The participation of kindergarten teachers in the preparation and implementation of an individualized program for children with special needs

Full text

(1)Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Oddelek za temeljne pedagoške predmete. Magistrsko delo. Maša Draksler. Maribor, 2018.

(2)

(3) Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebami. Mentorica: prof. dr. Branka Čagran.

(4) Lektorica: Irena Štusej, univ. dipl. bibl. Prevajalka: Mateja Šavc, univ. dipl. anglist.

(5) Zahvala. Včasih sem svet gledala z očmi – bil je vedno enak. Življenje me je naučilo, naj ga gledam s srcem … Zdaj vidim družbo pisanega cvetja, ki me navdihuje. In… hvala! Za ves Vaš čas na tem mojem potovanju ....

(6) UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA. Ime in priimek študent‐a/‐ke: Maša Draksler Študijski program: Inkluzija v vzgoji in izobraževanju Naslov zaključnega dela: Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebami Mentor: red. prof. dr. Branka Čagran. Somentor:/ Podpisan‐i/‐a študent/‐ka _____________________________________________ izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice; izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega.

(7) dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo; dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela; izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.. Uveljavljam. permisivnejšo. obliko. licence. Creative. Commons:. _________________ (navedite obliko). Začasna nedostopnost: Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali. tajnosti. podatkov naročnika: _______________________________________________ (naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.. Temporary unavailability:. To ensure competition competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis _______________________________________________ must not be accessible to the public till _________________________(delay date.

(8) of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.. Podpis študent‐a/‐ke:. Datum in kraj: ____________________________. ____________________________. Podpis mentor‐ja/‐ice: _________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno). Ime in priimek ter. podpis odgovorne. osebe naročnika. in. žig:. _________________________ (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno).

(9) Povzetek:. Magistrska. naloga. Sodelovanje. vzgojiteljic. pri. pripravi. in. izvajanju. individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.. Ključne besede: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce..

(10) Abstract:. The master's thesis "The Participation of Kindergarten Teachers in the Preparation and Implementation of an Individualized Program for Children with Special Needs" in the theoretical part deals with the inclusive education and education of children with special needs, directed primarily at kindergartens. Of course, we paid attention to the laws that touch the education of children with special needs in kindergarten. We have carefully presented the individualized program and its design, content and purpose. The empirical part of the thesis was defined with substance, research questions, hypotheses and variables. In the methodological definition we determined the research methods, the pattern, and the procedures for data collection and processing. which were obtained through an anonymous survey among kindergarten teachers. We have studied, the views of kindergarten teachers about inclusion of children with special needs in the regular preschool sections; self-preparedness, involvement and responsibility of kindergarten teachers to carry out an individualized program for pre-school children with special needs. We identified the problems that kindergarten teachers face when implementing an individualized program of a pre-school child with special needs. We were interested in the professional qualifications of kindergarten teachers for working with pre-school children with special needs and the foundation – support given by kindergartens and the professional staff employed for working with preschool children with special needs. In the final part of the thesis, we presented our findings, the conclusions derived through anonymous surveys and the interpretation of the results.. Key words: inclusion, inclusive education, kindergarten, laws, individualized program, pre-school children with special needs, kindergarten teachers..

(11) KAZALO 1. UVOD .............................................................................................................. 1. 2. INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI. POTREBAMI.......................................................................................................... 3 2.1. Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu ...................................................... 4. 2.2. Vzgojno - izobraževalno delo z otroki s posebnimi potrebami v vrtcu .... 6. 2.2.1. Cilji Kurikuluma za vrtce .................................................................. 7. 2.2.2. Načela Kurikuluma za vrtce .............................................................. 7. 2.2.3. Navodila h kurikulu z vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem. in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami .............. 12 2.2.4. Vloga odraslih pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi. potrebami ....................................................................................................... 15 2.3 3. Dodatna strokovna pomoč v vrtcu .......................................................... 17. ZAKONI, KI UREJAJO VZGOJO IN IZOBRŽEVANJE OTROK S. POSEBNIMI POTREBAMI V VRTCU............................................................... 19 3.1. Zakon o vrtcih ........................................................................................ 20. 3.2. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) 21. 3.3. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) ............. 24. 3.4. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s. posebnimi potrebami ......................................................................................... 26 3.5. Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi. potrebami ........................................................................................................... 27 3.6. Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi. potrebami ........................................................................................................... 27 4. INDIVIDUALIZIRANI PROGRAM V VRTCU.......................................... 30 4.1. Oblikovanje individualiziranega programa za otroka s posebnimi. potrebami v vrtcu ............................................................................................... 31.

(12) 4.1.1. Vključevanje staršev otroka s posebnimi potrebami pri pripravi. individualiziranega programa ........................................................................ 33 4.2. Vsebina individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami v. vrtcu 34 4.3. Namen individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami v. vrtcu 35 4.4. Zagate, ki se pojavljajo pri pripravi individualiziranih programov za. otroke s posebnimi potrebami v vrtcu ............................................................... 36 5. EMPIRIČNI DEL .......................................................................................... 39 5.1. Vsebinska opredelitev ............................................................................ 39. 5.1.1. Namen (cilji).................................................................................... 39. 5.1.2. Raziskovalna vprašanja .................................................................. 39. 5.1.3. Raziskovalne hipoteze ..................................................................... 43. 5.1.4. Spremenljivke (variable) ................................................................. 43. 5.2. Metodološka opredelitev ........................................................................ 46. 5.2.1. Raziskovalne metode ....................................................................... 46. 5.2.2. Raziskovalni vzorec ......................................................................... 46. 5.2.3. Postopki zbiranja podatkov ............................................................. 49. 5.2.4. Postopki obdelave podatkov............................................................ 50. 6. REZULTATI IN INTERPRETACIJA .......................................................... 51. 7. SKLEP ......................................................................................................... 103.

(13) KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami ........................................ 45 Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) vzgojiteljev po spolu ............... 46 Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) vzgojiteljev glede na delovno dobo ....................................................................................................................... 47 Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) vzgojiteljev glede na delovno dobo - združeno ..................................................................................................... 47 Tabela 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) vzgojiteljev glede na pripravo individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami .......................... 47 Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) vzgojiteljev glede na opredelitev otrok s posebnimi potrebami ................................................................................. 48 Tabela 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenja vzgojiteljev/ic o učinkih vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca ........................ 51 Tabela 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenja vzgojiteljev o učinkih vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca glede na delovno dobo ....................................................................................................................... 51 Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenje vzgojiteljev o učinkih vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca glede na izkušnje anketiranca pri pripravi individualiziranega programa za predšolskega otroka s posebnimi potrebami ............................................................................................. 52 Tabela 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o učinkih vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek .................................................................................................................. 53 Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o učinkih vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek .................................................................................................................. 54 Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenje vzgojiteljev o tem, kako vidijo otroka s posebnimi potrebami v skupini ............................................ 55 Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o tem, kako vidijo otroka s posebnimi potrebami v skupini glede na delovno dobo ................ 56.

