a New Paradigm. Oxford: Oxford University Press, 2016. 36.

(46) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. [11] B. Semolič, I. Palčič, Managment vrednosti. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2008. [12] V. Bugdahl, Kreatives Problemlösen. Würzburg: Vogel, 1991. [13] A. Faickney Osborn, Applied Imagination: Principles and procedured of creative thinking. New York: Charles Scribner`s Sons, 1953 [14] Leber Marjan, Leksikon metod inovacijskega menedžmenta in menedžmenta kakovosti. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2004. 37.

(47)

No results found