The use of value analysis in new product development

Full text

(1)UPORABA METOD VREDNOSTNE ANALIZE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA Diplomsko delo. Študent:. Jurij KOKALJ. Študijski program:. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Gospodarsko inženirstvo – smer strojništvo. Mentor na FS:. doc. dr. Iztok PALČIČ. Mentorica na EPF:. doc. dr. Lidija HAUPTMAN. Maribor, september 2013.

(2) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. IZJAVA. Podpisani KOKALJ Jurij izjavljam, da: . je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr. Iztoka PALČIČA, doc. dr. Lidije HAUPTMAN;. . predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;. . soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru.. Maribor, 6.9.2013. Podpis: ___________________________. I.

(3) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Iztoku PALČIČU, mentorici docentki dr. Lidiji HAUPTMAN za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.. II.

(4) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. UPORABA METOD VREDNOSTNE ANALIZE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA Ključne besede: vrednostna analiza, analiza funkcij izdelka, slovenski računovodski standardi, Combinex metoda, metoda 635 UDK: 005.52:330.133.1(043.2). POVZETEK Diplomska naloga obsega uvod – 1. poglavje, jedro – poglavja 2, 3 in 4 ter zaključne ugotovitve v 5. poglavju Diplomska naloga obsega v 2. poglavju teoretičen opis pojmov in metod vrednostne analize, ki se uporabljajo pri razvoju novega izdelka, s pomočjo študija navedene literature in elektronskih virov. Te metode so: . analiza funkcij izdelka. . metoda 635. . ocenjevanje idej. . Combinex metoda V 3. poglavju smo te iste metode uporabili pri razvoju izdelka Večnamenski stol s. pomočjo vsebine projektne naloge Razvoj izdelka Večnamenski stol. Izdelku smo določili funkcije, njihove tehnične rešitve, na podlagi tega so se odlikovale variante izdelka, med katerimi smo izbrali najprimernejšo. Četrto poglavje obsega še računovodsko obravnavo razvoja novega izdelka po slovenskih računovodskih standardih.. III.

(5) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. THE USE OF VALUE ANALYSIS IN NEW PRODUCT DEVELOPMENT. Keywords: value management, analysis of product features, Slovene Accounting Standards, Combinex method, method 635 UDK: 005.52:330.133.1(043.2). ABSTRACT This diploma thesis consists of an introduction – Chapter 1, a mainbody – Chapters 2, 3, 4, and a conclusion – Chapter 5. The second chapter is comprised of a theoretical description of the concepts and methods of value analysis used in the development of a new product. The information was acquired with the use of relevant study literature and internet sources. The methods are the following: . Analysis of product features. . Method 635. . Idea evaluation. . Combinex method. In the third chapter, these same methods and the content of our project work were used in the development of the product Multi-purpose Chair. We determined the functions of the product and their tehnical solutions based on which we distinguished different product variants, among which the most appropriate was chosen. The fourth chapter covers the accounting treatment of the development of the product according to the Slovene Accounting Standards (SAS).. IV.

(6) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. UPORABLJENE KRATICE SRS – slovenski računovdski standardi GR - grobi rezultat – največji izmed grobih rezultatov T – teža posamezne funkcije M – zaporedno mesto funkcije glede na njeno pomombnost DDV – davek na dodano vrednost. V.

(7) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. KAZALO VSEBINE 1. 2. UVOD ...................................................................................................................... 1 1.1. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ..................................................... 1. 1.2. NAMEN IN CILJI .................................................................................................. 2. 1.3. PREDPOSTAVKE IN UPORABLJENE METODE ........................................................ 3. PREDSTAVITEV METOD VREDNOSTNE ANALIZE .................................. 4 2.1. ANALIZA FUNKCIJ IZDELKA S STROŠKI FUNKCIJ ................................................. 5. 2.2. METODA 635 ..................................................................................................... 8. 2.3 OCENJEVANJE IDEJ .............................................................................................. 10. 3. 2.4. COMBINEX METODA ......................................................................................... 13. 2.5. SKLEPNE UGOTOVITVE ..................................................................................... 14. FUNKCIJSKA ANALIZA IZDELKA »VEČNAMENSKI STOL« ................ 15 3.1. VRSTE FUNKCIJ NA PRIMERU IZDELKA VEČNAMENSKI STOL ............................. 15. 3.2. ANALIZA IN VREDNOTENJE POMEMBNOSTI FUNKCIJ NA PRIMERU IZDELKA. VEČNAMENSKI STOL .............................................................................................................. 18. 3.3. ISKANJE TEHNIČNIH REŠITEV ZA FUNKCIJE ....................................................... 20. 3.4. STROŠKOVNA ANALIZA FUNKCIJ IZDELKA VEČNAMENSKI STOL......................... 21. 3.5. IZBIRA VARIANTNE REŠITVE IZDELKA .............................................................. 22. 3.6. COMBINEX METODA ......................................................................................... 26. 3.6.1 Izbor kriterijev ........................................................................................... 26 3.6.2 Opredelitev faktorjev relativne pomembnosti za posamezen kriterij ........ 28 3.6.3 Opredelitev omejitev za kriterije in izdelava krivulj koristnosti ............... 29 3.6.4 Ocenjevanje variantnih rešitev po posameznem kriteriju ......................... 35 3.6.5 Izračun relativne teže koristnosti predlaganih rešitev ............................... 37 3.7. DOLOČITEV CILJNIH STROŠKOV NA PODLAGI IZBRANE STRATEGIJE .................. 39. 3.8. PRIPOROČILA ZA NADALJNJI RAZVOJ ................................................................ 39. 3.8.1 Možnost izbora drugih materialov ............................................................. 39 3.8.2 Možnost izboljšanja udobnosti stola.......................................................... 40 3.9. SKLEPNE UGOTOVITVE ..................................................................................... 40. VI.

(8) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝ 4. ˝Diplomsko delo˝. RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA RAZVOJA NOVEGA IZDELKA ........ 41 4.1 OPREDELITEV IN. POJASNILO STROŠKOV ZA NOVI IZDELEK PO SRS ..................... 41. 4.2. ANALIZA STROŠKOV PO KOMPONENTAH .......................................................... 47. 4.3. RAZVIDOVANJE TIPIČNIH POSLOVNIH DOGODKOV POVEZANIH Z IZDELAVO. VEČNAMENSKEGA STOLA ....................................................................................................... 50. 4.4. PRIMERJAVA OBRAVNAVANJA STROŠKOV Z VIDIKA VREDNOSTNE ANALIZE IN. RAČUNOVODSKEGA VIDIKA PO SRS....................................................................................... 56. 4.5. SKLEPNE UGOTOVITVE ...................................................................................... 57. 5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE........................................................................... 58. 6. LITERATURA IN VIRI ...................................................................................... 59. KAZALO SLIK Slika 1: 1. variantna rešitev ...................................................................................................... 22 Slika 2: 2. variantna rešitev ...................................................................................................... 23 Slika 3: 3. variantna rešitev ...................................................................................................... 24 Slika 4: 4. variantna rešitev ...................................................................................................... 25 Slika 5: krivulja koristnosti po kriteriju lastna cena ................................................................. 29 Slika 6: krivulja koristnosti po kriteriju dobavni rok ............................................................... 30 Slika 7: krivulja koristnosti po kriteriju garancija .................................................................... 31 Slika 8: krivulja koristnosti po kriteriju ergonomičnost ........................................................... 32 Slika 9: krivulja koristnosti po kriteriju design ........................................................................ 33 Slika 10: krivulja koristnosti po kriteriju multifunkcionalnost ................................................ 34. VII.

(9) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. KAZALO TABEL Tabela 1: Matrika stroškov funkcij ............................................................................................. 8 Tabela 2: Preglednica za izvajanje metode 635.......................................................................... 9 Tabela 3: Shema korakov ocenitve rešitve ............................................................................... 12 Tabela 4: Delitev funkcij glede na kriterij - novost .................................................................. 16 Tabela 5: Razdelitev na pomožne in osnovne funkcije ............................................................ 17 Tabela 6: Abecedne oznake za pripadajoče funkcije................................................................ 18 Tabela 7: Izračun pomembnosti funkcije ................................................................................. 19 Tabela 8: Stroškovna analiza funkcij ....................................................................................... 21 Tabela 9: izračun faktorjev relativne pomembnosti kriterijev.................................................. 28 Tabela 10: matrika odločanja ................................................................................................... 38 Tabela 11: delitev neposrednih stroškov materiala in storitev v €/kos..................................... 44 Tabela 12: stroški amortizacije in obresti v €/h........................................................................ 45 Tabela 13: stroški dela €/h ........................................................................................................ 46 Tabela 14: kalkulacija polne stroškovne cene stola ................................................................. 48 Tabela 15: kalkulacija stroškovne cene stola na podlagi spremenljivih stroškov .................... 48 Tabela 16: kalkulacija stroškovne cene stola po proizvajalnih stroških................................... 49 Tabela 17: knjiženje poslovnih dogodkov v glavni knjigi 1 .................................................... 50 Tabela 18: knjiženje poslovnih dogodkov v glavni knjigi 2 .................................................... 52 Tabela 19: knjiženje poslovnih dogodkov v glavni knjigi 3 .................................................... 54. VIII.