(14) Tabela 14: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o tem, kako vidijo otroka s posebnimi potrebami v skupini glede na izkušnje anketirancev .......................................................................................................... 56 Tabela 15: : Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o tem, kako vidijo otroka s posebnimi potrebami v skupini glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek........ 57 Tabela 16: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenje vzgojiteljev o tem, kako vidijo otroka s posebnimi potrebami v skupini glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek........ 58 Tabela 17: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o odgovornosti priprave individualiziranega programa ........................................... 59 Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenje vzgojiteljev o odgovornosti priprave individualiziranega programa glede na delovno dobo ...... 59 Tabela 19: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o odgovornosti. priprave. individualiziranega. programa. glede. na. izkušnje. anketirancev .......................................................................................................... 60 Tabela 20: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o odgovornosti priprave individualiziranega programa glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek........ 61 Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o odgovornosti priprave individualiziranega programa glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek........ 62 Tabela 22: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vključenost vzgojiteljev v izvajanje individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami ........... 64 Tabela 23: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vključenost vzgojiteljev v izvajanje individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami glede na delovno dobo anketirancev ................................................................................... 64 Tabela 24: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vključenost vzgojiteljev v izvajanje individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami glede na izkušnje anketirancev ............................................................................................ 65 Tabela 25: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vključenosti vzgojiteljev v izvajanje individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek .................................................................................................................. 66.

(15) Tabela 26: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vključenost vzgojiteljev v izvajanje individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek .................................................................................................................. 68 Tabela 27: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : vzgojitelji o težavah pri izvajanju dejavnosti na področjih kurikula ........................................................... 69 Tabela 28: Števila (f) in strukturni odstotki (f %):. vzgojitelji o težavah pri. izvajanju dejavnosti na področjih kurikula glede na delovno dobo anketirancev 70 Tabela 29: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojitelji o težavah pri izvajanju dejavnosti na področjih kurikula glede na izkušnje anketirancev ......... 71 Tabela 30: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojiteljev o težavah pri izvajanju dejavnosti na področjih kurikula glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................. 73 Tabela 31: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojitelji o težavah pri izvajanju dejavnosti na področjih kurikula glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................. 74 Tabela 32: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojitelji o težavah pri izvajanju prilagoditev ............................................................................................ 76 Tabela 33: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojitelji o težavah pri izvajanju prilagoditev glede na delovno dobo anketirancev ................................. 76 Tabela 34: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojitelji o težavah pri izvajanju prilagoditev glede na izkušnje anketirancev.......................................... 77 Tabela 35: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojitelji o težavah pri izvajanju prilagoditev glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................................................. 78 Tabela 36: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): vzgojitelji o. težavah pri. izvajanju prilagoditev glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................................................. 79 Tabela 37: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) vzgojiteljev po zadostni strokovni usposobljenosti ...................................................................................... 80 Tabela 38: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o zadostni strokovni usposobljenosti glede na delovno dobo anketirancev ........................... 80 Tabela 39: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o zadostni strokovni usposobljenosti glede na izkušnje anketirancev................................... 81.

(16) Tabela 40: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o zadostni strokovni usposobljenosti glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................................................. 82 Tabela 41: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o zadostni strokovni usposobljenosti glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................................................. 83 Tabela 42: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o ustreznih oblikah pomoči ...................................................................................................... 84 Tabela 43: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o ustreznih oblikah pomoči glede na delovno dobo anketirancev ........................................... 85 Tabela 44: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o ustreznih oblikah pomoči glede na izkušnje anketirancev.................................................... 86 Tabela 45: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o ustreznih oblikah pomoči glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................................................................... 87 Tabela 46: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o ustreznih oblikah pomoči glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ............................................................................... 89 Tabela 47: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o občutkih podpore, razumevanja in sodelovanja s strani vodstva ter ostalih zaposlenih pri delu z otroki s posebnimi potrebami ..................................................................... 90 Tabela 48: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o občutkih podpore, razumevanja in sodelovanja s strani vodstva ter ostalih zaposlenih pri delu z otroki s posebnimi potrebami glede na delovno dobo anketirancev .......... 90 Tabela 49: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o občutkih podpore, razumevanja in sodelovanja s strani vodstva ter ostalih zaposlenih pri delu z otroki s posebnimi potrebami glede na izkušnje anketirancev ................... 91 Tabela 50: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenja vzgojiteljev o občutkih podpore, razumevanja in sodelovanja s strani vodstva ter ostalih zaposlenih pri delu z otroki s posebnimi potrebami glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ........................................... 92 Tabela 51: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o občutkih podpore, razumevanja in sodelovanja s strani vodstva ter ostalih zaposlenih pri.

(17) delu z otroki s posebnimi potrebami glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek ........................................... 94 Tabela 52: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o sodelovanju z izvajalcem dodatne strokovne pomoči ........................................... 95 Tabela 53: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) : mnenje vzgojiteljev o sodelovanju z izvajalcem dodatne strokovne pomoči glede na delovno dobo anketirancev .......................................................................................................... 96 Tabela 54: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o oceni sodelovanja z izvajalcem dodatne strokovne pomoči. glede na izkušnje. anketirancev .......................................................................................................... 97 Tabela 55: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenje vzgojiteljev o oceni sodelovanja z izvajalcem dodatne strokovne pomoči glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek........ 98 Tabela 56: Števila (f) in strukturni odstotki (f %): mnenja vzgojiteljev o oceni sodelovanja z izvajalcem dodatne strokovne pomoči glede na opredelitev predšolskega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek...... 100.

