Law regulation and practical implementation of observation as operational method of detective work

Full text

(1)MAGISTRSKO DELO Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva. Maj, 2017. Bernarda ŠKRABAR.

(2) MAGISTRSKO DELO Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva. Maj, 2017. Bernarda Škrabar Mentor: izr. prof. dr. Andrej Sotlar.

(3) »Find a job you love and you'll never work a day in your life.« (Confusious) »Najdi si službo, ki jo boš ljubil, in ne boš rabil delati niti dneva v svojem življenju.«. Zahvala Zahvaljujem se izr. prof. dr. Andreju Sotlarju za izjemno podporo, potrpežljivost, odzivnost, pronicljivost, kritičnost, pragmatičnost, direktnost in dragocene strokovne napotke. Iskrena hvala staršem za podporo. Matej, hvala, da si moj steber in zaupnik, ter sodelavci, ker ste enostavno najboljši! Hvala tudi vsem častnim detektivom in ostalim, ki mi pomagajo odstirati tančice skrivnosti tega veličastnega Vesolja.. 2.

(4) KAZALO 1. Uvod ...................................................................................................................................... 7. 2. Metodološki pristop ............................................................................................................ 9. 3. 4. 2.1. Predmet in cilji magistrskega dela ......................................................................... 9. 2.2. Hipoteze ..................................................................................................................... 10. 2.3. Metode ....................................................................................................................... 10. Detektivska dejavnost ..................................................................................................... 12 3.1. Opredelitev pojma detektivska dejavnost .......................................................... 12. 3.2. Upravičenja detektiva ............................................................................................. 14. Zakonske podlage detektivskega opazovanja .............................................................. 18 4.1. Opredelitev termina osebna zaznava ................................................................... 18. 4.2. Opredelitev terminov opazovanje, »surveillance« in »observation« ............. 21. 4.2.1. Definicija pojma opazovanje.......................................................................... 22. 4.2.2. Definicija pojma nadzor .................................................................................. 24. 4.3. Pravna podlaga osebne zaznave v Republiki Sloveniji ...................................... 25. 4.3.1. Pravica do opazovanja – upravičeni interes ................................................ 27. 5. Načrtovanje detektivskega opazovanja........................................................................ 32. 6. Potek detektivskega opazovanja ................................................................................... 37 6.1. Vrste opazovanja ...................................................................................................... 37. 6.2. Potek opazovanja ..................................................................................................... 40. 6.2.1. Opazovanje peš ................................................................................................. 41. 6.2.2. Opazovanje z avtomobilom ali drugim prevoznim sredstvom .................. 42. 6.3 7. 8. 9. Uporaba tehničnih sredstev ................................................................................... 47. Intervjuji s tujimi detektivi ............................................................................................ 51 7.1. Opis vzorca in metode ............................................................................................. 51. 7.2. Rezultati intervjujev ............................................................................................... 53. Zaključek ........................................................................................................................... 59 8.1. Verifikacija hipotez ................................................................................................. 59. 8.2. Povzetek temeljnih ugotovitev ............................................................................. 63. Uporabljeni viri ................................................................................................................. 65. 10 Priloge ................................................................................................................................ 73. 3.

(5) KAZALO SLIK Slika Slika Slika Slika. 1: 2: 3: 4:. Oblike nadzora............................................................................................................ 39 ABC-metoda spremljanja opazovane osebe .......................................................... 45 Primer zamenjave položajev, kjer tarča zavije za vogal ................................... 45 Primer menjave položajev, kjer tarča prečka cesto ........................................... 46. 4.

(6) Povzetek Detektivska dejavnost je v Evropi in drugod po svetu zelo različno regulirana. Vsekakor ima poseben položaj, saj detektivi pri svojem delu lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. V Republiki Sloveniji je detektivska dejavnost urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), ki med drugim določa tudi upravičenja, ki jih lahko detektivi uporabljajo. Zakon je z definiranjem upravičenja »osebne zaznave« sicer odpravil marsikakšno dilemo o dopustnosti opazovanja in mejo jasno definiral, ko je določil, da se pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor. Vendar smo pri predstavitvi in razčlenitvi termina osebna zaznava ugotovili, da gre za pojem, ki zajema širok spekter aktivnosti, znotraj katerega sta sicer tudi opazovanje in sledenje. Termina osebna zaznava in opazovanje smo primerjali tudi glede na poimenovanja v tujini. Ugotovili smo, da v tujini ne uporabljajo termina osebna zaznava, ampak se večinoma pojavljajo pojmi opazovanje, nadzor in sledenje. Pri opazovanju gre za planirano, sistematično in prikrito opazovanje oseb, predmetov in objektov. Zato bi ga lahko opredelili tudi kot aktivni proces zaznavanja. Ugotovili smo, da sta za uspešno zagotovitev dokaznega gradiva v določenih primerih nujno potrebna opazovanje in sledenje gibanja določene osebe, da bi se odkrilo in dokumentiralo kršitve in na tak način zbralo zadostne dokaze, ki bi pozneje v nadaljnjem postopku zdržali tudi morebitne sodne presoje. Zato bi lahko rekli, da je opazovanje del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazov in rešitev primera. Tudi za slednje je neizogibno potrebno upravičenje detektiva in absurdno je prepričanje, da detektiv pri svojem delu ne sledi, razen če to ni neizogibno potrebno za pridobitev določenih informacij.. Ključne besede: detektivska dejavnost, osebna zaznava, opazovanje, nadzor, sledenje. 5.

(7) Summary–Law regulation and practical implementation of observation as operational methods of detective work Detective activity in Europe and around the world has been regulated to various degrees. It is clear that this branch has a special standing, while at their work detectives can interfere with human rights and fundamental freedoms. In the Republic of Slovenia detective activity is regulated by Detectives’ Activities Act (2011), which amongst others specifies the entitlements that detectives have. By defining the justification of »personal perception« the law has eliminated some dilemmas on the admissibility of observation and clearly defined the limits by determining that a detective should not interfere with private space and private enclosed space. However, we discovered that the meaning of the term personal perception is very broad and it includes a wide range of activities, amongst which are also monitoring and tracking. We sought terminological counterparts for personal perception and monitoring. We discovered that abroad the term personal perception is not used; instead of that a phrase surveillance, monitoring and tracking appears. Surveillance describes planned, systematic and concealed observation of people, objects and facilities. Due to this, it could be defined as an active process of perception. We found that in certain cases a successful insurance of evidence denotes the necessity of monitoring the movement of a specific person in order to discover and document the violations and through that gather sufficient evidence that could withstand potential future judicial review. It can be said that monitoring presents a crucial part of detective investigation activity while it ensures sufficient evidence used to resolve a case. Additionally, tracking is inevitably necessary for a detective and the belief that a detective does not perform tracking in order to gather specific information is absurd. Key words: detective activity, personal perception, surveillance, monitoring, tracking. 6.

(8) 1 Uvod Detektivska dejavnost je v posameznih državah zelo različno urejena,1 tako v Evropi kakor drugod po svetu. V nekaterih državah obstajajo samostojni zakoni, ki urejajo detektivsko dejavnost, ponekod je detektivska dejavnost združena s področjem zasebnega varovanja in zakon torej ureja področje zasebnega varstva. Spet v drugih državah si za dvig kakovosti prizadevajo stanovska združenja s postavljanjem lastnih vstopnih kriterijev, etičnih kodeksov, ipd. Nekatere države pa specialnega zakona nimajo in je področje detektivske dejavnosti prepuščeno samoregulaciji ali pa so deli detektivske dejavnosti posredno urejeni skozi druge zakone. Neka enotna merila je glede na tako različne ureditve torej skorajda nemogoče postaviti, res pa je, da so primeri, ki jih detektivi rešujejo v državah, precej podobni.. V letu 2011 sprejet Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) je dodal novo, pomembno materijo in jo poimenoval upravičenja detektiva. Tako lahko detektiv pri svojem delu: 1) zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov, 2) pridobiva podatke iz evidenc, 3) osebno zaznava in 4) uporablja tehnična sredstva. Zakon je tako odpravil marsikakšno dilemo o dopustnosti opazovanja kot enega temeljnih načinov zbiranja podatkov in mejo jasno definiral, ko je določil, da se pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor.. Ne glede na zakonsko opredelitev osebne zaznave to področje še vedno ni povsem zadovoljivo urejeno, saj ostajajo dileme o dejanski praktični uporabi tega upravičenja kot klasične operativne metode dela detektiva. Zakonska opredelitev pojma osebne zaznave dopušča različne interpretacije, zato lahko detektivi, naročniki, inšpektorji, odvetniki, sodniki to upravičenje detektiva razumejo različno.. Zato v pričujočem magistrskem delu temeljito razčlenjujemo in predstavljamo termin osebna zaznava ter primerjamo poimenovanja tega termina v tujini s poudarkom na Nemčiji kot državi z dolgoletno prakso na področju detektivske dejavnosti.. 1. Tudi kvantitativno se število detektivov od države do države zelo razlikuje: v Sloveniji je en. detektiv na 25.300 prebivalcev, v Nemčiji na 25.000, v Italiji na 15.000 in v ZDA na 5.000.. 7.