(10) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. 1 1.1. ˝Diplomsko delo˝. UVOD Opredelitev področja in opis problema V današnjem času je za vsako odjemalčevo potrebo na tržišču mnogo različnih in. zmeraj novih izpopolnjenih izdelkov proizvajalcev iz celotnega sveta. Poslovno okolje se zelo hitro spreminja in je nepredvidljivo. Da bi bila podjetja s svojimi izdelki konkurenčna, se poslužujejo raznoraznih metod, ki pomagajo razviti cenejši in kakovostnejši izdelek. Z nekaj takšnimi metodami se ukvarja vrednostna analiza. Vrednostna analiza s svojimi tehnikami povečuje vrednost izdelkom bodisi na račun znižanja stroškov bodisi na račun izboljšanja funkcije izdelka. V diplomski nalogi bodo metode vrednostne analize uporabljene na primeru novega izdelka »večnamenski stol«, ki se bo proizvajal v povsem na novo ustanovljenem podjetju – »start-up«. Z metodami vrednostne analize se stroški izdelka vrednotijo z vidika stroškov po posameznih funkcijah izkustveno in s pomočjo podatkov o stroških materiala in dela. Vrednostna analiza zajema tudi ciljno analizo stroškov, ki na podlagi predvidene neto prodajne cene izdelka in načrtovanega dobička izkustveno določi njegovo (ciljno) stroškovno ceno. Iz predvidenega obsega prodaje in ciljnih stroškov izdelka se izračuna ciljne stroške za njegovo celotno življenjsko dobo, še preden se prične izdelava produkta. Drugačen pristop obravnavanja stroškov je pristop po SRS. SRS 16 (2006) se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju poslovnih stroškov v stroškovnem računovodstvu. Izidi se lahko uporabljajo v finančnem računovodstvu in za potrebe odločanja. SRS 16 se opira na splošno na računovodsko teorijo. Po SRS se stroški razčlenjujejo. po. izvirnih. vrstah. na. stroške. materiala,. stroške. storitev,. stroške. amortizacije,stroške dela in stroške dajatev,ki so neodvisne od poslovnega izida, lahko pa tudi na finančne stroške. Stroški po izvirnih vrstah se razporejajo po stroškovnih mestih, ki omogočajo ločeno spremljanje stroškov proizvajanja, stroškov nakupovanja, stroškov prodajanja in stroškov uprave. Stroški po izvirnih vrstah so glede na stroškovna mesta lahko neposredni in posredni, od tam jih razporejamo na stroškovne nosilce, s katerimi se podjetje pojavlja na trgu. stroškovni nosilci so lahko začasni ali končni, njihovo število podjetje prilagodi svojim 1.

(11) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. potrebam v odvisnosti od tega, s kakšno proizvodnjo se ukvarja. Za lažje načrtovanje in kasnejše proučevanje stroškov po izvirnih vrstah, lahko podjetje sklene, da bo stroške po tem, ko so razporejeni po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, razčlenilo še na njihov stalni in spremenljivi del. SRS 16 je povezan predvsem s SRS 17, ki obravnava vrednotenje proizvodov na tri načine in sicer metodo proizvajalnih stroškov, metodo zožene lastne cene in metodo spremenljivih stroškov. Diplomska nalogavsebuje poleg uporabljenih obeh metod preračunavanjaše primerjavo teh dveh metod.. 1.2. Namen in cilji Namen diplomskega dela je bil, z metodami vrednostne določiti funkcije novemu. izdelku, to je večnamenski stol, ki smo ga razvijali znotraj projektne skupine. V začetni stopnji razvoja izdelka smo člani projektne skupine zbirali ideje o vseh možnih funkcijah izdelka. Ker se na tej stopnji še ne razmišlja o stroških, izvedljivosti, varnosti, itd. funkcij, je bilo teh idej zelo veliko. V nadaljnjih fazah je zato potrebno velik del teh funkcij izločiti. Diplomska naloga obsega vrednotenje funkcij z metodami vrednostne analize, skozi katere so se nekatere izkazale za nujno potrebne, nekatere pa za bodisi nepotrebne bodisi predrage. Nepotrebne in predrage funkcije se izločijo kot možnosti. Na ta način se je poiskalo optimalno razmerje med funkcijo in stroški izdelka. Cilji diplomske naloge so bili: predstaviti metode vrednostne analize, opredeliti funkcije izdelka, izvesti stroškovno analizo funkcij, opredeliti kriterije za ocenjevanje rešitev funkcij, omejiti problem in funkcije, predlagati možne rešitvefunkcij, napraviti ciljno analizo stroškov, izbrati najustreznejše rešitve, podati priporočila za nadaljnji razvoj izdelka, opredeliti stroške po SRS, izvesti analizo stroškov po komponentah pa SRS in podati prednosti in slabosti obravnavanja stroškov po vrednostni analizi in računovodski analizi po SRS.. 2.

(12) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. 1.3. ˝Diplomsko delo˝. Predpostavke in uporabljene metode. Temeljni predpostavki v diplomskem delu sta bili: . proizvodna sredstva so optimalno prilagojena izdelovanju izdelka večnamenski stol,. . v času pisanja diplomske naloge se SRS (Slovenski računovodski standardi) niso spremenili. V teoretičnem delu diplomske naloge so pojmi in metode vrednostne analize predstavljene s pomočjo študija navedene literature in elektronskih virov. V praktičnem delu so metode vrednostne analize uporabljene na primeru »Večnamenski stol« s pomočjo vsebine projektne naloge »Razvoj izdelka večnamenski stol«. Uporabljene so bile sledeče metode raziskovanja: . študij literature. . zbiranje podatkov (o izdelku). . analiza podatkov. . metoda deskripcije (opis razvoja izdelka).. 3.

(13) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. 2. ˝Diplomsko delo˝. PREDSTAVITEV METOD VREDNOSTNE ANALIZE Današnje okolje, ki ga zaznamujejo globalizacija, čas, konkurenčnost, globalne. strateške in etično-moralne krize ter nenehne spremembe, nas prepričuje v iskanje vedno novih in boljših rešitev na področju razvoja in proizvodnje novih izdelkov. Z izboljšanimi metodami, principi in rešitvami lahko prispevamo k zniževanju stroškov, boljši produktivnosti in dvigu prihodkov. Medtem ko so nekatere metode usmerjene v doseganje vitke proizvodnje (ang. Leanproduction), so metode vrednostne analize namenjene usmeritvi v načrtovanje in razvoj cenejšega izdelka oz. poiskati optimalno ali najbolj racionalno pot v razvoju novega izdelka. Vrednostna analiza je organizirana kreativna metoda, z nalogo, točno in učinkovito prikazati nepotrebne stroške, tj. stroške, ki ne prispevajo h kakovosti, k uporabi ali življenjski dobi proizvoda ali k njegovi boljši zunanji podobi in drugim lastnostim, ki jih želi kupec (povz. Po L.D. Miles v Čuš, 1998, 11).Stroka nadalje meni (Klančnik v Jus, 2000, str. 54), da s pojmom vrednostna analiza ciljamo na urejen, sistematičen in organiziran način dela, ki ima cilj, da sistemsko prepoznava tiste funkcije, ki jih je potrebno udejanjiti v proizvodu ali storitvi, pri tem pa vrednostna analiza stremi k racionalizaciji oz. minimalnim potrebnim stroškom, ki dodajo delež k vrednosti, torej k obliki, življenjski dobi in uporabnosti izdelka. Vrednostna analiza je sistem, ki omogoča reševanje kompleksnih problemov, ki jih ne moremo v celoti ali delno algoritmirati. Vsebuje skupno delovanje naslednjih sistemskih elementov: . managementa,. . metode in. . načinov ravnanja. Omeniti velja še opredelitev pojma vrednost (ang. value), ki jih je sicer veliko, vendar. lahko med njimi najdemo vzporednice. Vsekakor je pojem vrednost možno interpretirata precej subjektivno, saj ima različen pomen za različne uporabnike. Kupec jo bo obravnaval v smislu razmerja cena/kakovost in strmel k maksimiziranju te vrednosti v prid kakovosti, proizvajalec pa razume vrednost kot minimalne potrebne stroške, medtem ko inženir v razvoju vrednost enači z največjo funkcionalnostjo (Thiry, 1997, str. 7). Cilj vrednostne analize je med drugim, da se osredotočimo na bistvene vrednosti pri novem izdelku in hkrati 4.

(14) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. porabimo manj časa na nepomembnih. Vrednostna analiza pri tem razlikuje med različnimi vrstami vrednosti (Semolič, Palčič, 2008, 7): . Uporabna vrednost – količina trenutnih virov, porabljenih za realizacijo gotovega izdelka, ki ustreza temu, za kar je bil namenjen.. . Prestižna vrednost – količina trenutnih virov, ki jih je uporabnik pripravljen porabiti za funkcije, s katerimi želi doseči večje zadovoljstvo kot samo delovanje; npr. prestiž, izgled itd.. . Menjalna vrednost – količina trenutnih virov, za katere lahko izdelek prodamo. Gre za minimalno vrednost.. . Stroškovna vrednost – količina trenutnih virov, porabljenih za doseganje funkcije, merjene v denarni enoti.. . Funkcijska vrednost – odnos med vrednostjo in stroški funkcije.. V naslednjih poglavjih bodo teoretično predstavljene temeljne metode vrednostne analize, ki se uporabljajo pri razvoju novih izdelkov. Te so:. 2.1. . Analiza funkcij izdelka. . Metoda 635. . Ocenjevanje idej. . Combinex metoda. Analiza funkcij izdelka s stroški funkcij Končni rezultat oz. cilj, ki ga potrošnik želi in za katerega plača, imenujemo funkcija. izdelka. Gre za namenski cilj, ki ga dosežemo preko aktivnosti v procesu razvoja novega izdelka. Rešitev problema oz. zadano nalogo v razvoju izdelka lahko enačimo s funkcijo, saj mora nov izdelek ali storitev le-to vsebovati. Prav tako lahko rečemo, da je funkcijaefekt, ki ga mora proizvod/storitev ponuditi, da ga smatramo za uporabnega in predvsem, da je možno nadaljnje trženje in uporabnost. Analiza funkcij prevede strukturo (komponente in delo) vsakega izdelka ali postopka, storitve v celotni zapis z besedami, tako da lahko spremenimo pogled in se osredotočimo na analizo funkcij in ne komponent, pri čemer vse delovne procese, materiale in druge elemente na kratko zapišemo z glagoli ali samostalniki, ki označujejo bistveno nalogo, kot je npr. podaljšuje življenjsko dobo (Fowler, 1990, 71) 5.