(18) 1 UVOD Inkluzija je zelo širok pojem in ne pomeni zgolj vključevanja vseh otrok oziroma ljudi v vzgojo in izobraževanje, temveč je način življenja, pri katerem na razlike gledamo kot na priložnost za medsebojno dopolnjevanje in povezovanje. To bi bilo potrebno upoštevati tudi v praktični izvedbi vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji.. Tudi vzgojitelji morajo biti inkluzivno naravnani, menimo, da je to ena od temeljnih kvalitet dobrega vzgojitelja. S tovrstnim odnosom se lahko skupaj z drugimi zaposlenimi v vrtcu odzovejo na raznovrstne potrebe otrok s posebnimi potrebami. S skupnim ciljem morajo sodelovati pri pripravi individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v določeno skupino, in pri tem uporabiti pridobljena strokovna znanja. Ne smemo pozabiti, da so vzgojitelji kljub izvajanju dodatne strokovne pomoči tisti, ki z otrokom s posebnimi potrebami preživijo največ časa v okviru vrtca. Morajo imeti glas, močan glas. Želimo, da spoznajo, da imajo pri delu z otroki s posebnimi potrebami našo podporo – podporo inkluzivnih pedagogov. To je bil povod za pripravo tega magistrskega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge smo pripravili osnovo za nadaljnje raziskovanje. V njem smo predstavili inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo se usmerili predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Podrobno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili. z. namenom,. raziskovalnimi. vprašanji. in. s. hipotezami. ter. spremenljivkami. V metodološki opredelitvi pa smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov. S pomočjo anonimne ankete bomo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Spoznali bomo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce. 1.

(19) pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas bo tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temelj - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket, in interpretacijo rezultatov.. 2.

(20) 2 INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI »Inkluzivna vzgoja in izobraževanje predstavljata neodtujljivo pravico otrok do ustreznega in učinkovitega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah« (Kavkler, Clement Morrison, Košak Babuder, Pulec Lah in Viola, 2008, str. 9). Omenjena vzgoja in izobraževanje omogočata vsem otrokom navkljub razlikam, ki se pojavljajo med njimi, da se učijo skupaj. To pripomore k rasti družbe, ki spoštuje razlike med ljudmi, omogoča optimalen razvoj sposobnosti in korekten odnos do vseh ljudi. Tovrstno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa je precej senzibilno področje, na katerem se pojavljajo tako pozitivno kot tudi negativno naravnani konflikti na vseh ravneh šolskega sistema – od vrtca do izobraževanja starejših. Dobri rezultati inkluzivne vzgoje in izobraževanja se lahko pojavljajo zgolj takrat, ko sta dobro načrtovana in se izvajata z vsemi možnimi materialnimi in strokovnimi viri (prav tam, 2008).. Inkluzija temelji na osnovi dokaj novega edukacijskega koncepta, ki ustvarja boljši, bolj human in bolj demokratičen šolski sitem, ki hkrati dopušča različna mnenja, vrednote. Razlike med nami ne šteje med deficite, uči nas tolerance do drugačnosti. Iz inkluzije izhajajo vrednote sodelovanja, soudeležbe, medsebojnih odnosov in prijateljstva. Je pravzaprav najboljša pot za razvoj družbe, ki bo pripravljana na več sprejetosti, ljubezni, skrbi, sodelovanja in prijateljstva (Galeš, 1995). V svojem najširšem pomenu inkluzija ne more pomeniti le vključevanja otrok v razvojne vrtce, dodeljevanja osebnih spremljevalcev ljudem, ki jih potrebujejo, temveč je nekaj popolnoma drugačnega, širšega, pomembnejšega in hkrati tudi nekaj prepričljivega: je boj za enakost ljudi, pravičnost in družbeno pravičnost, solidarnost z vsemi izključenimi ljudmi, ne le z nekaterimi; je boj za neodvisno in demokratično življenje, za emancipiranost ljudi, za družbene in kulturne kode, ki bodo omogočali različnim ljudem skupno življenje brez izključevanja (Rutar idr., 2010). 3.

(21) Inkluzija ustvarja nove prostore, v katerih se lahko ljudje pogovarjajo na nove, drugačne načine. Pogovarjajo se o čemerkoli,. zlasti. pa. proizvajajo. nove. koordinate. za. razumevanje sveta, za njegovo opisovanje, videnje. Nekoliko drugače rečeno: inkluzija pomeni možnost, da različni ljudje na novo ustvarjajo možnosti, na novo razdelijo karte, kar zlasti pomeni, da ne pristajajo na to, da so vselej razdeljene enako, da imajo vselej nekateri vlogo močnih, drugi pa vlogo žrtev. Ali še nekoliko drugače rečeno: inkluzija pomeni, da soglasja, ki vselej obstajajo v danih družbenih okoljih, niso nujno večna, da se torej lahko tudi spremenijo, da nanje ni treba brezpogojno pristajati (prav tam, str. 169).. 2.1 Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu. Opara (2005) pravi, da so otroci s posebnimi potrebami vsi tisti, ki pri vzgoji in izobraževanju potrebujejo različne prilagoditve, daljši oziroma krajši čas in pomoč. Predvsem se moramo opreti na njihove potenciale in na to, kaj potrebujejo in kaj je zanje najboljše. Drugi člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2012) klasificira otroke na podlagi primanjkljajev oziroma motenj v naslednje skupine: - otroci z motnjami v duševnem razvoju, - slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, - gluhi in naglušni otroci, - otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, - gibalno ovirani otroci, - dolgotrajno bolni otroci, - otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, - otroci z avtističnimi motnjami, 4.

(22) - otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Ti otroci potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali pa prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja (prav tam). Otrok s posebnimi potrebami je sposoben učenja in napredka na vseh razvojnih področjih, zato naj ne bo izvzet iz nobenega področja življenja v vrtcu. Glede na njegov razvoj naj mu bo ob odgovarjajoči. osebni. pomoči. in. drugih. vrstah. pomoči. zagotovljeno polno in aktivno sodelovanje z drugimi otroki v oddelku in tudi so/samo/odločanje o svojem življenju. (Navodila h kurikulu z vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami. 2003, str. 6) Delo z otroki s posebnimi potrebami zahteva specifične pristope, ki morajo izhajati iz otrokovih sposobnosti in potreb. Pri delu z otroki s posebnimi potrebami morajo zaposleni v vrtcu prepoznati primanjkljaje, ki se pojavljajo pri otrocih in jih upoštevati pri vsakodnevnem načrtovanju in izvajanju vzgojnoizobraževalnega dela, pri čemer morajo izhajati iz otrokovih pozitivnih lastnosti in sposobnosti. Optimalen razvoj glede na stopnjo in vrsto motnje mu omogočajo s pravilnimi spodbudami. Zelo pomembno je, da se otroku s posebnimi potrebami omogoči razvoj pozitivne samopodobe, ki je najpogosteje produkt interakcije z drugimi osebami, objekti in s situacijami (prav tam). V inkluzivno naravnani vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami prejema strokovno pomoč v skupini in ne zunaj nje kot v integraciji. Inkluzija je lahko popolna, kar pomeni, da gre pri tem za celostno vključevanje otrok s posebnimi potrebami na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ali pa je inkluzija selektivna, pri čemer pa gre za delno vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Inkluzija zahteva vsestransko razvit vzgojno-izobraževalni sistem, ki je zmožen odgovoriti na različne potrebe otrok v rednih oddelkih (Schmidt, 2001).. 5.