(9) Zakon o detektivski dejavnosti (2011) detektivom ne določa le upravičenj, ampak tudi prepovedi. Med prepovedi štejemo tudi prikrite preiskovalne ukrepe, metode in sredstva, ki jih uporabljajo službe državnih organov. Pri tem je treba poudariti, da tudi vsako policijsko prikrito opazovanje še ne pomeni prikritega ukrepa tajnega opazovanja oz. prikritega preiskovalnega ukrepa, kaj šele opazovanja detektiva, ki ga slednji izvaja na javno dostopnem mestu, pri čemer se tudi opazovana oseba nahaja na javno dostopnem mestu. Delo detektiva hkrati določa tudi interes in pravice, ki jih ima naročnik detektivske storitve, ki te pravice prenese na detektiva z obligatornim pooblastilom. Običajna detektivova operativna metoda je tako v Sloveniji kakor tudi drugod v tujini opazovanje določene osebe, vozila, objekta ali območja. Opazovanje se izvaja z namenom pridobiti dokaze za nadaljnji postopek, v kolikor jih ni bilo možno kako drugače pridobiti in je to nujno potrebno za dosego cilja, zaščite upravičenega interesa stranke, ki je detektiva najela.. Opazovanje je ena najtežjih detektivskih metod. Potrebnih veščin, ki so nujne za opravljanje opazovanja, se ne da naučiti teoretično, ampak se jih priuči skozi prakso in pod mentorstvom izkušenih detektivov. Na začetku detektivove kariere pa je pomembno, da ima detektiv temeljno teoretično znanje o opazovanju.. 8.

(10) 2 Metodološki pristop 2.1 Predmet in cilji magistrskega dela Predmet proučevanja v magistrskem delu je opredelitev opazovanja kot operativne metode detektivskega dela. V magistrskem delu smo detajlno analizirali pojma osebna zaznava in opazovanje ter analizirali različne definicije opazovanja. Pojasnili smo razliko med odkrito, prikrito, statično in dinamično osebno zaznavo oz. sledenjem. Mnenja o upravičenosti dinamične osebne zaznave oz. sledenja kot operativne taktike dela detektiva se razlikujejo. Detektivska zbornica (2008) je namreč že pred sprejetjem novega Zakona o detektivski dejavnosti (2011) izrazila stališče, da lahko detektivi za dokumentiranje določenih informacij (npr. o zlorabi bolniške odsotnosti) uporabljajo neposredno opazovanje, fotoaparat in video kamero, če to počno na javnem prostoru in če s tem bistveno ne posežejo v zasebnost posameznika. V določenih primerih je za to, da se zberejo zadostni dokazi (fotografije, video posnetki ipd.), ki se jih na drugačen način ne da, nujno potrebno, da detektiv opazuje gibanje določene osebe tudi dinamično, ji torej sledi.. Med drugim je predmet proučevanja dilema, ali detektiv pri svojem delu prekorači upravičenje, ko v določenih primerih, kadar je to neizogibno potrebno, da se zberejo dokazi, opazovano osebo tudi sledi oz. opravlja dinamično osebno zaznavo. Klatt in Meister (2012) menita, da mora pri izbiri upravičenja detektiv tehtati med primernostjo, nujnostjo in sorazmernostjo, saj lahko sicer hitro prekomerno poseže v posameznikovo zasebnost. Odgovore na vprašanja upravičenosti opazovanja smo iskali predvsem v tujini, v družbah, ki imajo daljšo tradicijo detektivske dejavnosti. Predmet proučevanja je torej tudi ureditev upravičenja osebne zaznave v tujih državah, s poudarkom na Nemčiji, kjer je detektivska dejavnost prisotna že več kot 160 let.. Cilj magistrskega dela je opozoriti in dokazati, da bi detektivska dejavnost v praksi brez statičnega in dinamičnega opazovanja (sledenja) izgubila svoj pravi pomen. Prav tako pa je cilj preveriti, kako je opazovanje opredeljeno v tujini, in hkrati pridobiti znanja iz tujine, ki se lahko uporabijo pri razvoju detektivske dejavnosti v Sloveniji.. 9.

(11) 2.2 Hipoteze Znanstveno–raziskovalne. cilje. magistrskega. dela. smo. skušali. realizirati. s preverjanjem naslednjih postavljenih hipotez:. H 1: V Zakonu o detektivski dejavnosti (2011) je eno izmed upravičenj, ki jih ima detektiv v Republiki Sloveniji, navedeno kot »osebna zaznava.« Ustreznejši termin za to upravičenje bi bil »opazovanje«.. H 2: Osebna zaznava kot operativna metoda dela državnih organov v smislu prikritih preiskovalnih ukrepov se imenuje tajno opazovanje in se operativno izvaja enako kot detektivsko opazovanje, kar dokazuje, da definicija upravičenja osebne zaznave v Republiki Sloveniji ni pravilna.. H 3: V obravnavanih tujih državah lahko detektivi opravljajo sledenje in ta metoda ni enačena s prikritim preiskovalnim ukrepom organov pregona.. H 4: V obravnavanih tujih državah lahko detektiv pri opravljanju svojega dela uporablja tehnična sredstva, kot so GPS-naprave za sledenje gibanja in skrite kamere.. 2.3 Metode Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili naslednje metode: . Kvalitativno metodo, ki, kot navaja Creswell (v Knoesen, 2012), vključuje študijo, zbiranje in uporabo različnega empiričnega gradiva ter skozi osebno izkušnjo in intervjuje opiše problem in pomen v praksi.. . Deskriptivno metodo, s katero smo podali opis predmeta magistrskega dela in orisali meje pojavov, ki so predmet magistrskega dela.. . Metodo analize, sinteze in primerjave domačih, v večini pa tujih virov smo uporabljali skozi celotno magistrsko delo. Glede na to, da se v Republiki. 10.

(12) Sloveniji v prispevkih na področju detektivske dejavnosti pojavljajo večinoma eni in isti viri, smo se osredotočili predvsem na tuje vire. . S sintezo analitičnih ugotovitev smo v magistrskem delu združevali ugotovitve, kar nam je pomagalo pri verifikaciji postavljenih tez.. . Uporabili smo tudi metodo intervjujev z nekaterimi izkušenimi uveljavljenimi detektivi iz tujine.. . Z metodo študije primerov smo prikazali konkretne primere detektivske osebne zaznave kot operativne metode detektivskega dela oz. statične in dinamične osebne zaznave.. 11.

(13) 3 Detektivska dejavnost 3.1. Opredelitev pojma detektivska dejavnost. Zakon o detektivski dejavnosti (2011) detektivsko dejavnost opredeljuje kot »zbiranje, obdelavo, posredovanje podatkov in informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja po tem zakonu detektiv, ki ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom.«. Detektivsko dejavnost pojmujemo v Sloveniji tudi kot poizvedovalno dejavnost. Pojem »poizvedba« je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2008) opredeljen kot: »neformalno zbiranje podatkov, sporočil, ki jih potrebuje sodišče ali pristojni organ v določeni zadevi«. Z drugimi besedami detektivsko dejavnost lahko poimenujemo tudi zasebna preiskovalna dejavnost (ang. investigation), pri kateri gre za zbiranje dejstev oz. informacij, ki so sestavljene iz komunikacije in opazovanja. Gospodarske zasebno– pravne preiskave so zelo posebne in izjemno zahtevne storitve (Zentralstelle fϋr die Ausbildung im Detektivgewerbe [ZAD], 2014). Preiskavo sta Sennewald in Tsukayama (2006) definirala kot preučevanje, študijo, iskanje, sledenje (ang. tracking) in zbiranje informacij, s katerimi odgovorimo na vprašanja ali rešimo nek problem. Detektivsko dejavnost pojmuje Klavora (2009) kot zbir ukrepov, ki naj bi posamezniku ali podjetju omogočili naknadno ugotoviti potek nekih dogodkov, ki so se zgodili ali se še dogajajo na njegovo škodo, država pa mu s svojimi mehanizmi ne more zagotoviti zadostne varnostne storitve. Detektivska dejavnost je na kratko iskanje resnice (Brown, 2003, Škrabar, 2011), detektiv pa je objektivni iskalec resnice, ki mora biti pri svojem delu nepristranski. Tillman (2006) omenja detektiva tudi kot reševalca problemov. Detektivska dejavnost je torej reševanje problemov naročnikov, detektiv pa je oseba, ki se poklicno ukvarja z reševanjem problemov in negotovosti drugih ljudi – svojih naročnikov. Detektivsko delo je v svoji srži terensko, operativno delo, vendar je taktika lahko, kot pravi Merkel (2007), zelo raznolika in detektiv lahko v sami preiskavi izvaja različne oblike opazovanja.. Zakon o detektivski dejavnosti (2011) v 26. členu podrobno opredeljuje detektivovo delovno področje ter detektivom izrecno predpisuje, kaj je dovoljeno in kaj ne.. 12.