(15) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Pri tem razlikujemo naslednje vrste funkcij (Semolič, Palčič, 2008, 22): . Osnovne; so funkcije, potrebne za normalno usposobljen oz. delujoč izdelek. Zaradi njih je izdelek sploh uporaben in ga je možno tržiti.. . Pomožne; gre za tiste funkcije, ki dopolnjujejo osnovne oz. skrbijo za njihovo podporo ter so skoraj enakega pomena za normalno delujoč in tržno zanimiv izdelek.. . Prestižne; gre za funkcije, ki niso nujno potrebne za delovanje izdelka, vendar ponujajo nekaj več, prestiž, luksuz; tisto, kar nam omogoča reklamo in večjo prodajo kot sicer (priznana blagovna znamka, imidž). . Estetske – tiste funkcije, ki dodajo vrednost izdelku s pomočjo modernih oblik, morebitne aerodinamike, futurističnih linij in naprednih novodobnih stikal ali sorodnih tipal. Po novosti delimo funkcije na:. . Obstoječe;so tiste funkcije, ki jih proizvod ali storitev vsebujeta pred načrtovanjem izboljšav,. . Izvedene;so funkcije, ki temeljijo na spremembi že obstoječih, vendar jih odlikujejo izboljšane lastnosti in napredne novosti,. . Nove;so tiste funkcije, ki jih na našem izdelku še ni bilo, vendar jih lahko zasledimo pri konkurenčnih izdelkih,. . Izvirne;so povsem nove funkcije, ki jih je (skoraj) nemogoče zaslediti pri drugih izdelkih, večinoma gre za popolnoma nove inovacije, redko izboljšave. Potem, koklasificiramo vse osnovne in pomožne funkcije, se moramo zavedati, da le-. te niso enako pomembne za naš nov izdelek oz. storitev, ki jo razvijamo. Potrebno je ocenjevanje pomembnosti funkcij, ki ga naredimo na osnovi metode, s katero lahko po parih med seboj primerjamo vse prepoznane funkcije izdelka. Postopek začnemo, da funkcijam najprej določimo oznake s črkami (A, B, C…) in funkcije glede na pomembnost ustrezno utežimo (ponderiramo) z vrednostmi 1, 2 ali 3 (tako dobimo A2 ali C3), pri tem pa pomeni (Semolič, Palčič, 2008, 33): . 1 – neznatno razlikovanje v pomembnosti med obravnavanima funkcijama,. . 2 – srednje velika razlika v pomembnosti med funkcijama, ki ju primerjamo (bilateralno),. . 2 – veliko razlikovanje v pomembnosti med analiziranima funkcijama.. 6.

(16) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Izračunane podatke (vrednosti) vstavimo v pripravljeno preglednico, medtem ko težo vsake funkcije T izračunamo s seštevanjem vseh tako dobljenih števil za vsako funkcijo posebej in jih zapisujemo v vrstico »GR« le-ta pomeni približen rezultat za vsako funkcijo. Formula, po kateri izračunamo težo posamezne funkcije, je:. x 10. T – teža posamezne funkcije GR – grob rezultat posamezne funkcije – največji izmed grobih rezultatov Enačba 2.1 (Semolič, Palčič, 2008, 33) Z vrednostjo GRmax označimo največji grobo ocenjen rezultat med vsemi obravnavanimi funkcijami. GRmax bo dosegla najbolj bistvena funkcija, ki bi po vseh pravilih morala biti osnovna funkcija, če smo le klasifikacijo pravilno izvedli. Ocenjevanje pomembnosti funkcij da vedeti, katere funkcije so za uporabnost proizvoda, storitve ali celotnega sistema pomembnejše in katere manj.. Vsekakor gre za parameter, na osnovi. katerega je možno sprejeti odločitev, katerim funkcijam naj posvetimo več časa in sredstev in katerim manj. Današnji kupci takoj za preverjanjem izdelka in njegovega delovanja/uporabnosti povprašajo še po ceni le-tega. Razvojnike in proizvajalce pa ne zanima samo prodajna cena, ampak lastna cena izdelka oz. stroški, ki bodo zajeti ob upoštevanju vseh izbranih funkcij. Danes se je bolj kot kadarkoli potrebno zavedati, da proizvod ne določa stroškov, ampak stroški proizvod (Čuš, 1998, 47). Vsekakor je potreben temeljit razmislek o stroških, ki jih povzroči vsaka funkcija – k tem pa prištevamo (Semolič, Palčič, 2008, 34): • stroške materiala in • stroške dela. V spodnji razpredelnici lahko vidimo vse funkcije proizvoda in elemente le-tega, ki pripomorejo k realizaciji vsake izmed vseh funkcij izdelka. Če obstaja presek komponente in. 7.

(17) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. funkcije, zabeležimo denarne (S) in relativne vrednosti (%) stroškov, ki nastanejo zaradi uresničitve določene funkcije. To razpredelnico imenujemo matrika stroškov funkcij (Semolič, Palčič, 2008, 34). Tabela 1: Matrika stroškov funkcij. Vir: [Semolič, Palčič, 2008, 34] Pri opredelitvi stroškov funkcij se moramo držati temeljnega pravila, da se moramo osredotočiti le na stroške funkcij, ki jih ne smemo zamenjati za stroške komponent oz. elementov proizvoda. Le-te v celoti vnesemo v prvi stolpec matrike, medtem ko v sosednjem stolpcu pripišemo ceno posameznih komponent. Na tej stopnji se lahko zgodi, da pri razvijanju novih izdelkov še nimamo točnih cen komponent, zato gre za grobo oceno stroškov- stroškov funkcij, ne komponent. Sledi vpis vseh funkcij, ki si sledijo v vseh naslednjih stolpcih in nato posamezni komponenti pripišemo, katero funkcijo bo izpolnjevala in v kolikšni meri. To oceno podamo z deležem – posamezna komponenta lahko izvaja eno ali več funkcij. Na koncu še ovrednotimo del cene komponente, ki pripada vsaki funkciji, kar zapišemo odstotkovno. Skupna vsota pri vsaki komponenti je za vse funkcije enaka 1 oz. 100 %.. 2.2. Metoda 635 Metodo 635 uvrščamo v skupino metod Brainwriting. Njena oznaka izhaja iz 6-ih. članov tima, ki v 5-ih minutah na list vsakič nariše 3 ideje (zamisli) o rešitvi neke naloge oz. problema, nato pa list preda sosedu. Vsak sodelujoč pomaga, tako da poskuša izboljšati idejo svojega predhodnika (soseda), prav tako pa lahko z njo dobi pobudo za nove ideje (zamisli), nato pa po 5 minutah ponovno posreduje list naprej (Čuš, 1998, 79). 8.

(18) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Celoten cikel se izvede 5-krat, pomeni, da je lahko na vsakem listu seznam 18-ih idej (zamisli) in da v 30-ih minutah (6 x 18) kreiramo 108 novih idej (zamisli). Prednost metode je, da osebam, ki v njej sodelujejo, ni potrebno biti zbranih na enem mestu, poleg tega pa lahko na enostaven način vključimo tudi ostale ljudi, ki niso nujni člani projektnega tima (Čuš, 1998, 79). Metoda 635 oziroma zvrst »brainwritinga«, zapisa misli oz. idej, je v bistvu izvedena iz možganske nevihte (brainstorminga). Poleg ostalih prednosti,je uporabna na številnih področjih, pri njej lahko sodeluje skoraj vsak, še posebej pa tisti, ki na konferencah, v skupinah in v javnosti težje izražajo svoje misli. Prav tako je dobrodošla prednost metode tudi to, da nihče izmed sodelujočih v skupini ne more prevladovati nad ostalimi. Izkušnje iz prakse kažejo, da v skupinah pri metodi 635 običajno sodelujejo najmanj 4 in največ 7 članov, kot rečeno, pa je hitrost nastajanja idej zelo velika. V spodnjo preglednico sodelujoči vpisujejo ideje. Pod njo so navedena kratka, a bistvena navodila, kako se poslužiti metode 635, za vse udeležene: Tabela 2: Preglednica za izvajanje metode 635. Člani skupine. 1. predlog. 2. predlog. 1. član 2. član 3. član 4. član 5. član 6. član Navodila: . idejam daj prosto pot. . skrbno preberi, kaj je že napisano. . ne norčuj se. . ne govori. . piši kratko, razumljivo. 9. 3. predlog.