(23) »Program predšolske vzgoje, ki se izvaja v rednih oddelkih in se prilagaja otrokom s posebnimi potrebami, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami imenuje program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za predšolske otroke« (Opara, 2015, str. 68).. 2.2 Vzgojno - izobraževalno delo z otroki s posebnimi potrebami v vrtcu. Kurikulum (v nadaljevanju kurikul) za vrtce je temeljni nacionalni dokument, s katerim se strokovno udejstvujeta koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja (Kurikulum za vrtce, 1999). »Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih« (prav tam, str. 3). Namenjen je zaposlenim v vrtcu, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem otrok. Omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo življenja v vrtcu, vpetost vrtca v širše okolje (prav tam). Uresničevanje načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroci se uresničuje prek zagotavljanja enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka in. ob upoštevanju. individualnih razlik v razvoju in učenju, kar pomeni širše in fleksibilno, vendar strokovno zagotavljanje pogojev za stalno in občasno vključevanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami v oddelke vrtca. (prav tam, str. 4) Vsi, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami, morajo v svoje delo vključiti spreminjajoče se zamisli o vključenosti, prikrajšanosti, ranljivem prebivalstvu, 6.

(24) kulturne in etnične raznolikosti ter sposobnosti in primanjkljaje posameznega otroka. Poskrbeti je potrebno, da tako otroci kot družine niso etiketirani, temveč da dobijo potrebno podporo, ki jo potrebujejo tako v okviru vrtca kot skupnosti (Moore, Morcos in Robinson, 2009).. 2.2.1 Cilji Kurikuluma za vrtce. Kurikulum za vrtce (1999) opredeljuje naslednje cilje pri vzgojno-izobraževalnem delu: - bolj odprt in fleksibilen kurikul v različnih programih za predšolske otroke, - pestrejša in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih dejavnosti, - bolj uravnotežena ponudba različnih področij in dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih, ki hkrati ne onemogoča poglobljenosti na določenih področjih, - večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire, - oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik, - večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnosti otrok, - dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu, - prerazporeditev časa, prostora in opreme v vrtcu, - večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev, - povečanje vloge evalvacije pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu, - izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši.. 2.2.2 Načela Kurikuluma za vrtce Da lahko zaposleni v vrtcih uresničujejo cilje, morajo slediti načelom, ki pripomorejo. k. njihovemu. uresničevanju.. Načela, ki. jih pri. vzgojno-. izobraževalnem delu morajo zaposleni v vrtcih upoštevati, so zapisana v Kurikulumu za vrtce (1999):. 7.

(25) -. načelo demokratičnosti in pluralizma: vključuje različne programe, teoretske pristope in modele ter metode in načine dela s predšolskimi otroki v vrtcu – to pa dosežemo s čim pestrejšim izborom vsebin in dejavnosti;. -. načelo odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu: predstavlja kakovostno podlago za visoko profesionalno delo, s tem da je kurikul odprt za uveljavljanje različnih posebnosti okolja, otrok in staršev za uveljavljanje avtonomnosti vrtca, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vrtcu ter za prilagajanje različnim spremembam. Vsebine in metode v okviru posameznega področja dejavnosti v vrtcu morajo biti vzgojiteljem in njihovim pomočnikom omogočene s čim pestrejšo ponudbo vsebin, dejavnosti in metod ob upoštevanju zmožnosti in potreb posameznega otroka, hkrati pa jim mora biti na različnih ravneh dela omogočena dopolnitev z dejavnostmi, s vsebinami in z metodami po lastni presoji, ki pa morajo biti usklajene s Kurikulumom za vrtce;. -. načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma:. pomeni. omogočanje. enakovrednih. pogojev. za. optimalni razvoj vsakega otroka, upoštevanje značilnosti starostnega obdobja in individualnih razlik v razvoju in učenju. Čim širše strokovno in fleksibilno zagotavljanje pogojev za stalno ali občasno vključevanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami v življenje in delo rednih oddelkov v vrtcu, z upoštevanjem skupinskih razlik in ustvarjanje pogojev za njihovo izražanje. Na ravni izbora vsebin, dejavnosti in materialov pa upoštevanje načela različnosti in multikulturalizma, ki naj otrokom omogoča izkušnje in spoznanja o različnosti sveta;. -. načelo omogočanja izbire in drugačnosti, ki se odraža v programih za predšolske otroke, med katerimi bodo starši lahko izbirali ter na ravni načrtovanja dejavnosti in organizacije prostora in časa, ki otrokom omogoča, da izbirajo med različnimi dejavnostmi in vsebinami glede na njihove želje, interese, sposobnosti, razpoloženje, pri čemer je zelo 8.

(26) pomembno, da gre za izbiro med alternativnimi dejavnostmi in vsebinami, ne pa za izbiro med sodelovanjem in nesodelovanjem, aktivnostjo in neaktivnostjo, usmerjeno zaposlitvijo in prosto igro;. -. načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti, ki se kaže v organizaciji prostora in časa, ki otroku omogoča umik od skupinske rutine ali izražanje individualnosti pri različnih dejavnostih; v komunikaciji, ki otroku (in njegovim staršem) omogoča, da ne govori, riše, poje o nečem, kar želi ohraniti zase, in v spoštovanju otrokovega telesa, ki mu omogoča, da ne kaže tistih delov svojega telesa, ki jih ne želi;. -. načelo uravnoteženosti na eni strani med otrokovimi razvojnimi značilnostmi ter kurikulom na drugi; med različnimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja ter posameznimi področji dejavnosti v vrtcu. To načelo se nujno dopolnjuje z načelom izbire in drugačnosti, ki zapoveduje, da se otroku zagotavlja dejavnosti z vseh področij in spodbuja vse vidike njegovega razvoja, hkrati pa se aktivno spodbuja in omogoča poglobljen razvoj otrokovih močnih področij ter tudi tistih področij, ki se zaradi motenj, primanjkljajev ali ovir razvijajo počasneje. Načelo se odraža tudi v sistematičnem (zgodovinskem) razvoju občutljivosti za probleme in zavest o različnih možnih odgovorih nanje;. -. načelo strokovne utemeljenosti kurikula tako z vidika specifičnih značilnosti razvoja in učenja predšolskih otrok kot z vidika razlike med dvema starostnima obdobjema (od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti), kot tudi z vidika spoznanj znanstvenih ved, ki opredeljujejo posamezna področja dejavnosti v vrtcu ter dalje s širšega vidika spoznanj edukacijskih ved in kulturoloških študij; pozabiti pa ne smemo na vidik primerjanja kurikulov v vrtcu v celoti ali po posameznih elementih ali po posameznih kurikularnih dokumentih;. -. načelo pogojev za uvedbo novega kurikula sloni na stalnem strokovnem izpopolnjevanju vodstvenih in vseh strokovnih delavcev v vrtcu. V primeru načrtovanja novega kurikula v vrtcu, je treba natančno navesti in 9.