(14) S tem se uresničuje načelo zakonitosti tudi na področju detektivske dejavnosti kot eno od glavnih načel vsake pravne države, saj detektivi pri opravljanju svojega dela povsem lahko prekoračijo tanko mejo svojih upravičenj in s tem posežejo v posameznikove ustavno varovane pravice, izmed katerih je najbolj izpostavljena pravica do zasebnosti.. Detektiv lahko na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti (2011) pridobiva informacije o: –. osebah, ki so pogrešane ali skrite, in povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod;. –. anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj;. –. dolžnikih in njihovem premoženju;. –. predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni;. –. dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;2. –. spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule;. –. uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov;. –. kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo3, ter njihovih storilcih;. –. zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.. Detektiv lahko tudi vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom, svetuje4 fizičnim in pravnim osebam na področju preprečevanja kaznivih ravnanj ter načrtuje in izvaja. 2. Ta določba daje detektivu zagotovo najširše možnosti za delo, saj lahko zbiranje informacij. o dokaznem gradivu zajema vsa področja človekovega delovanja. Gre za dokaze, zbrane na terenu (od ljudi, iz javnih občil, z opazovanjem, fotografijami, video posnetki, zvočnimi posnetki) in v dokumentih (pri sodnih ali drugih organih), ki lahko služijo kot dokaz pred sodiščem ali drugimi organi. 3. Za primerjavo – v Avstriji lahko detektivi preiskujejo vsa kazniva dejanja, ne le tistih,. katerih pregon se izvaja na podlagi zasebne tožbe.. 13.

(15) zaščito poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij (ZDD-1, 2011).. Preprečevanje kaznivih dejanj je pomembno področje detektivske dejavnosti, ki spada na področje preventivne dejavnosti. V ta sklop lahko uvrstimo svetovanje tako glede preprečevanja klasičnih kaznivih dejanj (npr. tatvin, vlomov, goljufij) kakor tudi glede bolj sofisticiranih področij preprečevanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete ali informacijske varnosti. To področje lahko zajema celoto ukrepov, ki jih je na podlagi analize poslovnih procesov in ocene tveganja treba izvesti, da bi se posamezna gospodarska družba izognila ali vsaj zmanjšala nekatera tveganja, ko pride do izvršitve kaznivih dejanj. Vsebina dela detektiva se pri tem lahko prekriva z nalogami zasebnega varovanja, saj praviloma tudi družbe za zasebno varovanje na podlagi ocene tveganja izdelajo načrt varovanja ter se nato dogovorijo za obseg in način varovanja z naročnikom (Savski, Grilc, Jarc in Mele, 2012). Vsekakor pa bi to področje moralo biti definirano širše, saj detektiv v praksi svetuje stranki v zelo različnih situacijah glede zelo različnih področij življenja, ki v večini niso predmet preprečevanja kaznivih ravnanj.. 3.2. Upravičenja detektiva. Beseda detektiv izhaja iz latinske besede »detegere« in pomeni odkriti, nekaj razjasniti, prinesti svetlobo v določeno zadevo, jo osvetliti. Detektiv (latinsko) ali zasebni, privatni detektiv (Privatdetektiv – Nemčija) oziroma poklicni detektiv (Berufsdetektiv – Avstrija) je zasebni preiskovalec, ki v okviru preiskave in/ali z opazovanjem, raziskavami, intervjuji in podobnimi izsledki ter informacijami dokumentira še posebej za sodišče uporaben dokazni material (Zentralstelle fϋr die Ausbildung im Detektivgewerbe [ZAD], 2014).. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2008) definira detektiva kot osebo, ki jo nekdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov, kar je precej primerna definicija, saj je poklic detektiva reguliran poklic zasebnega sektorja, stranka pa. 4. Določene, tradicionalne policijske varnostno-svetovalne naloge prehajajo tudi na področje. detektivskega dela.. 14.

(16) z obligatornim pooblastilom5 detektiva najame, da ji ta reši določen problem in s tem zaščiti njen interes. Ob tem je treba poudariti, da imajo detektivi poseben, z zakonom reguliran položaj in pri svojem delu ne morejo sami presojati, kaj jim je dovoljeno in kaj ne. Prav tako pa detektiva zavezuje rek Nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse habet (nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam (Paulus)). Stranka torej detektiva pisno pooblasti in nanj ne more prenesti več pravic, kot jih ima ona sama (ZDD-1, 2011).. Zakon o detektivski dejavnosti (2011) v 27. členu opredeljuje upravičenja detektiva, in sicer so to: –. zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov;. –. pridobivanje podatkov iz evidenc6;. –. osebna zaznava;. –. uporaba tehničnih sredstev.. Upravičenja so taksativno našteta, sledijo si po vrsti od najmilejšega. Detektiv se lahko v posameznem primeru poslužuje enega ali vseh. Pri odločanju o vrsti upravičenja ima detektiv diskrecijsko pravico7, ob tem pa se mora obvezno držati načela sorazmernosti. Načelo sorazmernosti tvorijo trije elementi, in sicer primernost, nujnost in uravnoteženost upravičenja. Primerljivo slovenski različici našteva McMahon (2007) tri detektivske metode pri pridobivanju informacij: –. raziskovanje javno dostopnih informacij; če razširimo, bi lahko rekli iskanje, zbiranje, primerjanje, analiziranje in raziskovanje informacij iz javno dostopnih virov;. 5. Pogodba med detektivom in stranko po ZDD-1 ni več obligatorna, tako kot to velja za. pooblastilo. 6. Detektiv lahko pridobiva podatke iz evidence registriranih vozil, centralnega registra. prebivalstva, evidence zavarovancev, slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov (gre predvsem za pridobivanje podatkov o dolžnikih, s čimer detektivi razbremenjujejo državo na tem področju). 7. Diskrecijska pravica je pomembna iz dodeljene pravice do taktičnega preudarka, s katerim. se detektiv v skladu z načelom strokovnosti odloča o izbiri najprimernejšega upravičenja, s katerim bo zbral informacije in dokaze, ki bodo relevantni v eventualnem nadaljnjem postopku pred pravosodnimi in drugimi državnimi organi ter drugimi organizacijami (Vlada RS, 2010).. 15.

(17) –. opravljanje razgovorov, intervjuvanje oseb oz. zbiranje podatkov od oseb, ki imajo relevantne podatke;. –. opazovanje oseb (ang. surveillance).. Vejnović in sodelavci (2008) pa naštevajo naslednje operativno–taktične metode detektivskega dela: –. preverjanje (srb. provjera),. –. zbiranje informacij in podatkov,. –. opazovanje (srb. osmatranje),. –. sledenje (srb. praćenje).. Opazovanje se nanaša na določene osebe, prostore ali objekte v okviru detektivskega primera. Opazovanje je lahko stalno ali občasno. S sledenjem se zbirajo informacije o gibanju oseb, njihovih kontaktih, mestih skrivanja ipd., odvisno seveda od primera (Vejnović et al., 2008).. Za izpeljavo primera tako na civilnem in kazenskem področju detektivi v Nemčiji uporabljajo naslednje kriminalistične metode: –. preiskavo8,. –. nadzor,. –. tajno preiskavo z vključevanjem,. –. uporabo. tehničnih. pripomočkov. (Zentralstelle. fϋr. die. Ausbildung im. Detektivgewerbe [ZAD], 2014).. Osnovno načelo pri detektivskem delu je načelo zakonitosti. To načelo na področju detektivske dejavnosti pomeni, da morajo detektivi opravljati svojo dejavnost samo na podlagi zakona in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi, ter na način, ki ga določa zakon. Vezanost na zakon je pri opravljanju detektivske dejavnosti conditio sine quanon9, saj se s tem zagotavljajo svoboda gibanja, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter njegove zasebnosti in osebnostnih pravic. To tudi pomeni, da pri opravljanju detektivske dejavnosti ne velja splošna svoboda ravnanja, po kateri je v pravni državi človeku dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Tako 8. Na primer izpraševanje prič ali osumljencev.. 9. Nujen pogoj.. 16.

(18) v detektivski dejavnosti velja načelo, da je pri opravljanju dejavnosti izrecno prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, in ne obratno (Savski et al., 2012).. 17.