(19) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Vir: [http://skupnost.sio.si/egradiva/lesarstvo/videofon_les_projektiranje/html/metoda_635__brain writing.html] Metoda 635 se uporablja za razreševanje problemov, ki niso ozko osredotočeni na določeno stvar, prav tako pa niso zaprti, ampak ponujajo več nekonvencionalnih rešitev, ki niso omejene samo na en cilj. S pomočjo metode 635 ideje tudi lažje klasificiramo (po njihovi produkciji), tako da ideja postane ožja in bolj določena (Management vrednosti, najdeno na naslovu: http://ecus.si/mgmvre, dne 30.8.2013). Ob tem je potrebno končne izsledke srečanja naknadno ovrednotiti. Priporočeno je, da srečanje traja 30 do 45 minut. Oceno idej in rezultatov naj opravijo strokovnjaki, ki hkrati vedo, ali so izvedljive. Zaželeno je, da se pri metodah kot je metoda 635 in ki temeljijo na ustvarjalnosti, spremeni ustaljen način razmišljanja. Pri tem nam pomagajo naslednji koncepti (Pehan, 2005, 66): . Pobeg. Temelji na nasprotjih, in sicer deluje, tako da si zapišemo svoje ideje oz. zamisli, nato pa si predstavljamo njihovo nasprotje (antitezo) in si zamislimo, kako bi delovalo v takšnem primeru.. . Preobrat. Pri tem konceptu razmišljamo o obstoječem izdelku, rešitvi oz. nalogi in si zamislimo, kako bi jo popolnoma spremenili.. . Pretiravanje. Pri tem spreminjamo oblikovne lastnosti, številske vrednosti, količine in ostale kvantitativne veličine do skrajnosti.. . Deformiranje. Razmislite o zamenjavi časovnih in prostorskih sosledij. Navajanje z drugimi, sorodnimi, besedami. Premislite o povsem naključnih besedah. Navedite druge besede, ki so delno povezane s predhodnimi. Dvignite cilje do neba in dajte svojim željam možnost, da pridejo na dan, pa četudi bodo ideje nezanimive ali neizvedljive.. 2.3Ocenjevanje idej Za zbiranje idej, predvsem tistih, ki vodijo v inovacije, uporabljamo številne metode – med njimi smo predstavili metodo 635 in omenili brainstorming. Kakorkoli, vse te ideje (zamisli) je potrebno ustrezno ovrednotiti, zato bomo v nadaljevanju predstavili metodologijo in koncepte, ki jih lahko uporabimo pri ocenjevanju idej. V začetku je potrebno za vsako idejo preveriti (Čuš, 1998, 59): 10.

(20) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝ . stvarno (dejansko) izvedljivosti in. . gospodarnost izvedljivosti.. ˝Diplomsko delo˝. S preverjanjem stvarne (dejanske) izvedljivosti poskrbimo, da so karakteristike, kot so kakovost, življenjski cikel, stopnja vpliva, preprosto vzdrževanje, servis idr. izpolnjeni v želenih vrednostih oz. normativih. Najpomembneje je, da se vprašamo, ali je izpolnjeno delovanje vsake izmed funkcij, ki smo jih integrirali v zvezi z uporabnostjo in vrednostjo izdelka. Potem ko smo izločili dejansko izvedljive (proizvodljive) rešitve sledi presoja ekonomičnosti izvedljivosti in morebitna izboljšava rešitev oz. zamisli (Čuš, 1998, 59). Nobena presoja pa se ne more izvesti brez kriterijev, s katerimi ovrednotimo zbrane zamisli (rešitve). Zavedati pa se moramo, da naj merila za ocenjevanje izhajajo iz ciljev raziskave (Leist – MethodenundWerkzeuge, 1996, 14). Dejanski (stvarni) kriteriji za ocenjevanje so lahko (Čuš, 1998, 59): . tehnično-tehnološka izvedljivost,. . časovna (terminska) izvedljivost,. . izvajanje in uresničevanje zadanih funkcij,. . možnost izvedbe serijske proizvodnje,. . kompatibilnost z novo delovno opremo in tehnologijo in. . dosežen nivo izobrazbe (strokovne usposobljenosti) zaposlenih. S prvo grobo oceno izločimo dejansko (stvarno) neizvedljive ideje (zamisli) in. zapišemo, zakaj smo se tako odločili. V sklopu te aktivnosti tudi natančneje preučimo nedoločene (nejasne) ideje in jih vzamemo pod drobnogled. Do končne ocene ideje (zamisli) pridemo s sklepanjem, ki ga razdelimo na dve večji področji (Čuš, 1998, 60): . Neposredno sklepanje: o sklepanje po obrazu (konverzija), o sklepanje po operaciji, o sklepanje po analogiji.. . Posredno sklepanje: o kategorično sklepanje, o nepopolna in sestavljena sklepanja, o pogojno sklepanje, o sklepanje na podlagi razširjenih sodb in pravnih norm.. 11.

(21) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Ostale ideje, ki še ostanejo, razvrstimo in jih ovrednotimo po rešitvenih konceptih. Sledi paberkovanje – verifikacija idej, kjer prikažemo ideje s slikami in opisi. Določene ideje nato zgostimo v zasnove rešitev in jih razdelimo po funkcijah, sklopih, tehnologijah in procesih. Vse zasnove rešitev se morajo seveda preveriti, kar pomeni dodatna testiranja v laboratorijih, raziskovanja, teste in preizkuse, primernost zasnov rešitev pa moramo preveriti tudi s stališča proizvodljivosti in zagotavljanja kakovosti. Prav tako moramo ugotoviti, ali so zagotovljeni vsi cilji, ki so predpogoj za rešitve, kar si lahko pomagamo s spodnjo shemo: Tabela 3: Shema korakov ocenitve rešitve. RAZLIČICE (ALTERNATIVE) REŠITEV - CILJI. Analiza uporabne vrednosti:. Izračunavanje gospodarnosti:. - koristnost za kupca. - zniževanje strokov. - korist proizvajalca. - stroški realizacije. Primerjava naložbe. Primerjava uporabne vrednosti. marginalna rendita (obrobni donos). Vir:[Čuš, 1998, 61] Celotna shema nas pripelje do izjave o učinkovitosti in uspešnosti različic. Vse opisane zasnove oz. skupne rešitve nadalje presojamo po kriterijih za ocenjevanje, pri čemer smo pozorni predvsem na to, ali preko teh zasnov rešitev dosežemo zadane cilje.Metoda Combinex Management vrednosti je od šestdesetih let dvajsetega stoletja bogatejši za metodo Combinex, ki si jo je zamislil Carlos Fallon.Metoda Combinex je sistem za vrednotenje variantnih rešitev, ki bi bil relativno preprost za uporabo, a hkrati odporen na zunanje vplive oz. parametre (Fowler, 1990, 139). Bistvena lastnost le-tega je, želi odpraviti subjektivne vidike članov tima projektnega tima, tako da bi bili čim bližje zahtevam in potrebam potrošnikov. 12.

(22) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 2.4 Combinex metoda Metoda Combinex sestoji iz več korakov, s katerimi zbiramo informacije in posegamo na področju, ki se imenuje inženirstvo vrednosti. Ti koraki so (Fowler, 1990, 139): 1. korak – določitev kriterijev (pred procesom razvoja je potrebno izbrati kriterije, ki bodo vplivali na zadovoljstvo kupcev; zaželeno je, da kriterije določi tisti, ki bo sprejel končno odločitev, da so kriteriji objektivno merljivi in da so neodvisni, ekskluzivni za obravnavan primer), 2. korak – določitev omejitev in krivulje koristnosti ( najprej postavimo zgornje in spodnje meje, da določimo območje, znotraj katerega so odločitve sprejemljive nato sledi ustvarjanje lestvice za obravnavo posameznih kriterijev; nato opredelimo krivuljo koristnosti in izvedemo verifikacijo kriterijev – zaželeno je, da se podajo konstruktivno predlogi tistemu, ki bo sprejel končno odločitev), 3. korak – določitev ponderjev (uteži) ali faktorjev relativne pomembnosti kriterijev (gre za najbolj pomemben korak poleg določitve kriterijev, pri katerem lahko hitro pride do težav, kadar so vključene subjektivne percepcije v določanje uteži prav tako pa določanje relativne teže velja za zelo kompleksno opravilo – običajno med kriteriji izvajamo tudi bilateralno primerjavo, tako da v parih izločamo tistega, ki se nam zdi manj pomemben, dokler ne izvedemo vseh primerjav), 4. korak – ocena vsake variantnih rešitev po vseh kriterijih (z uporabo posebne matrike za odločanje primerjamo in ocenjujemo alternativne rešitve; matrika vsebuje seznam kriterijev in tež, ki so z njimi povezane na vrhu, na levi strani matrike pa imamo možne alternative; sledi še primerjava vseh alternativ po vsakem izmed kriterijev z vstavljanjem vrednosti med 70 in 100, ki jih izberem na osnovi krivulje koristnosti), 5. korak – izračun relativne teže koristnosti predlaganih rešitev (sledi množenje vrednosti s krivulje koristnosti in relativne teže, ki smo jo predhodno določili; izvedemo še primerjavo alternativ in njihov izbor glede na koristnost predlagane rešitve). Pri ugotavljanju najboljših rešitev nam je lahko v pomoč metoda Combinex, saj preko nje rešitve presojamo objektivno brez subjektivnih percepcij članov projektnega tima. Metoda je enostavna za uporaba, hitro razumljiva vsem sodelujočim in zunanjim sodelavcem, ob tem pa kategorično izvaja postopek izvrševanja odločitev. Njena glavna prednost je jasen prikaz. 13.