(27) opisati potrebne pogoje za izvedbo in jih pred uvedbo vse (nekatere takoj in druge postopoma) tudi zagotoviti. Še posebno pazljivi moramo biti pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v različne programe v vrtcu. Na ravni lokalne skupnosti, vrtca in oddelka pa se izvaja sistematično spremljanje, analiziranje in načrtovanje pogojev predšolske vzgoje v vrtcih;. -. načelo horizontalne povezanosti dejavnosti različnih področij v vrtcu in pri tem različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja. Izbira naj se tiste vsebine, metode in načine dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo specifičnosti predšolskega obdobja;. -. načelo vertikalne povezanosti med družino in vrtcem med prvim in drugim starostnim obdobjem (se dopolnjujeta skozi celotno predšolsko obdobje); med vrtcem in osnovno šolo;. -. načelo sodelovanja s starši¸ ki jim mora biti javno dostopno pisno in ustno obvestilo o različnih ponudbah programov v vrtcu. Pri stiku s starši je treba spoštovati zasebno sfero družin, njihovo kulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, prepričanja, stališča, navade in običaje ter dosledno upoštevati njihovo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Zagotoviti se jim mora stalno informiranje ter sistematično seznanjanje z njihovimi pravicami in odgovornostmi. Starši imajo tudi različne pravice: pravica do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega razgovora o otroku z vzgojiteljem in s pomočnikom, s svetovalno službo; pravica do postopnega uvajanja otrok v različne programe vrtca; pravica sodelovanja pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu (tudi pri vzgojnem delu), a morajo upoštevati strokovno avtonomnost vrtca;. -. načelo sodelovanja z okoljem, ki apelira na učenje v najbližjem okolju vrtca, upoštevanje naravnih in družbeno-kulturnih specifičnosti okolij, iz katerih prihajajo otroci, ter upoštevanje različnosti in možnosti uporabe omenjenega;. 10.

(28) -. načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega izpopolnjevanja osebja znotraj oddelka, med oddelki in znotraj vrtca, vrtcev z drugimi vrtci ter vrtcev z drugimi vzgojnoizobraževalnimi, strokovnimi in drugimi institucijami;. -. načelo kritičnega vrednotenja na treh ravneh: raven vsakodnevnih medsebojnih interakcij v oddelku (red v oddelku, zagotavljanje potrebnih pogojev za izvajanje predšolske vzgoje, spremljanje razvoja oddelčne skupine in posameznega otroka); raven načrtovanja posameznih področij dejavnosti v vrtcu, vsebin in metod dela; raven pravic in odgovornosti staršev (ki bazira na ravni vrtca, lokalne skupnosti in ustanovitelja vrtca);. -. načelo razvojno-procesnega pristopa, kjer je v ospredju predšolske vzgoje otrokov vsesplošni (duševni in telesni) razvoj in v tem temeljnem okviru usvajanje znanj posebnih ved, katerih cilj je omogočiti pridobivanje osnovnih znanj v zvezi z njenimi najbolj splošno veljavnimi in uporabnimi koncepti. V predšolski dobi je cilj učenja sam proces učenja, ki spodbujanja za otrokovo posamezno razvojno obdobje značilne strategije dojemanja, izražanja in razmišljanja;. -. načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja predstavlja stalno skrb za sprotno zagotavljanje udobnega in za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje tako iz vzgojiteljevega načrtovanega in nenačrtovanega usmerjanja kot tudi iz otrokovih samoiniciativnih pobud. Pomembno je, da se otroke spodbuja ter navaja na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov ter razvija občutljivost in zavest o problemih. Omogočeno jim mora biti vsesplošno izražanje (tako verbalno kot tudi drugi načini izražanja), pri čemer je pomembno upoštevanje njihovih individualnih potreb in interesov ter pravice do zasebnosti, omogočanje in spodbujanje rabe jezika v različnih funkcijah.. 11.

(29) 2.2.3 Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami Tudi otroci s posebnimi potrebami se lahko vključujejo v redne oddelke vrtca, a v skladu z usmeritvijo in odločitvijo Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Glede na stopnjo otrokovega razvoja in njegove razvojne potrebe ter primanjkljaje in glede na otrokove individualne značilnosti se organizira dodatno individualno in strokovno pomoč (Kurikulum za vrtce, 1999).. Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami predstavljajo prilogo Kurikuluma za vrtce. Temeljijo na novejših spoznanjih različnih strok, ki narekujejo, da je otrokom s posebnimi potrebami potrebno zagotoviti zgodnje odkrivanje, ustrezno diagnostiko in čim zgodnejšo vključitev v programe vzgoje in izobraževanja, kjer naj otroci živijo v sožitju z drugimi (Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami. 2003, str. 4).. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami med druge vrstnike omogoča razvoj njihovih zmožnosti, hkrati pa sprejemanje in priznavanje drugačnosti in motenj, ki jih spremljajo vse življenje. Obenem daje tako otrokom s posebnimi potrebami kot tudi drugim otrokom in odraslim možnost razumevanja in spoštovanja vsakega človeka kot enkratnega in vrednega posameznika (prav tam, str. 4).. Namen Navodil h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami je podpora zaposlenim v vrtcih, ki imajo v svoje oddelke vključene otroke s posebnimi 12.