(19) 4 Zakonske podlage detektivskega opazovanja Z metodo analize, primerjave in sinteze tujih virov nismo zasledili, da bi bilo opazovanje kot operativna metoda dela detektiva definirano kot osebna zaznava oziroma personal perception (ang.) ali persönliche Wahrnehmung (nem.). V večini primerov se pojavlja termin opazovanje oziroma v tujini observing (ang.), beobachtung (nem.), opservacija (srb.), osmatranje (hr.), ki je del osebne zaznave. Sicer pa se kot termini detektivskega dela v tujih virih skoraj povsod uporabljajo opazovanje, nadzor, nadzorovanje, surveillance (ang.), observation (nem.), zato bomo v naslednjih podpoglavjih opredelili te termine.. 4.1. Opredelitev termina osebna zaznava. »Pri osebni zaznavi iz 30. člena Zakona o detektivski dejavnosti (2011) gre za osnovno upravičenje detektiva, ko ta pri pridobivanju informacij uporabi svoja čutila (vid, vonj in sluh) (Savski et al., 2012). To lahko počne samo tako, da ne posega v posameznikovo zasebnost in ne pomeni posega v človekove pravice z izvajanjem tako imenovanih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih lahko ob določenih zakonskih pogojih uporabljajo pristojni državni organi. Ta način zbiranja informacij lahko opravljajo na krajih, ki so dostopni vsem pod enakimi pogoji, pri tem pa ne smejo premagovati ovir, na primer plezati prek ograje, ki obdaja posestvo ali hišo, dvigovati vratnih ali okenskih rolet, odpirati polken ali odgrinjati zaves.« Pri upravičenju osebne zaznave gre za načrtno, dalj časa nepretrgano ali ponavljajoče se opazovanje določene osebe ali vozila tudi z uporabo tehničnih naprav za slikovno snemanje, s katerimi se pridobijo materialni dokazi za potrebe naročnika.. Detektiv lahko z osebno zaznavo opravi tudi ogled kraja kaznivega dejanja, škodnega dogodka, sporne prometne nesreče idr. Ogled se opravi, če je za zagotovitev kakšnega dejstva, za razjasnitev okoliščin oziroma za pridobitev realne slike stanja določenega dogodka (npr. kraj fingirane prometne nesreče, potek sporne meje, itd.) potrebno, da se neposredno na terenu natančno pregledajo in preiščejo dokazi in dejstva.. 18.

(20) Detektiv v konkretni zadevi po naročilu stranke osebno zaznava gibanje oseb in vozil ter si pri tem zapisuje podatke o urah, mestih, srečanjih, registrskih številkah, znamkah vozil in drugih posebnostih (Savski et al., 2012). Slovar slovenskega knjižnega jezika (2008) opredeljuje besedo »zaznava« kot čutno dojemanje predmetnega sveta. Dojemamo lahko z vsemi čutili – vid, sluh, voh, otip. Termin se med drugim navezuje tudi na opazovanje, katerega razlaga je »z gledanjem zaznavati oz. gledati kaj načrtno in z določenim namenom«. Detektiv lahko pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem oziroma percepcijo na javnih krajih ali z javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Pri izvajanju tega upravičenja detektiv ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor (ZDD-1, 2011). Detektiv lahko torej opazuje v javnih lokalih in na javnih krajih (banke, parkirišča, parki, restavracije itd.), ne sme pa posegati v človekovo zasebnost. Tudi Sotlar (2011a) se strinja, da bi bilo povsem nelogično in za detektiva neživljenjsko, če ne bi smel iz javnega prostora opazovati (osebno zaznavati) zasebnega prostora, ki ga lahko vidijo tudi vsi ostali mimoidoči, samo zato, ker je lastnik zasebnega prostora ta prostor kot takšnega označil s postavitvijo ograje, prepreke, oznake itd. To bi v praksi pomenilo, da bi nekdo, ki bi npr. kršil pravice iz naslova bolniškega dopusta, svoje dvorišče, ki bi bilo ograjeno s prozorno ograjo ali s prepreko ločeno od javnega prostora, uporabljal za dejavnosti, ki niso dovoljene v skladu s postavljeno anamnezo in načinom zdravljenja (npr. opravljal bi težka fizična dela; se neprimerno športno udejstvoval, ipd.). Vse to bi lahko videl vsak mimoidoči, naročniki detektivovih storitev pa od detektiva ne bi mogli dobiti zakonitih slikovnih dokazov, ker bi prevladalo stališče, da gre za nedopusten poseg v zasebni prostor.. Termin osebna zaznava smo proučevali tudi skozi stališča sodne prakse na policijskem področju in ugotovili, da se nekaj smatra kot osebna zaznava takrat, ko pooblaščena uradna oseba vse znake prekrška zazna neposredno s svojimi čutili, torej kadar je fizično navzoča ob storitvi prekrška in sama na podlagi lastnega opažanja ugotovi njegove znake (Vrhovno sodišče RS, 2008).. Za pridobivanje informacij iz okolja smo ljudje opremljeni s čutilnimi organi (oči, ušesa, nos, koža) in vsak občutek organ, ki je del senzoričnega sistema, prenese v. 19.

(21) možgane (McLeod, 2007). Zaznavanje 10 je proces zbiranja informacij preko naših čutov, njihovo organiziranje, identificiranje in osmišljanje oz. interpretacija. Areh (2012) opredeljuje zaznavanje (percepcijo) kot proces, v katerem možgani organizirajo in interpretirajo občutke. Zaznavanje je čutilno doživljanje sveta okoli nas (Cherry, 2013). Zaznavanje vključuje pet čutov; vid, sluh, tip, vonj in okus. V komentarju 30. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Savski et al., 2012) najdemo definicijo osebne zaznave detektiva kot upravičenje detektiva, ko ta pri pridobivanju informacij uporabi svoja čutila (vid, sluh, vonj, tip in okus). Pri komentarju zakona ni bilo upoštevano bistveno čutilo detektiva – tip –, ki je marsikdaj ključnega pomena pri. opravljanju. detektivske. dejavnosti.. Detektiv. npr.. opravlja. nadzor. nad upravičenostjo povračila potnih stroškov na in z dela, pri tem ugotovi dejansko bivališče in v bližini locira tudi vozilo delavca, ki ga nadzoruje. Naslednji dan zgodaj zjutraj najde detektiv parkirano vozilo na lokaciji ugotovljenega dejanskega bivališča, ki se razlikuje od bivališča, ki ga je delavec navedel delodajalcu (običajno je dejansko ugotovljeno bivališče blizu delovnem mestu, prijavljeno bivališče pa več deset ali sto kilometrov stran), pri tem uporabi svoje osnovno čutilo – vid –, ko ugotovi, da stoji vozilo na istem mestu kot prejšnji dan zvečer. Prav tako pa uporabi otip s tem, ko preveri pokrov motorja vozila in ugotovi, da je npr. hladen. Te ugotovitve po opravljenem večdnevnem delu zapiše v strokovno poročilo, ki je v nadaljevanju delodajalcu lahko temelj za izredno odpoved delovnega razmerja.. Najpomembnejše čutilo za opravljanje osebne zaznave je zagotovo vid. Del osebne zaznave pa je opazovanje, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika (2008) opredeljuje kot z gledanjem zaznavati, gledati kaj načrtno in z določenim namenom. To pa detektiv pri svojem delu tudi počne, saj načrtno, z namenom, da bi pridobil določene informacije in dokaze, opazuje. Detektiv lahko kakor vsak drug državljan ali pooblaščena oseba državnega organa opazuje pojave, dogajanje ali osebe (Vejnović et al., 2008), če pri tem seveda ne posega v zasebni zaprti prostor. Opazovanje je operativno taktična dejavnost, ki je sestavljena iz vizualnega opazovanja in beleženja določenih pojavov, dogodkov.. Upravičenje detektiva bi lahko razložili celovitejše in elastičnejše: »Detektiv načrtno, z določenim namenom, da bi ugotovil dejstva in pridobil dokaze, zaznava z uporabo svojih čutil (vid, sluh, vonj, tip in okus).« Detektiv, ki pri opravljanju dela 10. Latinsko perceptio, percipio.. 20.

(22) uporabi operativno metodo dela oz. osebno zaznavo, mora to početi na nemoteč način ali – kot pravi Cooper (2006) – mora zbirati informacije tiho, brez da bi vzbujal pozornost, pri čemer opazovana oseba ne zazna, da je opazovana, pri tem pa ne sme posegati v zasebni zaprti prostor.. V angleškem prevodu Zakona o detektivski dejavnosti (2011) pa navajajo osebno zaznavo kot »surveillance«, ki pomni opazovanje oziroma tudi nadzorovanje nekoga ali nečesa. Ustreznost termina smo preverili v naslednjem podpoglavju.. 4.2. Opredelitev. terminov. opazovanje,. »surveillance«. in. »observation« Termin surveillance se uporablja pri angleškem prevodu Zakona o detektivski dejavnosti (2011),11 kar pa ni enako terminu osebne zaznave. Tudi avtorja Sotlar in Trivunović (2012) v angleškem prevodu uporabljata termin personal perception, personal perceptions of individuals (observations and tracing), torej osebna zaznava, opazovanje in sledenje. Avtorja v prispevku navajata, da detektiv največkrat opravlja. opazovanje. in. sledenje/zasledovanje. oziroma. fotografiranje/slikanje/slikovno snemanje na javnem kraju. Opazovanja, sledenja in zasledovanja naš zakon eksplicitno ne navaja, zato se na tej točki poraja dvom, kako si bo posamezni detektiv, odvetnik in sodnik obrazložil določeno upravičenje. Sodna praksa v Sloveniji se je pri tem velikokrat postavila na stran delodajalca in razsodila, da je bilo opazovanje s strani detektiva dovoljeno. Avtorja v nadaljevanju zopet uporabita. termina. opazovanje. in. nadzor.. Termin. osebna. zaznava. enačita. z opazovanjem. Osebna zaznava se po njunem mnenju v praksi manifestira skozi opazovanje in sledenje posameznika, opazovanje pa pojmujeta kot del osebne zaznave. Menita, da ni potrebe po dodajanju sledenja/zasledovanja kot novega upravičenja oziroma nekakšne nadgradnje osebne zaznave. Gre pač za mobilno obliko opazovanja.. 11. A private detective may personally acquire information by carrying out surveillance in a. public place or from a public place, from publicly accessible open and closed premises, as well as from places and premises visible from publicly accessible places or premises Private Detective Services Act (ZDD-1, 2011).. 21.