(23) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. poti do rešitve in tudi to, da je viden vidik oz. vpliv drugih članov projektnega tima na končno odločitev. Na tem mestu omenimo inženirstvo vrednosti, ki vključuje iskanje mogočih rešitev dane naloge, pripravo predloga alternativnih rešitev, izbiro najbolj ugodne ter izvedbo le-te v aplikativno rabo. Predlogi za rešitve se seveda zberejo z znanimi metodami, kot je »možganska nevihta« ali metoda 635, kot njena izpeljanka.. Možne rešitve, ki jih. selekcioniramo, nato strokovnjaki ocenijo in podajo predlog, ki vsebuje grobe skice, opise in izračune stroškov izdelka ali storitve, opravljena pa je tudi analiza funkcij s stroški. Zbrani predlogi se nato ocenjujejo po prej izbranih kriterijih, kar predstavlja četrti in peti korak metode COMBINEX. Le-ta nudi možnost, da odstranimo iz procesa odločanja subjektivne percepcije, zaradi katerih se pogosto onemogoča sprejem pravih odločitev, ki bi ustrezale objektivno zaželenim in predvsem določenim pogojem razvoja (Semolič, Palčič, 2008, 38).. 2.5 Sklepne ugotovitve Metode vrednostne analize so zasnovane tako, da lahko v njih sodelujejo strokovnjaki iz različnih področij. Z njimi se izognemo subjektivni percepciji in v kratkem času pridemo do velikega števila raznolikih rešitev problema. Omogočajo aktivno vključevanje oseb, ki imajo dobre ideje, vendar se ne rade izpostavljajo. Pri izvajanju metod bi naj imeli predlogi in ideje vseh sodelujočih enako vrednosti, ne glede na položaj v podjetju. Vpliv avtoritete nadrejenih se torej zmanjša. Podjetja, ki so še le na začetku svoje poslovne poti, se lahko na začetku razvoja izdelka srečujejo s problemi, da katero izmed stopenj v uporabi konceptov razvoja novega izdelka izpustijo, se prehitro osredotočijo samo na eno rešitev, itd., pri uporabi metod vrednostne analize pa lahko sledijo neki preverjeni proceduri, ki jih pripelje do ugodne rešitve.. 14.

(24) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. 3. ˝Diplomsko delo˝. FUNKCIJSKA ANALIZA IZDELKA »VEČNAMENSKI STOL«. 3.1 Vrste funkcij na primeru izdelka večnamenski stol V. začetni. fazi. razvoja. izdelka. Večnamenski. stolje. projektna. skupina. predlagaleanaslednje možne funkcije izdelka: . nudi prostor za prenosni računalnik,. . podpira roke,. . shranjuje stvari,. . podpira noge,. . omogoča odlaganje pijače,. . izboljša pojavnost,. . prenaša težo,. . podpira hrbet,. . daje občutek varnosti,. . omogoča udobno delo.. Funkcije so se nato razdelile v štiri skupine glede na vrsto funkcije, in sicer na osnovne, pomožne, estetske in prestižne funkcije. Funkcije so se na tej točki razdelile tudi po drugi vrsti delitve, in sicer glede na novost funkcije, to je na obstoječe, izvedene, nove in izvirne. Spodnja tabela prikazuje ti dve vrsti delitve.. 15.

(25) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Tabela 4: Delitev funkcij glede na kriterij - novost. Št.. A. FUNKCIJE. VRSTA FUNKCIJE. Glagol. Samostalnik. O. Nudi. prostor za prenosni X. P. E. NOVOST FUNKCIJE Pr. Ob. Iz. N. Izv. X. računalnik B. Podpira. roke. X. C. Shranjuje. stvari. X. D. Podpira. noge. X. X. E. Omogoča. odlaganje pijače. X. X. F. Izboljša. pojavnost. G. Prenaša. težo. H. Podpira. hrbet. X. X. I. Daje. občutek varnosti. X. X. J. Omogoče. udobno delo. X. X X. X. X X. X. X. Legenda: O-osnovna. Ob-ostoječa. P-pomožna. Iz-izvedena (da izboljšujemo obstoječo). E-estetska. N-nova (izdelku dodamo funkcije, ki jih do. Pr-prestižna. zdaj ni imel) Izv-izvirna. (rešuje. do. zdaj. nerešene. težave). Nato določimo, katera fizična komponenta izdelka opravlja določeno funkcijo in ali je ta funkcija osnovna ali pomožna. Delitev je prikazanav spodnji tabeli.. 16.

(26) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Tabela 5: Razdelitev na pomožne in osnovne funkcije. DEL. FUNKCIJA. OSNOVNA. Predal za shranjevanje Shranjuje stvari. POMOŽNA X. stvari Naslonjalo za hrbet. Nalonjalo za roke. Miza. za. Podpira hrbet. X. Omogoča udobno delo. X. Podpira roke. X. Daje občutek varnosti. X. prenosen Nudi prostor za računalnik. X. računalnik Držalo za pijačo. Omogoča odlaganje pijače. Podprto sedalo. Prenaša težo. X X. Podpira noge. X. Izboljša pojavnost. X. 17.

(27) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.2 Analiza in vrednotenje pomembnosti funkcij na primeru izdelka večnamenski stol V nadaljevanju predstavljamo aplikativno uporabo vrednotenja pomembnosti funkcij na izdelku večnamenski stol. Na začetku v preglednici prikažemo, katera črka abecede pripada kateri funkciji izdelka.. Tabela 6: Abecedne oznake za pripadajoče funkcije. A. Nudi. prostor za prenosni računalnik. B. Podpira. roke. C. Shranjuje. stvari. D. Podpira. noge. E. Omogoča. odlaganje pijače. F. Izboljša. pojavnost. G. Prenaša. težo. H. Podpira. hrbet. I. Daje. občutek varnosti. J. Omogoča. udobno delo. 18.

(28) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Nato sledi bilateralna primerjava funkcij, s katero izračunamo pomembnost posamezne funkcije: Tabela 7: Izračun pomembnosti funkcije. A. B. C. D. E. F. G. H. I. J. GR. T. M. A2. A3. A3. A3. A2. G1. A1. A1. A1. 16. 10. 1. B. B1. B1. B2. F1. G2. H1. I1. J2. 4. 2,5. 6. C. D1. C2. F2. G2. H1. C1. J1. 3. 1,9. 8. D. D3. F2. G2. H1. D1. J1. 4. 2,5. 6. E. F3. G3. H2. I2. J2. 0. 0. 10. F. G1. F1. F1. J1. 10. 6,3. 3. G. G2. G2. G1. 16. 10. 1. H. H1. J1. 6. 3,8. 5. I. J2. 3. 1,9. 8. J. 10. 6,3. 3. Legenda: GR – grobi rezultat T – teža posamezne funkcije M – zaporedno mesto funkcije glede na njeno pomembnost V primeru izdelka Večnamenski stolso se na osnovimatrike za vrednotenje pomembnosti funkcij izkazale za najpomembnejše funkcije: . prenaša težo,. . nudi prostor za računalnik,. . omogoča udobno delo,. . izboljša pojavnost. . Te štiri funkcije imajo namreč v primerjavi z ostali očitno večjo težo. Za najmanj pomembno funkcijo se je izkazala funkcija Omogoča odlaganje pijače, ki. pa je na tej stopnji razvoja izdelka še ne izločimo, saj lahko povzroča le zanemarljive stroške.. 19.

(29) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.3 Iskanje tehničnih rešitev za funkcije Za iskanje tehničnih rešitev za določene funkcije smo uporabilimetodo 635. Metodo 635 smo izvedli tako, da je vsak od član projektne skupine na list papirja v 5-ih minutah narisal tri različne tehnične rešitve za določeno funkcijo. Liste smo nato v isti smeri kroga prestavili za enega člana. V naslednjih 5-ih minutah je vsak od sodelujočih dopolnil/izboljšal rešitev predhodnika. Postopek smo nadaljevali tako dolgo, da je vsak list naredil en krog. Na vsakem od 4-ih listov je tako nastalo 12 predlogov za tehnične rešitve določene funkcije. Metodo smo uporabili za iskanje tehničnih rešitev za funkciji Nudi prostor za računalnik in Podpira roke. Predloge, do katerih smoprišli z metodo 635 smo nato objektivno ocenjevalo z izbino listo za ocenjevanje idej, in sicer kot ustrezne ali neustrezne glede na naslednje kriterije: . je to rešitev za nalogo?. . v osnovi uresničljivo?. . stroškosprejeljivi?. . zagotovitev neposredne varnosti?. . estetika?. S pomočjo izbirne liste za ocenjevanje idej smo izločili večinski del predlaganih rešitev. Kot možnosti za tehnično rešitev funkcije Podpira roke smo ohranili rešitev,da sta ploskvi, ki podpirata roke fiksno pritrjeni na naslonjalo za hrbet in rešitev, da se na enakem mestu pritrjeni ploskvi zarotirata navzgor, da uporabnik lažje sede tako, da uporablja mizo, ki nudi prostor za prenosni računalnik (variante 1,2,3 in 41). Kot možnost za tehnično rešitev funkcije Nudi prostor za računalnik smo pustili rešitev da je miza, ki nudi prostor za računalnik samo podaljšek naslonjalaza hrbet in je fiksna (variante 1,3 in 4). Kot drugomožnostsmo pustili tehnična rešitev,da dobimo mizo, ki nudi prostor za računalnik tako, da se naslonjalo ali del naslonjala za hrbet zarotira za 90° (varianta 2).. 1. variante so predstavljene v poglavju 3.4 Izbira variantne rešitve. 20.