(30) potrebami, da primerno izvajajo vzgojno-izobraževalni program. Uporabljajo se skupaj s Kurikulumom za vrtce. V začetnem delu so opredeljena navodila strokovnim delavcem vrtcev za načrtovanje in izvajanje predšolske vzgoje ne glede na primanjkljaj, ki ga ima otrok, vključen v skupino. V poglavju Dopolnitve po posameznih vrstah motenj so predstavljene prilagoditve, ki jim je potrebno slediti glede na primanjkljaje posameznega otroka, in sicer tako na ravni strokovnega načrtovanja kot na izvedbeni ravni (prav tam).. Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami imajo dve dopolnitvi, in sicer Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami - za otroke z avtističnimi motnjami in Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami - za dolgotrajno bolne otroke. Ti dve dopolnitvi sta zastavljeni na enak način, kot je opisano v zgornjem odstavku. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na Smernice za delo v oddelkih za predšolske otroke z motnjami avtističnega spektra, ki podajajo smernice za vzgojo in izobraževanje omenjenih otrok (»Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport«, b. l.).. 2.2.3.1 Načela vzgoje predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Navodila, o katerih govorimo v zgornjem podpoglavju, sledijo temeljnemu cilju, ki narekuje usmeritev h kakovosti življenja predšolskih otrok s posebnimi potrebami – na tem cilju pa temeljijo načela, na katerih slonijo organizacija, vsebina in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami. Omenjena načela po Navodilih h kurikulumu z vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami (2003) so dodatek načelom, s katerimi se srečamo v Kurikulumu za vrtce in so sledeča:. 13.

(31) - načelo pravočasne usmeritve v ustrezen program predšolske vzgoje, ki obsega zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje, usmerjanje in zagotavljanje ustreznega programa, - načelo interdisciplinarnosti, ki se izvaja na ravni odkrivanja, diagnosticiranja, načrtovanja, izvajanja, spremljanja na ravni vrednotenja in usmerjanja ter na ravni povezovanja različnih znanstvenih in strokovnih spoznanj, - načelo integracije ali inkluzije:  kot splošno vrednost (različnost je bogastvo in kakovost življenja) in kot sodobno obliko vzgoje in izobraževanja,  kot normalizacijo pogojev (življenje brez izključevanja),  kot drugačnost, ki je vsakdanjost,  kot različne pravice za ustvarjanje enakih pogojev za razvoj,  kot skupno vzgojo v ustreznem okolju, skupini, programu ali delu programov,  kot mentalno zdravje družine,  - načelo individualizacije, ki mora biti upoštevano na ravni načrtovanja programa za posameznega otroka, izvajanja, sodelovanja s starši oziroma z družino ter na ravni sodelovanja s strokovnjaki in z ustanovami, - načelo celovitosti kot kompleksen pristop do otroka, kot celovitost področij vzgoje in izobraževanja, okolja in tima strokovnjakov, - načelo kontinuiranosti programov na ravni fleksibilnosti programa in na ravni prehajanja med različnimi oblikami vzgoje in izobraževanja, - načelo timskega dela na ravni stalnega sodelovanja med strokovnimi in drugimi delavci, ki prihajajo neposredno ali posredno v stik z otrokom s posebnimi potrebami.. 14.

(32) 2.2.4 Vloga odraslih pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami Da je otrok s posebnimi potrebami v vrtcu deležen celovite obravnave, zanj in za njegove interese skrbi skupina strokovnjakov: vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, specialni ali inkluzivni pedagog/defektolog in po potrebi tudi drugi delavci vrtca. Omenjena skupina skupaj z otrokovimi starši sodeluje v procesu vzgoje otroka s posebnimi potrebami v vrtcu in tvorijo strokovni tim za pripravo individualiziranega programa. Ko se ta pripravlja, se upoštevajo lastna opažanja pri spremljanju otrokovega napredka in vse druge informacije, ki so na voljo. Prilagaja se ga vsebinam in dejavnostim, ki so v oddelku trenutno aktualne. Zastavljen je na ciljih, ki prispevajo k otrokovemu potencialnemu razvoju. Individualiziran program je glede na otrokov odziv potrebno dopolnjevati ali usklajevati (prav tam).. Ravnatelji vrtcev z razumevanjem in s pozitivno naravnanostjo pripomorejo pri iskanju možnosti in poti za čim bolj kakovostno vzgojo otrok s posebnimi potrebami v procesu prilagojenega izvajanja kurikula. Svetovalni delavci v skladu s strokovno usposobljenostjo otroku nudijo neposredno pomoč, prav tako tudi družini, kateri svetujejo in jo usmerjajo pri iskanju pomoči različnih strokovnjakov in drugih ustanov. Usklajujejo dejavnosti pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju predšolskih programov za otroke s posebnimi potrebami (prav tam). Pri večini nalog za otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v skupino, imajo najodgovornejšo nalogo vzgojitelji in njihovi pomočniki. Pri tem nosijo polno poklicno in osebno odgovornost. Potrebujejo vso strokovno podporo tako specialnih oziroma inkluzivnih pedagogov/defektologov kot tudi drugih strokovnih delavcev, ki delajo z otrokom, prav tako podporo različnih zunanjih sodelavcev, svetovalne službe vrtca, vodstvenih delavcev in ravnatelja vrtca. V proces pomoči otroku s posebnimi potrebami so namreč vpleteni v delo z njim, v sodelovanje s starši in z različnimi strokovnjaki. Zatorej potrebujejo več znanja, izkušenj in osebne angažiranosti (prav tam).. 15.

(33) Sodelujejo z defektologom oziroma drugimi strokovnimi delavci, da skupaj prilagajajo. program. dela. specifičnim. potrebam. otroka,. realizirajo. del. individualiziranega programa in neprekinjeno spremljajo otrokov napredek glede na raven dosežkov in stopnjo socializacije v oddelku. Delo v oddelku usklajujejo s posebnimi potrebami otroka na takšen način, da lahko odgovarjajoče naloge za celoten oddelek nemoteno potekajo (prav tam).. Njihova naloga je, da s svojim odzivanjem na posameznega otroka in situacije ustvarjajo emocionalno in socialno varno ozračje v oddelku, v katerem bodo lahko vsi otroci na svoj način izrazili sebe, svoje sposobnosti, zmožnosti in posebnosti. S temeljitim poznavanjem karakteristik otroka s posebnimi potrebami in njegovih sposobnosti vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev lahko vplivajo na otrokovo aktivnost in razvijajo njegov interes za raziskovanje novega v okolici. Otroka s posebnimi potrebami vzgajajo tako, da bo znal znanje poiskati in uporabiti v življenju. Zaupati morajo v otroka, njegov razvoj in njegove sposobnosti. To je hkrati temelj, da se lahko vživijo v otroka in ga spodbujajo (prav tam, str. 9). Vzgojitelji in njihovi pomočniki z refleksijo lastnega dela pomagajo otroku pri njegovem razvoju. Z lastnim zgledom in vplivom na druge otroke ter njihove starše naj pripravijo in ustvarijo primerno klimo za sprejetje otroka s posebnimi potrebami v oddelku (prav tam). Strokovni tim je s svojimi člani neke vrste območje, namenjeno izmenjavi informacij o otrokovih dosežkih v oddelku in doseženi stopnji vključitve v okviru individualiziranega programa, ki ga je otrok deležen. Tu se izpostavijo težave, če se pojavijo, predlagajo se možne rešitve (prav tam). Če je otrok s posebnimi potrebami vključen v redni oddelek vrtca, vrtec to obvezuje k zagotavljanju neposredne pomoči otroku, k pomoči in svetovanju vzgojiteljem in pomočnikom ter staršem s strani inkluzivnega pedagoga ali drugega strokovnjaka. Ta izvaja dodatno strokovno pomoč otroku s posebnimi 16.