(23) »Skozi sodno prakso in nekatere primere nezakonitega dela detektivov je Detektivska zbornica RS vztrajala na tem, da je neposredno opazovanje s strani detektivov nujno potrebno in dovoljeno, saj detektivi brez tega upravičenja ne morejo izvajati nobene naloge iz pooblastila, ki mu ga da stranka« (Detektivska zbornica Republike Slovenije, 2008 v Sotlar in Trivunović, 2012:321). Osebno zaznavo ali opazovanje s sledenjem ter uporabo tehničnih sredstev (naprave za slikovno snemanje) uporabljamo za pridobivanje informacij, ki jih ni mogoče pridobiti na drug način. Usposobljene ekipe, vozila, sredstva za zveze in druga tehnična sredstva omogočajo, da lahko opazovanje določenih oseb ali vozil opravljamo načrtno, dalj časa, nepretrgano ali ponavljajoče. Z uporabo tehničnih naprav za slikovno snemanje (foto in video tehnika v visoki ločljivosti) zagotavljamo pridobivanje dokazov za potrebe naših naročnikov (Petek, 2012).. Osebna zaznava ali opazovanje ter uporaba tehničnih sredstev sta zlasti uporabni pri nadzoru bolniških odsotnosti, ugotavljanju zlorab pri uveljavljanju potnih stroškov, ugotavljanju kršitev konkurenčne klavzule ali konkurenčne prepovedi, zbiranju podatkov o dolžnikih in njihovem premoženju, zbiranju podatkov o povzročiteljih nepremoženjskih in premoženjskih škod (zavarovalniške goljufije), pa tudi zakonskih in družinskih zadevah (Petek, 2012).. 4.2.1 Definicija pojma opazovanje. Nemški detektivi pojmujejo pod opazovanjem planirano, sistematično, prikrito opazovanje oseb, predmetov in objektov. V prvi vrsti je opazovanje aktivni proces zaznavanja in je specialni del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazov, indicev in rešitev primera. Opazovanje je operativni ukrep, ki se izvaja z uporabo. tehničnih. pripomočkov. (Zentralstelle. fϋr. die. Ausbildung. im. Detektivgewerbe [ZAD], 2014).. Beseda »surveillance« je v Cambridge advaced learner’s Dictionary (2016) razložena kot pazljivo gledanje osebe ali kraja. 12 Razlika med gledati in opazovati je, da pri gledanju gledamo nenačrtno, vidimo stvari, ki nam naključno pridejo v vidno polje, opazovanje pa poteka načrtno in se izvaja z ustrezno opreznostjo.. 12. The careful watching of a person or place. 22.

(24) Beseda »surveillance« ima svoje korenine v francoski besedi surveiller, kar pomeni »paziti na« 13 (Lyon, 2007). Glitza (2009) pa navaja, da izhaja beseda observation iz latinske besede observation, observare in pomeni opazovanje (Beobachtung), zaznavanje (Wahrnehmung) ter paziti na (aufpassen, achtgeben). Opazovanje je zelo pogosta metoda, ki jo uporabljajo detektivi, in je enostavno povedano opazovanje subjekta, ki se ne zaveda, da je opazovan, pri tem pa se opazuje in evidentira njegove aktivnosti. Evidentiranje te aktivnosti ni nujno izvedeno z video tehniko, čeprav je ta najpogostejša metoda v zasebnem sektorju (Becnel, 2009).. Siljander in Fredrickson (2002, v Knoesen, 2012) pravita, da je opazovanje prikrito/tajno zbiranje in analiziranje informacij o osebah ali organizacijah; ali drugače  to so metode gledanja ali poslušanja, brez da bi bil pri tem opažen. Torej gre za neprekinjeno opazovanje, ki je sistematično, nevpadljivo, njegov namen pa je zbrati dokazno gradivo, indice in ugotovitve.. Smisel opazovanja je pridobiti relevantne informacije. Informacijo v tem konceptu opredeljuje Petersen (2007), ki pravi, da je sestavljena iz znanja, podatka, objekta, dogodka ali dejstva, ki je opaženo, zaznano. Avtor pojmuje nadzor kot paziti na nekaj ali nekoga. Osebno zaznavanje, opazovanje in poizvedovanje lahko trajajo krajši ali daljši čas. V kolikor gre za sistematično in diskretno opazovanje posameznika, z namenom, da se pridobijo informacije o njegovih aktivnostih, govorijo tuji viri o nadzoru. 14. , ta termin pa se je v praksi uveljavil tudi. med slovenskimi detektivi. Pri tem je zelo pomembno, da ima detektiv neprekinjeno usmerjeno pozornost na določeno osebo, objekt, predmet, ki ga nadzoruje, saj je to ključnega pomena. Včasih zadošča, da se ta pozornost izgubi za par sekund, in detektiv lahko izgubi ključno informacijo. Pomembna je torej stalna pozornost, kar je v primeru dolgih nadzorov (na vročini, v mrazu ipd.) lahko zelo težko in nič kaj filmsko. Pri nadzorovanju, opazovanju mora biti detektiv zelo natančen, opaziti mora vse relevantne zadeve. Knoesen (2012) navaja opazovanje kot ključni element nadzora.. 13. Watching over.. 14. Surveillance.. 23.

(25) 4.2.2 Definicija pojma nadzor Jenkins (2010) definira nadzor kot kontinuirano15 opazovanje ali poslušanje (odkrito ali prikrito) osebe 16 , vozil 17 , prostorov 18 , krajev 19 ali objektov 20 za pridobitev informacij, ki se nanašajo na aktivnosti in identiteto posameznikov. Podobno definicijo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2008), kjer je beseda nadzor razložena kot sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti. Oxfordski slovar definira nadzor kot natančno opazovanje osebe ali skupine oseb (Cooper, 2006). Nadzor je igra verjetnosti in noben operativec ne ve, kje se bo končala. Nadzor je v večini nepredvidljiv in pripravljen moraš biti na presenečenja. Povedano drugače, detektiv mora pričakovati nepričakovano. Sennewald in Tsukayama (2006) definirata nadzor kot vizualno nadzorovanje oz. spremljanje lokacije ali osebe z namenom ugotovitve določenih aktivnosti. McMahon (2001) pravi, da je nadzor tajno, neprekinjeno in včasih periodično opazovanje ljudi, vozil ali objektov za pridobitev informacij o dejavnostih osebe. O'Hara in O'Hara (2003) navajata, da je nadzor prikrito, tajno opazovanje krajev, oseb in vozil z namenom zbrati informacije o identiteti ali dejanjih oseb. Nadzor je stalno in intenzivno spremljanje osebe 21 v določenem obdobju s pomočjo človeških in elektronskih sredstev (Calitz, 1986; Knoesen, 2012). Gilbert (2007; Knoesen, 2012) navaja, da je nadzor tajno, bližnje opazovanje osebe, objekta ali lokacije.. 15. Avtor pojasnjuje kot kontinuirano opazovanje to, da se dejavnost opravlja neprekinjeno. Če. se npr. opravlja nadzor od 7.00 zjutraj in se za osebo v gneči na cesti izgubi sled, potem pa detektiv čez pol ure osebo ponovno locira in opravlja nadzor naprej, ne moremo govoriti o kontinuiranem opazovanju, saj je bila oseba izven nadzora določen čas. 16. Več razlogov je, zakaj vršiti nadzor nad osebo ali osebami, največkrat pa, da se spremlja:. kam gredo, kaj delajo, s kom se srečajo, kdaj nekaj naredijo, kako naredijo in zakaj so naredili (Jenkins, 2010). 17. Velikokrat se nadzoruje vozila, ker bodisi oseba, ki se jo nadzoruje, uporablja vozilo za. gibanje bodisi se spremlja gibanje določenega blaga, kot npr. iz proizvodnje ukradenega blaga ipd. 18. Npr. proizvodna hala, izhodi iz hale, kjer se sumi, da se iznaša blago ipd.. 19. Okolica stanovanjske hiše, kjer živi določena oseba, ali v okolici delovnega mesta npr., ko. se kontrolira upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo. 20. Npr. nadzor nad hotelsko verigo, pri katerem se je ugotavljalo določene nepravilnosti.. 21. Detektivski izraz za to je tudi »tarča«, v angleščini »target«.. 24.