(30) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.4 Stroškovna analiza funkcij izdelka Večnamenski stol Analizo stroškov funkcij smo izvedli z matriko stroškov funkcij. Lastno ceno izdelka smo ocenili na 150 €. Tudi cene komponent smo le ocenili, saj natančnih cen še nismo poznali. Ocene stroškov so se nanašale na skicirane variante izdelka, ki so vsebovale tehnične rešitve za funkcije pridobljene po metodi 635. Tabela 8: Stroškovna analiza funkcij Komponenta. Cena(€). A. B. C. D. E. F. G. H. I. J. S. %. S. %. S. %. S. %. S. %. S. %. S. %. S. %. S. %. S. %. Podprto sedalo. 70. 0. 0. 0. 0. 2,5. 1,75. 5. 3,5. 0. 0. 10. 7. 65. 45,5. 0. 0. 7,5. 5,25. 10. 7. Naslonjalo. za. 20. 15. 3. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 5. 1. 0. 0. 70. 14. 10. 2. 0. 0. za. 10. 0. 0. 80. 8. 0. 0. 0. 0. 5. 0,5. 2,5. 0,25. 0. 0. 0. 0. 12,5. 1,25. 0. 0. Držalo za pijačo. 5. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 100. 5. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. Miza. za. 30. 60. 18. 0. 0. 10. 3. 0. 0. 0. 0. 10. 3. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 20. 6. za. 15. 0. 0. 0. 0. 70. 13,5. 0. 0. 0. 0. 10. 1,5. 20. 3. 0. 0. 0. 0. 0. 0. SKUPAJ. 150€. 21€. 8€. 18,25€. 3,5€. 5,5€. 12,75€. 48,5€. 14€. 8,5€. 13. Odstotek stroška. funkcije. 14,0. 5,3. 12,0. 2,3. 3,6. 8,5. 32,3. 9,3. 5,6. 8,6. hrbet Naslonjalo roke. račinalnik Predal shranjevanje stvari. glede na celotne stroške (%). Legenda: S – stroški funkcije (izraženi v denarnih enotah), % - odstotno izražen delež stroškov so črke A,B,C,.. oznake za funkcije (tabela 17-pomembnost funkcij) Kot najdražje funkcije so se izkazale Prenaša težo, Nudi prostor na računalnik, Podpira hrbet in Izboljša pojavnost. Funkcijo Nudi prostor za pijačo smo izločili kot možnost, saj kljub majhni pomembnosti povzroča ne zanemarljive stroške. Vse ostale funkcije so ostale kot možnosti in bile kasneje vsebovane v različnih variantah izdelka.. 21.

(31) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.5 Izbira variantne rešitve izdelka Na podlagi izbranih funkcij in njihovih tehničnih rešitev po metodah vrednostne analize, smo oblikovali naslednje 4 variantne rešitve izdelka:. 1. Variantna rešitev. Slika 1: 1. variantna rešitev. Prva variantna rešitev je sestavljena iz štirih ravnih lesenih ploskev, ki so podprte z aluminijastim paličjem, kar pripomore k manjši masi stola. Stol omogoča sedenje, omogoča uporabo prenosnega računalnika, podpira roke in noge. Prednost variante pred ostalimi je ta, da ima gumirani ročici, ki podpirata noge med delom z prenosnim računalnikom. Negativna lastnost te variante pa je njena visoka lastna cena.. 22.

(32) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 2. Variantna rešitev. Slika 2: 2. variantna rešitev. Druga variantna rešitev je že na prvi pogled zelo vzdržljiva, kar je tudi njena glavna prednost pred ostalimi variantami. Varianta omogoča sedenje, omogoča uporabo prenosnega računalnika in podpira roke. Varianta stola je sestavljena iz jeklenega ohišja in lesenih površin, kar povzroča, da je stol glede na ostale variante precej težji. Dodatna pomanjkljivost te variante je ta, da se površina, ki podpira hrbet z mehanizmom, zavrti v mizo za prenosen računalnik tako, da je ta nato prenizka, kar pa negativno vpliva na ergonomičnost stola.. 23.

(33) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3. Variantna rešitev. Slika 3: 3. variantna rešitev. Tretja variantna rešitev je barski stol z dodatnima funkcijama, da omogoča uporabo prenosnega računalnika in podpira roke. Prednost stola pred ostalimi je, da zavzame zelo malo prostora. Slabost stola je, da bi utegnil uporabniku dati pri sedenju občutek negotovosti ali nestabilnosti. Dodatna slabost stola je lesena S oblika, na kateri uporabnik sedi in na katero odlaga prenosen računalnik, saj ta za izdelavo zahteva hidravlično stiskalnico.. 24.

(34) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 4. Variantna rešitev. Slika 4: 4. variantna rešitev. Varianta 4 je v celoti izdelana iz lepljenega furnirja. Njena glavna prednost je zelo lep dizajn. Dodatna velika prednost je tudi ta, da omogoča odlaganje osebnih stvari v dva predala, v enega pod sedežem, v drugega pod mizo za prenosen računalnik. Iz ankete je namreč razvidno, da kar 43-im ljudem od 200 ljudi predstavlja največjo dodano vrednost stolu ta funkcija. Slabost variante je, da za izdelavo lesene S oblike zahteva hidravlično stiskalnico. Za izbiro najprimernejše variantne rešitve se je uporabila metoda Combinex.. 25.

(35) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.6 Combinex metoda 3.6.1 Izbor kriterijev Pri ocenjevanju variantnih rešitev za Večnamenski stol smo izbrali naslednje kriterije:. A-LASTNA CENA. Lastna cena je pomemben faktor pri konkurenčnosti. Pri znižani latni ceni izdelka se lahko ali zniža tudi veleprodajna cena izdelka ali pa se poveča dobiček podjetja ob nespremenjeni veleprodajni ceni.. B-DOBAVNI ROK. S kratkimi dobavnimi roki se je možno dobro prilagoditi povpraševanju. Z njimi se je možno tudi izogniti odvečnim stroškom skladiščenja, ki nastanejo v primeru, ko je velika količina končanih izdelkov v skladišču.. C-GARANCIJA. Garancija vzbudi pri kupcu zaupanje izdelku in tako poviša povpraševanje po njem.. D-ERGONOMIČNOST. Ankete s katerimi so bili anketirani potencialni uporabniki in kupci so pokazale, da je ergonomičnost zelo pomembna, in sicer na skali od 1 do 5 povprečno 4,3, kar je najvišja vrednost med vrednostmi za pomembnost določene lastnosti izdelka.. 26.

(36) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. E-DESIGN. Design je zaradi široke ponudbe izdelkov, ki zadovoljujejo enake potrebe, ena najpomembnejših lastnosti izdelka. Ankete s katerimi so bili anketirani potencialni uporabniki in kupci so pokazale, da je design povprečno na skali od 1 do 5 pomemben 3,7, kar je visoka vrednost. V primerjavi z vrednostmaza ergonomičnost in multifunkcionalnost je sicer nižja, ker pa design vpliva, da se kupec subjektivno odloča ob nakupu, bi lahko bila v praksi pomembnost designa še večja.. F-MULTIFUNKCIONALNOST. Multifunkcionalnost predstavlja pomembno prednost pred ostalimi produkti, ki skupaj zadovoljujejo enake potrebe (miza in stol). Tudi po anketah se je multifunkcionalnost izkazala za zelo pomembno, in sicer na skali od 1 do 5 povprečno 4,02.. 27.

(37) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.6.2 Opredelitev faktorjev relativne pomembnosti za posamezen kriterij Faktor relativne pomembnosti kriterijev smo izračunali z bilateralno primerjavo kriterijev na enak način kot pomembnost funkcij izdelka, le da smo črkam, ki predstavljajo različne kriterije predpisaliponderje 1,5 ali 10. Tabela 9 prikazuje izračun faktorjev relativne pomembnosti za kriterije, ki so se določili za izbiro najprimernejše variantne rešitve izdelka Večnamenski stol.. Tabela 9: izračun faktorjev relativne pomembnosti kriterijev. A. B. C. D. E. F. GR. FRP. M. A10. A5. D1. E1. F1. 15. 6.5. 4. B. B1. D10. E5. F10. 1. 0,4. 5. C. D10. E5. F10. 0. 0. 6. D. E5. F1. 21. 9,1. 2. E. F1. 16. 7. 3. F. 23. 10. 1. Pri čemer je:. FRP . GR 10 GRmax. FRP – faktor relativne pomembnosti GR – grob rezultat. GRmax - največji izmed grobih rezultatov. (Enačba 3.5). 28.

(38) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Kriterij C ima po izračunu faktor relativne pomembnosti 0, B pa blizu 0. Po pravilih Combinex metode jima priredimo vrednost na polovično vrednost faktorja relativne pomembnosti kriterija A, saj jima po faktorju relativne pomembnosti sledili kot naslednji od najmanjšega do največjega. Zato znaša faktor relativne pomembnosti za kriterij C 3,2, za B pa nekoliko več, to je 3,6. 3.6.3 Opredelitev omejitev za kriterije in izdelava krivulj koristnosti V nadaljevanju se opredeljene omejitve za posamezne kriterije in prikazane krivulje koristnosti za posamezne kriterije, pri čemer pomenijo barve naslednje: . zelena (varianta 1). . rdeča (varianta 2). . modra (varianta 3). . rumena (varianta 4). Kriterij A – lastna cena, smo omejili, tako da je: . 180 evrov (maksimalno sprejemljivo),. . 80 evrov (minimalno možno).. Faktor relativne pomembnosti za ta kriterij znaša 6,5.. Slika 5: krivulja koristnosti po kriteriju lastna cena. Vir: lastna izdelava. 29.

(39) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Kriterij B – dobavni rok smo omejili med: . 2 tedna (manimalno možno),. . 3 tedne (maksimalno sprejemljivo).. Faktor relativne pomembnosti za ta kriterij znaša 3,6. Slika 6:krivulja koristnosti po kriteriju dobavni rok. Vir: lastna izdelava. 30.