(34) potrebami v oddelku ali/in individualno, kar je odvisno od otrokovih potreb, težav in motenj. Koordinira sodelovanje med vrtcem, izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi, invalidskimi združenji, društvi in drugimi, ki lahko nudijo ustrezno pomoč pri reševanju problematike otroka s posebnimi potrebami. Je član strokovnega tima in povezuje posamezne strokovnjake, vodstvo vrtca, starše in otroka. Sodeluje pri pripravi individualiziranega programa in informira, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji programa za otroka skupaj z vzgojitelji in s pomočniki vzgojiteljev, ki imajo v oddelku otroka s posebnimi potrebami – vedno jim nudi strokovno pomoč in svetovanje, prav tako tudi staršem, s katerimi sodeluje (prav tam). Pomembna naloga izvajalca dodatne strokovne pomoči je priprava in realizacija programa dela s starši oziroma z otrokovo družino, za katero po potrebi ob informativnih in svetovalnih programih organizira in izvaja tudi usposabljanje staršev in drugih družinskih članov za skupno bivanje. Prav tako sodeluje z vzgojitelji in njihovimi pomočniki pri informiranju staršev drugih otrok v vrtcu in pri informiranju staršev vseh drugih otrok v oddelku, v katerega je vključen otrok s posebnimi potrebami (prav tam).. 2.3 Dodatna strokovna pomoč v vrtcu Tisti otroci s posebnimi potrebami, ki imajo usmeritev v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo, lahko. z. odločbo o usmeritvi pridobijo dodatno strokovno pomoč v obliki največ treh ur tedensko. Največ dve uri se izvajata kot dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir ali motenj, ena ura pa v obliki svetovalne storitve. Dodatna strokovna pomoč za predšolske otroke se izvaja v času, ko bivajo v vrtcu (Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči, 2013). Peti člen Pravilnika o izobrazbi vzgojiteljev predšolskih otrok in drugih strokovnih delavcev v programih za predšolske otroke in v prilagojenih programih za predšolske otroke s posebnimi potrebami (2012) določa, da je izvajalec dodatne strokovne pomoči lahko oseba, ki je končala univerzitetni študijski program 17.

(35) defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali pa magistrski študijski program druge stopnje logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, psihologija, pedagogika ali inkluzivna pedagogika. Izvajalec dodatne strokovne pomoči mora otroku omogočiti, da se ta pomoč prepleta in spaja z njegovo igro ali dejavnostjo v danem trenutku. Otroka spodbuja k urjenju posameznih spretnosti in veščin. Delo z otrokom lahko poteka v oddelku, individualno ali pa v manjši skupini (Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami, 2003). Izvajalec dodatne strokovne pomoči ima pomembno vlogo, saj vzgojiteljem, njihovim pomočnikom in staršem nudi strokovno pomoč svetuje glede dela z otrokom in glede njegovih posebnosti. Predvsem pa je vez med strokovnjaki (tudi vzgojiteljem in pomočnikom vzgojitelja), vodstvom vrtca, starši in otrokom. Skrbeti mora tudi za sodelovanje vrtca z zunanjimi ustanovami, ki lahko nudijo ustrezno pomoč otroku s posebnimi potrebami. Pri pripravi individualiziranega programa uredi in pripravi specialno-pedagoško diagnostiko ter sodeluje z ostalimi člani strokovne skupine (prav tam).. 18.

(36) 3 ZAKONI, KI UREJAJO VZGOJO IN IZOBRŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V VRTCU. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja, ter na naslednjih ciljih in načelih: - zagotavljanje največje koristi otroka, - celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja, - enake možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok, - vključevanje staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov v postopek usmerjanja in oblike pomoči, - individualizirani pristop, - interdisciplinarnost, - ohranjanje. ravnotežja. med. različnimi. področji. otrokovega. telesnega in duševnega razvoja, - čim prejšnje usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja, - takojšnja in kontinuirana podpora in strokovna pomoč v programih vzgoje in izobraževanja, - vertikalna prehodnost in povezanost programov, - organizacija vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja, - zagotavljanje ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka (»Ministrstvo …, b. l.).. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v vrtcu se izvajata v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) in s predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje: Zakon o vrtcih, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (prav tam).. 19.

(37) Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo. prilagojeno. izvajanje. programov. vzgoje. in. izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja (prav tam, b. l.). Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ima dve prilogi, ki štejeta kot sestavni del pravilnik, in sicer so to Kriteriji za opredelitev primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami ter Kriteriji za otroke z avtističnimi motnjami. Sprejel jih je direktor Zavoda RS za šolstvo v soglasju z Ministrom za izobraževanje, znanost in šport (prav tam).. 3.1 Zakon o vrtcih Zakon o vrtcih (1996) ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci, in pravi, da je predšolska vzgoja v vrtcih sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja. Določa temeljne naloge vrtcev, ki so v pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.. Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe za predšolske otroke. Ti otroci so glede na vrsto in stopnjo 20.

(38) primanjkljaja, ovire oziroma motnje opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. (prav tam, str. 3). Pri sprejemu v vrtec imajo otroci s posebnimi potrebami prednost. Za oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se v skladu z normativi in s standardi zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna. Osnova za plačilo staršev otrok s posebnimi potrebami je cena programa za druge, enako stare otroke. Vzgojitelji, ki izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, po določilu zakona morajo imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri. Lahko pa izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja in opravijo ustrezen študijski program ustreznega specialno-pedagoškega izpopolnjevanja (prav tam).. 3.2 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Ta zakon ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih: predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih. oseb. s. posebnimi. potrebami,. osnovnega. glasbenega izobraževanja, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja,. srednjega. strokovnega. in. tehniškega. izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter izobraževanja odraslih (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 1996, str. 1).. 21.