(26) Zupančič (2012) izpostavlja nadzorovanje kot metodiko in taktiko dela detektiva. Nadzorovanje označuje kot sistematično in diskretno opazovanje posameznika z namenom pridobiti podatke o njegovih aktivnostih. Nadalje avtor, ki je opravil raziskavo za potrebe magistrskega dela, navaja, da detektivi, s katerimi je opravil intervjuje (izključno slovenski), uvrščajo med nadzor terensko poizvedovanje z osebno zaznavo ter uporabo tehničnih pripomočkov, ki služijo zavarovanju dokaznih dejstev in dokaznega gradiva. Temeljna teorija nadzora je, da se bo nadzorovana oseba, glede na to, da se ne zaveda, da je opazovana, ukvarjala z običajnimi zadevami, ki jih bo detektiv evidentiral kot dokazno gradivo za nadaljnje postopke (Becnel, 2009). Nadzor mora biti strokoven in učinkovit ter organiziran na sistematičen. način. (ACM. IV. SecurityServices,. 1993).. Nemška. ZentralstellefϋrAusbildung im Detektivgewerbe [ZAD] (2014) definira nadzor v smislu, da se skozi njega običajno opazuje osebo, skupino oseb ali objekt za določen čas, kolikor je mogoče celovito, z namenom, da se pridobijo informacije o vedenju in življenju osebe ali pa spremembah na opazovanem objektu. Opazovanje služi za pridobitev dokaznega materiala na podlagi prisotnega upravičenega oz. legitimnega interesa. Po definiciji, ki jo navaja Eurodet (2011), evropska detektivska akademija v Avstriji, izhaja beseda nadzor, nadzorovanje 22 , iz latinske besede »observatio«, »observationis«, in pomeni. 23. opazovanje, opreznost, zaznavanje, upoštevanje.. 24. Beseda »observare« pa pomeni opazovati, paziti, stražiti, ceniti. Nadalje navaja, da je kriminalistična definicija nadzorovanja planirano in sistematično opazovanje oseb, objektov in predmetov in/ali dogodkov za namene pridobitve dokaznega materiala. Za to je potreben taktičen plan, povezan s cilji, ki jih želimo z nadzorovanjem doseči.. 4.3. Pravna podlaga osebne zaznave v Republiki Sloveniji. Zakonodajalec je v 30. členu Zakona o detektivski dejavnosti (2011) dodal in opredelil novo upravičenje detektiva, in sicer osebno zaznavo: »Detektiv lahko pridobiva informacije tudi z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Pri izvajanju tega upravičenja detektiv 22. V nemščini »Observation«.. 23. V nemščini »Beobachtung, Sorgfalt, Einhaltung, Wahrnehmung«.. 24. V nemščini »beobachten, schätzen, beachten, bewachen, observieren«.. 25.

(27) ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor.«. Ob tem se še vedno sprašujemo, kakor tudi Sotlar (2010b), kako je z detektivskim osebnim zaznavanjem npr. delavca, ki očitno krši pravice v času bolniškega dopusta, in sicer s tem, da opravlja težko fizično delo, športne aktivnosti, kaže nezdrav življenjski slog na svojem dvorišču in lahko to vidi vsak mimoidoči ali delodajalec ipd., delavec pa je to dvorišče ogradil s prepreko, prozorno ograjo ipd. Se lahko torej dokaze, pridobljene z osebnim zaznavanjem detektiva z javnega prostora na zasebnega, ki je viden tudi od vseh ostalih ljudi, uporabi v nadaljnjem disciplinskem postopku zoper delavca?. Od prvega Zakona o detektivski dejavnosti, ki je bil sprejet leta 1994, do obstoječega Zakona o detektivski dejavnosti (2011) je bilo najbolj problematično področje v detektivski dejavnosti ravno področje osebne zaznave, opazovanja, nadzorovanja, poleg tega pa tudi področje uporabe tehničnih sredstev. Detektivska zbornica RS je izrazila stališče, da je neposredno opazovanje s strani detektiva nujno potrebno, saj brez tega ne more izvesti nobene naloge, za katero ga pooblasti stranka (Vlada RS, 2010).. »Detektivi za dokumentiranje določenih informacij (npr. o zlorabi bolniške odsotnosti) lahko uporabljajo neposredno opazovanje, fotoaparat in video kamero, če to počno na javnem prostoru in če s tem bistveno ne posežejo v zasebnost posameznika (Stališče zbornice o nezakonitem delovanju detektivov, 2008).«. Z analizo določenih judikatov slovenskih sodišč smo ugotovili, da ta uporabljajo termin detektivskega opazovanja gibanja oseb. Vrhovno sodišče RS je v judikatu leta 2004 navedlo: »Podatki, ki jih na podlagi opazovanja gibanja oseb na bolniški odsotnosti v smislu kontrole začasne zadržanosti z dela posreduje pogodbeno angažirani detektiv, so lahko v disciplinskem postopku, pa tudi v postopku pred delovnim sodiščem, uporabljeni kot dokaz, razen če bi bilo izkazano, da so bili pridobljeni na nezakonit način (npr. s kršitvijo zasebnosti stanovanja, pisemske tajnosti).« V podobni smeri gre odločitev Vrhovnega sodišča RS št. 456/2006, ki. 26.

(28) navaja, da pri opazovanju določenih objektov ali oseb še ne gre za ukrep prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja.. Pri opazovanju je pomembno, da se napiše natančna poročila in ustvari dokazno gradivo v obliki fotografij in videoposnetkov. To točnost poudarja v 43. členu tudi Poklicni kodeks detektivov v Nemčiji. Kodeks v poglavju o »poročanju detektiva« določa, da mora detektiv vedno iskati absolutno resnico, hkrati pa upoštevati zasebnost in zaupnost informacij. Vsako poročilo mora biti sestavljeno objektivno in nepristransko, tako da lahko kadarkoli vzdrži na sodiščih. Kodeks prav tako določa, da morajo biti v poročilu navedene vse pomembne informacije, ki jih je detektiv zbral skozi postopek. Imena krajev, imena oseb in naslovi morajo biti popolni in natančno. navedeni.. videoposnetke,. Prav. zbrane. tako. na. je. terenu. treba v. poročilo. (Zentralstelle. fϋr. pripeti die. fotografije Ausbildung. in im. Detektivgewerbe [ZAD], 2014).. 4.3.1 Pravica do opazovanja – upravičeni interes. V povezavi z veljavnimi pravnimi normami ima vsak delodajalec interes ščititi svoja delovna sredstva, posebej svoje premoženje. Delodajalec namreč da tako svoje materialno kot tudi nematerialno premoženje na razpolago delavcem z namenom ustvariti z delovnim procesom dobiček in si s tem omogočiti eksistenco.. Naloga detektiva je zagotoviti naročniku izčrpne informacije, s katerimi lahko ta zavaruje svoje interese, poišče osebo, za katero ima upravičen interes, obvaruje svoje premoženje, doseže vrnitev svojega premoženja, zaščiti svoj poslovni in tržni položaj ter si zagotovi čim boljši položaj v postopkih, v katerih sodeluje kot stranka. To mora narediti na način, ki je zakonit, strokoven, predvsem pa učinkovit v takšni meri, da tega naročnik sam ne bi mogel opraviti (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2010).. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2008) je beseda interes definirana kot tisto, kar predstavlja komu določeno vrednoto, korist. Interes je prav tako opredeljen kot tisto, kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice. Termin pravica pa je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2008) med drugim definiran kot »kar komu dovoljuje, daje možnost biti, imeti, narediti kaj.« Tako kot ima država pravico pri zavarovanju. 27.

(29) pravic, ki spadajo v državno pristojnost, uporabiti z zakonom dovoljene evidence in podatke, tako ima enako pravico pravna ali fizična oseba pri zavarovanju svojih pravic pred pravosodnimi in drugimi organi, ki odločajo o njihovih pravicah, vendar mora za to izkazati pravni interes. Prav ta pravni interes stranke pa ugotavlja tudi detektiv ali detektivska družba, ko prevzema naročilo in pooblastilo stranke za zbiranje podatkov in informacij za zavarovanje svojih pravic (Razdrih in Gartner, 2004). Vsako detektivsko opazovanje ne predstavlja ničesar drugega kot zbiranje informacij, podatkov,. ugotovitev in dokaznega gradiva. Opazovanje poseže. v zasebnost opazovane osebe, zato mora biti na drugi strani upravičen interes. Pravni interes je pravno zaščitena osebna, premoženjska ali nepremoženjska korist, ki jo lahko smatramo kot določeno prednost, dobiček, pravico. Detektiv ob prevzemu naročila stranke vedno preveri in ugotovi temelj prevzetega posla, na podlagi katerega bo uporabil zakonske pravice in npr. posegel v državne evidence ali osebne podatke (Razdrih in Gartner, 2004). Tudi Riehl (2010) pravi, da mora detektiv, preden ga stranka pooblasti za določeno zadevo, preveriti obstoj pravnega interesa stranke. Upravičenost, da človek začne določen postopek, npr. sodni, upravni, in je tako stranka v njem, je treba dokazati oz. utemeljiti, da si s tem ščiti ali išče določeno pravico ali to pravico, ki mu pripada po zakonu. Ta interes ščitenja/iskanja pravice pa je seveda omejen s pravicami drugih, npr. pravice do zasebnosti itd. (Škrabar, 2012).. Intenzivnost posega v zasebnost izhaja iz naslednjih komponent: –. čas oz. trajanje (kolikor daljše je opazovanje),. –. vsebina (kolikor bolj zasebni/poslovni podatki se zbirajo),. –. pripomočki (kolikor več orodij je uporabljenih),. –. lokacija oz. področje (kolikor več zasebnih prostorov je vključenih v opazovanje).. Načelo sorazmernosti, proporcionalnosti je eno izmed temeljnih načel pravne države, ki določa, da mora obstajati razumno (so)razmerje med ciljem, ki se želi doseči, in uporabljenimi sredstvi, ki se uporabijo za dosego določenega cilja, omejitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tak poseg je dopusten, če so izpolnjeni določeni pogoji (Klatt in Meister, 2012):. 28.