(40) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Kriterij C – garancija smo omejili med: . 12 mesecev (minimalno sprejemljivo). . 24 mesecev (maksimalno možno). Faktor relativne pomembnosti za ta kriterij znaša 3,6. Slika 7:krivulja koristnosti po kriteriju garancija. Vir: lastna izdelava. 31.

(41) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Po kriteriju D - ergonomičnost smoizdelka ocenjevali s točkami od 1 do 4, pri čemer je: . 1: Minimalno zadovoljivo ergonomičen. . 2: Ergonomičen. . 3: Bolj ergonomičen. . 4: Zelo ergonomičen. Faktor relativne pomembnosti za ta kriterij znaša 9,1. Slika 8: krivulja koristnosti po kriteriju ergonomičnost. Vir: lastna izdelava. 32.

(42) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Po kriterijuE - design smo izdelek ocenjevali s točkami od 1 do 4, pri čemer je: . 1: povprečen design. . 2: lep design. . 3: lepšidesign. . 4: zelo lep design. Faktor relativne pomembnosti za ta kriterij znaša 7. Slika 9: krivulja koristnosti po kriteriju design. Vir: lastna izdelava. 33.

(43) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Po kriterij F – multifunkcionalnost smo izdelek ocenjevali s točkami od 1 do 5, pri čemer je: . 1: ena funkcija. . 2: malo funkcij. . 3: srednje število funkcij. . 4: veliko funkcij. . 5: zelo veliko funkcij. Faktor relativne pomembnosti za ta kriterij znaša 10. Slika 10: krivulja koristnosti po kriteriju multifunkcionalnost. Vir: lastna izdelava. 34.

(44) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.6.4 Ocenjevanje variantnih rešitev po posameznem kriteriju Variantam smo nato določili vrednosti za vsakega izmet 6-ih kriterijev. S pomočjo krivulj koristnosti pa stopnje zadovoljitve. Vrednosti so naslednje:. VARIANTA 1:. Lastna cena: 180€ - stopnja zadovoljitve: 70, FRP: 6.5 Dobavni rok: 3 tedne – stopnja zadovoljitve 70, FRP: 3,6 Garancija: 12 mesecev – stopnja zadovoljitve 70, FRP: 3,2 Ergonomičnost: 3 – stopnja zadovoljitve 90, FRP: 9,1 Design: 2 – stopnja zadovoljitve 80, FRP: 7 Multifunkcionalnost: 3 – stopnja zadovoljitve: 85, FRP: 10. VARIANTA 2:. Lastna cena: 120€ - stopnja zadovoljitve: 88, FRP: 6.5 Dobavni rok: 2 tedne – stopnja zadovoljitve 100, FRP: 3,6 Garancija: 24 mesecev – stopnja zadovoljitve 100, FRP: 3,2 Ergonomičnost: 1 – stopnja zadovoljitve 70, FRP: 9,1 Design: 1 – stopnja zadovoljitve 70, FRP: 7 Multifunkcionalnost: 2 – stopnja zadovoljitve: 77,5, FRP: 10. 35.

(45) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. VARIANTA 3:. Lastna cena: 170€ - stopnja zadovoljitve: 73, FRP: 6.5 Dobavni rok: 3 tedne – stopnja zadovoljitve 70, FRP: 3,6 Garancija: 18 mesecev – stopnja zadovoljitve 85, FRP: 3,2 Ergonomičnost: 2 – stopnja zadovoljitve 80, FRP: 9,1 Design: 3 – stopnja zadovoljitve 90, FRP: 7 Multifunkcionalnost: 3 – stopnja zadovoljitve: 85, FRP: 10. VARIANTA 4:. Lastna cena: 140€ - stopna zadovoljitve 82, FRP: 6.5 Dobavni rok: 3 tedne – stopnja zadovoljitve 70, FRP: 3,6 Garancija: 12 mesecev – stopnja zadovoljitve 70, FRP: 3,2 Ergonomičnost: 3 – stopnja zadovoljitve 90, FRP: 9,1 Design: 4 – stopnja zadovoljitve 100, FRP: 7 Multifunkcionalnost: 4 – stopnja zadovoljitve: 92,5, FRP: 10. 36.

(46) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.6.5 Izračun relativne teže koristnosti predlaganih rešitev Relativno težo predlaganih rešitev smo izračunali s pomočjo matrike odločanja. Vsak stolpec matrike se nanaša na posamezen kriterij (A,B,C,..), vsaka vrstica pa na posamezno varianto izdelka. Na križiščih variante in kriterija smo vpisali levo zgoraj stopnjo zadovoljitve variante po nekem kriteriju, desno spodaj pa produkt te iste stopnje zadovoljitve in faktorja relativne pomembnosti za ta kriterij. Produkt se imenuje teža kriterija (T). V stolpcu ST (skupna teža kriterijev) smo sešteli posamezne teže kriterijev za določeno varianto. RANG variante ali relativno tež koristnosti predlagane rešitve smo izračunalitako, da smo vsako ST posamezne variante delili z ST variante, ki je dosegla največjo vrednost (Tmax) in dobljeno vrednost pomnožili z številom 10. V zadnjem stolpcu smo še variantam predpisali vrstni red glede na RANG.. 37.

(47) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Tabela 10: matrika odločanja. Kriterij. A. B. C. D. E. F. 6,5. 3,6. 3,2. 9,1. 7. 10. ST. VRSTNI RED. RANG. Varianta 70. 1 T. 70. T. T. 2. 8. 55. 2. 24. 42. 100. T. 100. 70. 85. 543 70. 3165 9. 50. ,1. 77,5. 3183. 36. 3. 6. 4. 7. 69. 0. 20. 37. 90. 75. 70. 85. 80. 90. 85. 25. 2. 7. 6. 8. 88. 2. 72. 74. 48. 50. 70. 90. 100. 3. 9,1 3283. 4. 70. 4. 8. 5. 82. 4. 80. 25. 73. 3. 90. 4. 88. 2. 70. 92,5. 2. 9,4 3479. 5. 25. 2. 8. 7. 9. 36. 2. 24. 42. 00. 25. 1. 10. Pri čemer je: FRP – faktor relativne pomembnosti, T – teža kriterija in SZ – stopnja zadovoljitve kriterija T = FRP x SZ Iz matrike odločanja je razvidno, da je najbolj smiselno izdelovati varianto 4, saj ima najvišjo skupno težo kriterijev.. 38.

(48) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.7 Določitev ciljnih stroškov na podlagi izbrane strategije Vrednostna analiza zajema tudi ciljno analizo stroškov, ki na podlagi predvidene neto prodajne cene izdelka in načrtovanega dobička izkustveno določi njegovo (ciljno) lastno ceno. Predvidena prodajna cena trgovca z DDV je bila ocenjena na 250 €. Marža trgovca: 20% DDV: 20% (od 1.7.2013 znaša 22%) Načrtovan dobiček po prodanem Večnamenskem stolu (ND)= 24€ (Lastna cena + načrtovan dobiček) + DDV= prodajna cena našega podjetja Prodajna cena našega podjetja + marža trgovca = prodajna cena trgovca Lastna cena = prodajna cena trgovca / (1,2 x 1,2) – 24 € = 150€. 3.8 Priporočila za nadaljnji razvoj Podali smo tudi priporočila za nadaljnji razvoj. Priporočila zajemajo izbor drugih materialov in izboljšanje udobnosti stola. 3.8.1 Možnost izbora drugih materialov. Izbrana različica večnamenskega stola ima velik poudarek na tem, da izboljša pojavnost prostora v katerem je. K temu poleg njegove oblike bistveno pripomore njegov material, to je les, ki daje naraven videz in občutek topline. Še posebej za uporabo na javnih mestih pa bi lahko izbor drugega materiala prinesel določene prednosti pred lesenim stolom. V primeru izdelave stola iz umetne mase bi bil stol bistveno cenejši in različnih barvnih različic. Stol bi bil lažji za prenašanje, kar pomeni, da bi ga lahko delavci na javnih mestih na primer čez dan odnesli na teraso zvečer pa pospravili. V primeru izdelovanja stola iz umetnih mas bi moralo podjetje prevrednotiti, ali se jim izplača nabaviti stroje, ki to omogočajo, ali bi proizvodnjo prepustili kateremu drugemu podjetju. V primeru izdelave stola iz cenejših kovin bil stol uporaben prav tako na javnih mestih, in sicer tako, da bi bil fiksno pričvrščen na podlago. Prednost takšnega stola bi bila velika odpornost proti mehanskim obremenitvah in dolga življenjska doba. V primeru 39.

(49) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. izdelave takšnega stola bi bilo prav tako prevrednotiti, ali se izplača nabavit stroje, ki to omogočajo ali pa proizvodnjo prepustiti drugemu podjetju. 3.8.2 Možnost izboljšanja udobnosti stola. Večnamenski stol v osnovi sicer ni namenjen daljšemu času uporabe brez premora, vendarle pa obstaja možnost, da se bo izkazalo nasprotno po določenem času uporabe stola s strani odjemalcev. Če bodo marketinške raziskave tako pokazale, je vredno razmisliti o izboljšanju udobnosti stola. Udobnost stola bi se lahko izboljšala z dodatkom blazin na površini, ki nosi težo človeškega telesa ali podpira roke.. 3.9 Sklepne ugotovitve Ugotovili smo, da se z metodami vrednostne analize v začetni fazi razvoja izdelka zelo hitro in učinkovito pride do velikega števila predlaganih funkcij z metodo »možganske nevihte« in do možnih tehničnih rešitev za njih z metodo 635. Z izbirno listo za ocenjevanje idej smo nato objektivno izbrali najugodnejše tehnične rešitve. Na podlagi izbranih tehničnih rešitev smo zasnovali 4 variante izdelka, med njimi pa z metodo COMBINEX najprimernejšo, ta je varianta 4.. 40. izbrali.