(39) Vzgojno-izobraževalni zavodi po tem zakonu so zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo programe za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne vzgojne programe domov za učence in dijaških domov in javno veljavne programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (prav tam, str. 5).. Vrtci, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami, uporabljajo določbe, ki veljajo za vrtce, če z zakonom ni drugače določeno. V vrtcih se za otroke s posebnimi potrebami v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad otroki in med njimi ter neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju (prav tam). Minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica določi javnim vrtcem, da morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo ter prostor in opremo. Izvajalce določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo. Dejavnost vzgoje in izobraževanja v vrtcu opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih. Zaposleni sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca. Vzgojno-izobraževalno delo morajo izvajati v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. Obvladati morajo slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo in opravljen strokovni izpit (prav tam). »Vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se lahko izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja« (prav tam, str. 6).. 22.

(40) »Javna mreža zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mora zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo« (prav tam, str. 7). Izobraževalni programi se v Sloveniji pripravijo v skladu z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov, ki jih določi pristojni strokovni svet po predhodnem soglasju ministra. Sestavljeni so iz splošnega in posebnega dela. Splošni del vsebuje ime programa, cilje vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev, pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja. Posebni del vsebuje: predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu. Vsebuje pa tudi znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta. Posebni del prilagojenih izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami vsebuje tudi dejavnosti, ki so potrebne za doseganje optimalnega razvoja posameznega otroka oziroma mladostnika in navodila za izvajanj. Programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami sprejema Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje (prav tam). V javnih vrtcih deluje svetovalna služba, ki opravlja poklicno svetovanje. Svetuje staršem, sodeluje z vzgojitelji, z vodstvom pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja vrtca ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela. Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi (prav tam). »Svetovalna služba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami» (prav tam, str. 29). Vrtec je dolžan uporabljati sredstva, s katerimi se financira, v skladu z namenom, za katerega so mu bila dodeljena. Vrtci se v Sloveniji financirajo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov gospodarskih združenj in zbornic, 23.

(41) plačil staršev za storitve v predšolski vzgoji, sredstev od prodaje storitev in izdelkov, donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov. Tako javni kot zasebni vrtci se ne smejo financirati iz sredstev političnih strank. Sredstva za izvedbo obravnave in postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami se v skladu z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami zagotavljajo iz državnega proračuna (prav tam).. 3.3 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) Odločba o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami omogoča vzgojnoizobraževalno delo, ki je zastavljeno z individualiziranim programom, kar opredeljuje slovenska zakonodaja: otroci, ki so usmerjeni, pridobijo status osebe s posebnimi potrebami (Pulec Lah, 2005). Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) s četrtim členom zapoveduje cilje in načela vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Ta pravi, da je potrebno: - zagotavljanje največje koristi za otroka, - celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja, - enake možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok, - vključevanje staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov v postopek usmerjanja in oblike pomoči, - individualiziran pristop, - interdisciplinarnost, - ohranjanje ravnotežja med različnimi področji otrokovega telesnega in duševnega razvoja, - čim prejšnja usmeritev v ustrezen program vzgoje in izobraževanja, - takojšnja in kontinuirana podpora ter strokovna pomoč v programih vzgoje in izobraževanja, - vertikalna prehodnost in povezanost programov, - organizacija vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja ter zagotavljanje ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka.. 24.

(42) Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami poteka po: - programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, - prilagojenem programu za predšolske otroke (prav tam). »Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo izvajajo javni vrtci, izjemoma pa tudi javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki izvajajo ta program« (prav tam, str. 7). Individualiziran program opredeljuje omenjeni zakon ter tako uresničuje cilje in načela vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki ga mora vzgojnoizobraževalni zavod, kamor je otrok s posebnimi potrebami vključen, izoblikovati najkasneje v roku trideset dni po prejetju odločbe o usmeritvi otroka (prav tam). Šestintrideseti člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pravi, da se določijo organizacija in izvedba dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, izvajanje svetovalnih storitev in izvajanje učne pomoči, in sicer z individualiziranim programom, v programu s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo (prav tam). V individualiziranem programu pa se opredelijo še: - cilji in oblike dela na posameznih vzgojno-izobraževalnih področjih, - strategije vključevanja otroka s posebnimi potrebami v skupino, - potrebne prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, doseganju standardov in napredovanju, - uporaba prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije, - izvajanje fizične pomoči, - izvajanje tolmačenja v slovenskem znakovnem jeziku, - prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, - časovna razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela, - veščine za čim večjo samostojnost v življenju, - načrt vključitve v zaposlitev (prav tam).. 25.

(43) Strokovno skupino za izdelavo individualiziranega načrta zastavi ravnatelj, v njej pa so strokovni delavci, ki sodelujejo pri njegovem izvajanju. Tim, ki pripravi in spremlja individualiziran program, vključuje še starše in otroka s posebnimi potrebami, pri kateremu pa se vzame v obzir zrelost in starost (prav tam).. 3.4 Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Komisije prve in druge stopnje predlagajo usmeritev otrok s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, in tem pravilnikom, v skladu s predpisi,. ki. urejajo. področje. predšolske. vzgoje,. osnovnošolskega, poklicnega, strokovnega ter splošnega srednjega izobraževanja, in z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, upoštevajoč pravila strok. Strokovno mnenje mora biti izčrpno, utemeljeno in skladno. z. dejanskim. stanjem. obravnavanega. otroka. (Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, 2013, str. 1).. Strokovno mnenje s strani Komisije za usmerjanje predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v primeren program vzgoje in izobraževanja. Pri tem moramo imeti v mislih otrokove potrebe na telesnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem področju in posebne zdravstvene potrebe. V mislih moramo imeti tudi otrokove dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja. Upoštevati moramo predvidevanja otrokovega nadaljnjega razvoja, vključujoče z njegovimi primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami skladno s Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj (prav tam).. 26.

(44) V program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo so lahko usmerjeni otroci: - z lažjo motnjo v duševnem razvoju, - slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, - gluhi in naglušni otroci, - otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, - gibalno ovirani otroci, - dolgotrajno bolni otroci, - otroci z avtističnimi motnjami (prav tam).. 3.5 Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči (2013) določa obseg, način in pogoje za izvajanje dodatne strokovne in fizične pomoči za vsako posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami. V dodatni strokovni pomoči so združene dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter učna pomoč. Izvaja se lahko individualno ali v posebni skupini. Namenjena je otrokom s posebnimi potrebami, usmerjenim v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo.. 3.6 Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami začne veljati šele 1. januarja 2019. Kot otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju ta zakon navaja otroke z razvojnimi zaostanki, primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter otroke z dolgotrajnimi boleznimi. Navaja, da so otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju tisti, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire. 27.

No results found