(30) –. primernost upravičenja (ukrep je primeren, če objektivno vodi k uresničitvi namena, cilja zakona),. –. nujnost upravičenja (kaže se v tem, da namena ni mogoče doseči s kakšnim blažjim sredstvom) in. –. sorazmernost v ožjem pomenu (tehtanje pravic, ki se jih z ukrepom prizadene, s pravicami, ki jih je treba zavarovati).. Pri izbiri upravičenja tehta detektiv primernost, nujnost in sorazmernost, saj lahko sicer hitro prekomerno poseže v posameznikovo zasebnost, zasebnost osebe, ki je predmet detektivskega primera.. Za formalnopravno presojanje o posegih v zasebnost se je uveljavil koncept razumnega oz. upravičenega pričakovanja zasebnosti. Ta koncept se je razvil preko Vrhovnega sodišča v ZDA, s sodbo v zadevi Katz proti ZDA, in se je pozneje uveljavil tudi v judikatih evropskih sodišč, tudi slovenskega ustavnega sodišča. Govorimo o teoriji upravičeno pričakovane zasebnosti, ki pravi, da lahko detektiv nadzoruje osebo, jo spremlja in slikovno snema na javnih in javno dostopnih krajih, saj na teh mestih oseba ne more pričakovati zasebnosti. Oseba je s tem, ko je na javnem ali javno dostopnem kraju, zavestno izstopila z mesta, kjer se zasebnost upravičeno pričakuje (Becnel, 2009).. »Slovenska Ustava zagotavlja pravico do zasebnosti, vendar tega koncepta ne opredeljuje. natančneje.. Pravica. do. (nedotakljivosti). zasebnosti. vzpostavlja. posamezniku krog intimnega lastnega delovanja, kjer sme z garancijo države sam odločati o tem, katere posege vanj bo dopustil. Zasebnost je bolj ali manj sklenjena celota človekovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi živi v intimni skupnosti, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogar koli nezaželenega. Pred razkritjem so varovane posameznikove osebne zadeve, ki jih ta želi ohraniti skrite in ki po naravi stvari ali glede na moralna in drugače ustaljena pravila ravnanja v družbi veljajo za take (na primer spolno življenje, zdravstveno stanje, zaupni pogovori med bližnjimi, dnevniški zapisi). Posameznik je pred razkritjem svojega ravnanja varovan tam, kjer utemeljeno pričakuje, da bo sam. Njegovo domovanje je prvi, ne pa edini tak kraj. Varovan je na vsakem kraju, kjer lahko utemeljeno in s tem razvidno za druge pričakuje, da ne bo izpostavljen očem. javnosti.. Prek. pojma. zasebnost 29. naj. bi. bila. varovana. tista. sfera.

(31) posameznikovega življenja, ki drugih ne zadeva in glede katere se prizadeti sam odloči, ali bo iz nje izstopil ali ne. Ustavno sodišče se je sklicevalo na prakso ameriškega vrhovnega sodišča in zapisalo: Po konceptu pričakovanja zasebnosti, ki ga zastopa v svojih odločitvah Vrhovno sodišče ZDA, z vidika varstva zasebnosti ni bistveno, kje so prisluškovalne naprave nameščene, zunaj ali znotraj prostora, bistveno je, ali je oseba v določenem prostoru lahko računala, da ji je zagotovljena zasebnost. Pri tem sodišče tehta dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Za poseg v zasebnost gre po navedenem konceptu takrat, ko se človek nahaja v prostoru, kjer upravičeno pričakuje, da bo sam. Tako je dom po navadi prostor, kjer človek pričakuje zasebnost, vendar izjave, ki jih je izpostavil tretjim, niso zavarovane, ker ni izrazil namere, da jih bo obdržal zase. Po drugi strani pa pogovori na prostem niso zavarovani pred prestrezanjem, saj bi bilo takšno pričakovanje zasebnosti s stališča družbe neupravičeno. Kar oseba vede izpostavi javnosti, pa čeprav na svojem domu ali v pisarni, torej po konceptu pričakovanja zasebnosti ni predmet varstva. Kar pa skuša ohraniti kot zasebno, čeprav na javnosti dostopnem mestu, pa je lahko predmet ustavnega varstva: za poseg v zasebnost gre samo takrat, ko se človek nahaja v prostoru, kjer upravičeno pričakuje, da bo sam« (Mozetič, 2009).. Turk (2016) opaža, da se v Sloveniji še nismo otresli številnih »balkanskih« praks zlorabljanja pravic iz delovnega razmerja in goljufanja pri pridobivanju različnih bonitet. Zaradi tega so ogroženi legitimni interesi delodajalcev. Ti namreč delavcu zagotavljajo delovno mesto in mu izplačujejo (redno) plačo, kar v časih, v katerih živimo, ni sama po sebi umevna dobrina. Poleg tega je v času bolniške odsotnosti delavca delodajalec tisti, ki mu mora (vsaj prvih 30 delovnih dni) izplačevati nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti, zaradi delavčeve odsotnosti pa trpi tudi njegov delovni proces.. Sodna praksa v Sloveniji se je dostikrat postavila na stran delodajalca in razsodila, da je bilo opazovanje s strani detektiva dovoljeno. Tako sodna praksa v Sloveniji vsebuje številne zanimive primere v povezavi z zlorabo pravic iz delovnega razmerja, za preverjanje katere je potrebno tudi osebno zaznavanje. V zadevi »izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičenega uveljavljanja stroškov prevoza na delo« (Vrhovno sodišče RS, 2015) je tožnik vložil revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožnik je navedel, da je detektivska agencija. 30.

(32) opravljala prikrite preiskovalne ukrepe, ki jih ne bi smela, saj so ti pridržani organom pregona. Pri zbiranju osebnih podatkov naj bi bilo kršeno načelo sorazmernosti in zato poseg v zasebnost tožnika ni bil upravičen.. Revident v tem primeru je bil opazovan z javno dostopnih površin, opazovalo se ga je v relevantnem časovnem in krajevnem okviru, ko je bilo razumno pričakovati, da bo prihajal na delo. Sodišče je odločilo, da ima delodajalec, ne glede na že določno zakonsko ureditev glede detektivskega preverjanja upravičenosti povrnitve potnih stroškov, pravico, da zaščiti svoj premoženjski interes tako, da z nadzorom preveri, ali delavec dejansko prihaja na delo s kraja, označenega v pogodbi o zaposlitvi, in s tem ne zlorablja svojega premoženjskega upravičenja do povrnitve potnih stroškov. Zbiranje podatkov od drugih oseb, neposredna zaznava in vizualno beleženje delavčevega prihajanja na delo v razumnih okvirih zato ne pomenijo nezakonitega posega v delavčevo pravico do zasebnosti (Vrhovno sodišče RS, 2015).. 31.

(33) 5 Načrtovanje detektivskega opazovanja Obstaja več razlogov, zakaj se opazuje določeno osebo ali kraj. Največkrat gre za spremljanje in evidentiranje osebe ali kraja, da se poiščejo odgovori na naslednja vprašanja: Kam oseba gre? Kaj počne? S kom se dobi? Kdo počne določeno zadevo? Kako to počne? Zakaj to počne? (Jenkins, 2010). V praksi v Sloveniji običajno opravlja opazovanje detektiv individualno, za kar večina tujih avtorjev in detektivov pravi, da je neprofesionalno. Knoesen (2012) navaja, da nekateri strokovnjaki trdijo, da bi za učinkovito 24–urno opazovanje običajnega človeka potrebovali dvanajst ljudi s šestimi vozili. Za uspešno opazovanje je potrebno timsko delo in strinjamo se, da je delo le enega detektiva na primeru neprofesionalno.. Detektiv lahko prične opazovanje z zelo minimalnimi informacijami in podatki, ki jih tekom opravljanja opazovanja preverja, zbira dodatne informacije in potrjuje ali zavrže verzijo in postavi novo itd. Detektiv mora biti pri opazovanju čim bolj neopazen, saj oseba oz. osebe, ki jih opazuje, niso seznanjene s tem, da jih kdo opazuje. V kolikor bi bile s tem seznanjene, je logično, da bi spremenile svoje vedenje tako, da npr. ne bi delale v času bolniške odsotnosti, ne bi iznašale blaga iz proizvodnje idr. Detektiv se mora torej čim bolj zliti z okolico in postati del nje. Ob tovrstnem opazovanju je vedno prisoten kanček adrenalina, ki detektivu omogoča, da je v stalni pripravljenosti na odločilni trenutek, ko bi mu bilo omogočeno, da bi posnel fotografijo, ki bi bila eventualno ključna v nadaljnjem postopku, ali pa na morebitno spremembo lokacije, na kateri je. Pod črto lahko napišemo, da je zelo pomembno, da mora detektiv opravljati opazovanje diskretno in nevsiljivo, biti mora miren in se vesti karseda normalno.. Z opazovanjem se opazuje in dokumentira aktivnosti in gibanje opazovane osebe, prostora, vozila, kraja. Izziv detektivskega dela je v tem, da se opazuje, brez da bi bil opažen (Vejnović et al., 2008). Cilj opazovanja je, da se ugotovi, kaj opazovana oseba počne v določenem času oz. kaj se dogaja na določenem kraju, prostoru ali kakor pravi Glitza (2009), da se zberejo relevantne informacije o osebi ali objektu, ki jih ni mogoče zbrati na drugačen način.. 32.