(50) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 4 RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA RAZVOJA NOVEGA IZDELKA2 4.1 Opredelitev in pojasnilo stroškov za novi izdelek po SRS3 Slovenski računovodski standardi iz januarja 2006 (odslej SRS) so pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodenja, ki jih oblikuje Slovenski inštitut za revizijo. Teh standardov je 30, med njimi se SRS 16 (Stroški po vrstah, mestih in nosilcih) uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju. poslovnih stroškov v. stroškovnem računovodstvu po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Po SRS 16 stroške ob začetnem prepoznavanju razčlenjujemo po izvirnih vrstah na stroške materiala, stroške storitev, stroške amortizacije, stroške dela in stroške dajatev, ki so neodvisne od poslovnega izida, lahko pa tudi na finančne stroške. Vsakega od teh izvirnih vrst stroškov nato natančneje ureja posamezni SRS.Stroški materiala so izvirni stroški kupljenega materiala, surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov, zato jih imenujemo neposredni stroški materiala. Med stroške materiala pa spadajo tudi stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniški material in drugi material,. katerih porabo ni mogoče neposredno povezati z. ustvarjanjem poslovnih učinkov, zato jih imenujemo posredni stroški materiala. Stroški storitev so izvirni stroški kupljenih storitev pri izdelovanju proizvodov, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov, zato jih imenujemo stroški neposrednih storitev. Med stroške storitev pa spadajo tudi stroški prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemske in reklamne storitve, najemnine, zavarovalne premije, svetovalne storitve in druge storitve, katerih nakup ni neposredno povezan z nastajanjem poslovnih učinkov, zato jih imenujemo stroški posrednih storitev. Stroške materiala in storitev natančneje ureja SRS 14 (Stroški materiala in storitev), po katerem so stroški materiala cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, na katerega se nanašajo posredni proizvajalni stroški ter posredni stroški. 2. Tabele celotnega poglavja izhajajo iz stroškovne kalkulacije v prilogi 1. 3. Poglavje povz. po http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php#SRS. 41.

(51) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. nabavljanja, prodajanja in splošnih služb. Stroški storitev so stroški, ki se ne štejejo kot stroški materiala, amortizacije ali dela. Stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah in se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo povezavo z nastalimi gospodarskimi koristmi. Stroški materiala in storitev, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v zneskih obveznosti, nastalih ob nabavi oz. nakupu materiala in storitev. Stroški amortizacije so izvirni stroški, ki so povezani s prenašanjem vrednosti opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki so lahko amortizirani. Natančneje ureja stroške amortizacije SRS 13 (Stroški amortizacije). Izjemoma se lahko stroški amortizacije obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa imajo naravo posrednih stroškov. Stroški dela so izvirni stroški za plače in nadomestila, obračunani v kosmatih zneskih, povečani za obvezne dajatve, ki se obračunajo na kosmate zneske. Ko jih je mogoče neposredno povezati z nastajanjem poslovnih učinkov, so to stroški neposrednega dela, sicer pa imajo naravo posrednih stroškov dela. Natančneje ureja stroške dela SRS 15 (Stroški dela in povračil zaposlencem). Finančni stroški so v glavnem stroški danih obresti. Natančneje jih kot odhodke ureja SRS 17 (odhodki). SRS 16 ureja razvrščanje izvirnih stroškov po stroškovnih mestih, ki omogočajo ločeno spremljanje stroškov proizvajanja, stroškov nakupovanja, stroškov prodajanja in stroškov uprave. Število stroškovnih mest podjetje prilagodi glede na velikost, organiziranost in posebnosti proizvajanja oz. poslovanja. Stroškovno mesto je namensko, prostorsko ali organizacijsko zaokrožena celota, v kateri je mogoče evidentirati, spremljati in nadzirati stroške, stroški po izvirnih vrstah so glede na stroškovna mesta lahko neposredni ali posredni. Neposredne izvirne vrste stroškov razporejamo na stroškovna mesta na podlagi izvirnih listin, posredne izvirne vrste stroškov pa zberemo na stroškovnih mestih, kjer ločujemo stroške po namenu. V načelu velja, da je potrebno vse stroške, ki odpadejo na posamezne poslovne učinke, na te tudi razporediti. Iz stroškovnih mest razporejamo stroške na stroškovne nosilce, s katerimi se podjetje pojavlja na trgu. Ti so lahko začasni ali končni, njihovo število podjetje prilagodi svojim potrebam v odvisnosti od tega, se kakšno proizvodnjo se ukvarja. Stroškovni nosilec je lahko celotna količina istovrstnih poslovnih učinkov (serija) obračunskega obdobja, posamezen 42.

(52) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. poslovni učinek (izdelek) ali del poslovnega učinka (polproizvod). Poslovni učinki, ki so namenjeni prodaji, so končni stroškovni nosilci, drugi pa so začasni stroškovni nosilci. V nadaljevanju SRS 16 opredeljuje ključne pojme in pojasnjuje še: . razčlenitev stroškov na stalni in spremenljivi del;. Za spremenljive stroške je značilno, da se spreminjajo z obsegom proizvodnje, stalni stroški pa niso odvisni od obsega proizvodnje. Vendar pa so stalni stroški absolutno fiksni le v določenem razponu poslovanja, saj v primeru povečanja kapacitet narastejo in ostanejo nespremenjeni, dokler podjetje ne doseže zgornje meje povečanja zmogljivosti. Zato se spremenljivi stroški praviloma pojmujejo kot sorazmerni (proporcionalni) stroški, stalni (fiksni) stroški pa kot neomejeno (absolutno) stalni stroški. . uresničene, načrtovane in standardne stroške;. Uresničeni (dejanski) stroški so stroški, ki so nastopili v preteklem obdobju in se razporejajo po stroškovnih mestih neposredno na podlagi knjigovodskih listin o njihovem nastanku. Stroške, ki jih ni mogoče razporediti na stroškovna mesta neposredno na podlagi knjigovodskih listin, razporedimo na stroškovna mesta na podlagi razdelilnikov stroškov. Kot podlaga za razdelilnik lahko služijo dejanski podatki ali druga razmerja, ki so v vzročni povezavi s stroški. Uresničene stroške, razporejene po stroškovnih mestih, in njihovo prehajanje z enega stroškovnega mesta na drugo, je mogoče prikazati v obračunskem listu stroškov. Načrtovani stroški so stroški, ki jih lahko pričakujemo glede na uresničene stroške v preteklosti in glede na razmere v prihodnosti. Podobno je tudi mogoče načrtovane stroške mogoče prikazati v predračunskem listu stroškov. Standardni stroški se delijo na temeljne, sprotne, idealne, realne in normalne standardne stroške. Njihova skupna značilnost je ta, da so v nekem trenutku oz. v obravnavanem obdobju, ob upoštevanju normalnih okoliščin in odstopanj, teoretično upravičeni. V podjetju smo izdelali matriko odločanja in izbirali med štirimi variantami izdelka. Skupno smo se odločili in izbrali varianto večnamenskega stola. Proizvajamo samo en izdelek - stol, ki je stroškovni nosilec vseh stroškov. Za končni izdelek potrebujemo štiri komponente, ki jih izdelujemo sami. Komponente stola so oblika stola, zgornja in spodnja polička in naslonjalo za roke. Stole izdelujemo na petih obdelovalnih strojih. Njihovo nabavo smo financirali z dolgoročnim posojilom. Obresti znašajo 13% letno.Za izdelavo smo uporabili furnir, lepilo za les, tečaje, protizdrsni trak, folijo za ovijanje, lepilni trak, škatle za pakiranje, nalepke. 43.

(53) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Lakiranje in barvanje smo naročali pri dobavitelju, ki ima vrhunsko opremo in nam zagotavlja konkurenčne cene. Po SRS 14 smo stroške materiala in storitev razvrstili po izvirnih stroških kot neposredne stroške materiala in neposredne stroške storitev na osnovi knjigovodskih listih v zaračunanih zneskih, ki so nastali ob nabavi materiala in storitev. Stroške energije in orodja smo razvrstili kot posredne stroške materiala, saj jih poznamo le v skupnem obsegu za vse komponente. Prav tako smo kot posredne stroške storitev razvrstili stroške vzdrževanja in prostora.. Tabela 11: delitev neposrednih stroškov materiala in storitev v €/kos. Komponenta. Neposredni stroški. Neposredni. Skupaj neposred.. materiala/kos. stroški. stroški/kos. storitev/kos Oblika stola. 11,50. 35,00. 46,50. Zgornja polička. 2,00. 4,50. 6,50. Spodnja polička. 2,00. 4,50. 6,50. Naslonjalo za roke. 2,80. 7,00. 9,80. Skupni stroški/kos. 18,30. 51,00. 69,30. Vir: lastna izdelava. Po SRS 13 smo obračunali enakomerno časovno amortizacijo. Pri izračunu stroškov amortizacije smo upoštevali nabavno vrednost stroja in pričakovano dobo koristnosti sredstva. Stroške amortizacije smo razvrstili kot posredne proizvajalne stroške v ožjem smislu in jih glede na koristno kapaciteto stroja vključili v stroškovno vrednost učinkov. Pri izračunu stroškov financiranja smo upoštevali nabavno vrednost stroja, koristno kapaciteto stroja in obrestno mero.Nabavo strojev smo financirali z dolgoročnim posojilom. Obresti znašajo 13% letno.. 44.

No results found