(34) Opazovanje kot skrivno zalezovanje obstaja le v kriminalkah in akcijskih filmih. Tehnika prikritega nadzora zahteva celo vrsto sposobnosti. Detektiv mora natančno zaznavati in znati opisovati osebe, objekte in kraje, tudi v strokovnih poročilih, mora poznati zakone, pravo, ljudi, psihologijo itd. (Glitza, 2009).. Izkušen detektiv se zaveda, da je napaka pri opravljanju opazovanja lahko neprizanesljiva. V enem samem delovnem dnevu detektiva, pri enem opazovanju lahko njegovo premoženje »izhlapi« in njegova svoboda je lahko izgubljena v tožbi za zalezovanje, poseg v zasebnost, lahko pa je tudi fizično napaden (Hankin, 2009). Iz tega razloga so zelo pomembne izkušnje detektiva in tudi to, da pri opravljanju opazovanja ni razkrit in s tem ne vznemirja opazovane osebe in okolice.. Poklic detektiva zahteva veliko iznajdljivosti in kombiniranja, združevanja sredstev, poleg tega pa mora imeti detektiv tudi veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, da v dolgih urah in dnevih opravljanja opazovanja, ko v najslabšem primeru ne pridobi nobene koristne informacije, ne odneha.. Osebna zaznava, opazovanje subjekta ter beleženje, evidentiranje njegovih aktivnosti je zelo pogosta metoda, ki jo uporabljajo detektivi za zbiranje informacij (Becnel, 2009). Taktika se vedno prilagaja trenutnim okoliščinam in pogojem, ki so lahko zelo različni. Glede na to, kdo opravlja osebno zaznavo, na kateri lokaciji, kdo je subjekt, se prilagodita celotna taktika in način osebne zaznave. Detektiv v interesu pridobiti določene informacije vrši osebno zaznavo, pri tem pa mora dobro in temeljito preučiti vse okoliščine situacije in potem temu primerno prilagoditi taktiko. Osebno zaznavanje določene osebe, kraja, dogodka je torej pogojeno z naročilom stranke detektiva, torej je vsak konkreten primer specifičen in različen. Namen je torej, da se pridobijo določeni podatki, s samo taktiko pa se ne sme ogroziti človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Vejnović et al., 2008).. Temeljna načela opazovanja (Van Rooyen v Knoesen, 2012) so: . da mora biti izvedeno tajno,. . da mora biti neopaženo s strani »tarče«,. . da se mora detektiv zliti z okolico,. . da se običajno prekine, če »tarča« detektiva opazi.. 33.

(35) Ustrezna priprava na samo izvajanje operativnega dela je nujna in bistvenega pomena (Becnel, 2009). Osnovnega pomena za kvalitetno opravljeno delo detektiva sta zagotovo predhodno načrtovanje in temeljita priprava. Najprej je treba ugotoviti, ali bo detektiv s tem prišel do želenih informacij.. Tudi Zupančič (2012) pravi, da morajo detektivi za potrebe nadzora predhodno proučiti posamezni primer in določiti smernice poizvedovanja na terenu. Sledi pridobivanje podatkov od oseb, pri čemer je osrednja metoda opravljanje razgovorov. Pred opravljanjem razgovorov bi vsekakor uvrstili še pridobivanje podatkov iz javno dostopnih in plačljivih baz podatkov, iskanje po internetu itn.. Glitza (2009) deli fazo načrtovanja in priprave na: . Oceno potrebnih osebnih in materialnih sredstev: koliko detektivov je potrebnih na terenu, koliko vozil in opreme. Vse to je odvisno od tega, na kako velikem območju se bo opravljala osebna zaznava, ali se bo opravljala v mestu, na vasi. Pri tem se upošteva tudi, kako dobro oseba, nad katero se bo opravljala osebna zaznava, opazuje dogajanje okoli sebe.. . Preučitev izhodiščnega gradiva: v kolikor je stranka detektivu že predala kakršen koli material, se ga skrbno preuči, saj se lahko iz njega izlušči zelo pomembna dejstva o osebi, nad katero se bo opravljala osebna zaznava.. . Predhodne, preliminarne raziskave: služijo temu, da se locira objekt, v katerem prebiva oseba, 25 napravi se temeljita analiza okolice in oceni se razmere, v katerih živi oseba, nad katero se bo opravljala osebna zaznava, in pogoje za opravljanje osebne zaznave. Nepisano pravilo je, da je razmik med predhodno raziskavo in samim opravljanjem osebne zaznave en teden.. . Načrtovanje taktike obsega: načrtovanje opazovanja, operativni načrt/plan (ocena potrebnih osebnih in materialnih sredstev), taktični načrt (o opravljanju osebne zaznave, npr. postavitev vozil ipd.), sestanek/napotki.. 25. Primer lociranja objekta: na naslovu, kjer oseba prebiva, stoji starejša večstanovanjska. stavba št. 1234, oseba stanuje v stanovanju številka 34, ki se nahaja v desnem delu šestega nadstropja, na vratih stanovanja ni oznak.. 34.

(36) . Podatke o osebi, ki se jo bo opazovalo: podatke, ki jih lahko pridobimo z razgovorom z naročnikom, podatki, ki jih lahko pridobimo iz okolja, v katerem oseba živi (pred samim opazovanjem le, če se zagotovi, da oseba o teh poizvedbah nato ne bo seznanjena). Zberejo se osebni podatki, opis osebe, eventualna fotografija osebe, delovno mesto osebe in delovni čas, vozilo osebe ali vozila, ki jih uporablja, ipd.. Detektiv mora biti sposoben prepoznati subjekt opazovanja, poznati pa mora tudi okolico, kjer se opravlja nadzor. Priporočljivo je, da si detektiv označi relevantne lokacije, kje oseba živi, dela, nakupuje, ipd. Na zemljevidu lokacije pa pred opravljanjem nadzora tudi preveri in ugotovi eventualne posebnosti, ki jih navaja Becnel (2009): možne poti, možne razgledne točke (točke, od koder bi se lahko opravljal nadzor), neugodna mesta, itd.. Pred opravljanjem opazovanja je treba od stranke in iz lastnih virov pridobiti čim več informacij o subjektu; ime in priimek ter vzdevek, naslov bivališča, telefonska številka, opis, fotografija, običajen način prevoza, zaposlitev, hobiji, navade (Jenkins, 2010), razmere, v katerih živi oseba, med drugim tudi to, ali je subjekt nadzora sumničav, zelo pozoren na okolico okoli sebe, je dober opazovalec ipd. Pomembne so tudi kakršne koli posebne značilnosti osebe (materina znamenja, šepanje, tetovaže, pirsingi itd.), vedenje osebe. Pred opravljanjem nadzora se preveri lokacijo začetka nadzora, običajno je to dom nadzorovane osebe ali njeno delovno mesto, kjer se preveri tudi delovni čas (Glitza, 2009).. Preverba nam pomaga, da se odločimo, koliko detektivov bo opravljalo nadzor, kakšna vozila se bo uporabljalo, katero tehnično opremo bomo potrebovali (fotoaparat, kamere, radijske zveze ipd.), katera obleka bo ustrezala okolici opravljanja nadzora itd. Generalno gledano vzbujajo temna oblačila in vozila manj pozornosti kot svetla in bleščeča (Becnel, 2009). Kar se tiče samih oblačil in primerne urejenosti detektiva za vsako posamezno opazovanje, je pomembna zelo dobra priprava. Nekaj generalnih navodil je glede več plasti oblačil, ki jih lahko detektiv nato menja, priporočljivi sta uporaba nevpadljivih očal, ki jih lahko detektiv vmes sname ali nadene ter tako spremeni videz, in uporaba kap, ženske pa lahko veliko naredijo s spremembo pričeske (čop, spuščeni lasje, ipd.).. 35.

(37) Pri preverbi okolice opravljanja nadzora je treba zbrati informacije o: vhodih, izhodih, poteh, okolici mesta oz. objekta nadzora, vozilih nadzorovane osebe (znamka, model, registrska oznaka, barva), kje se vozilo običajno nahaja (parkirišče, garaža, odprta, zaprta ipd.), ostalih znakih življenja v objektu (odprta okna, zavese, luči ipd.), ulična razsvetljava, morebitne video nadzorne kamere (Jenkins, 2010). Ob tem se ugotovijo relevantne točke za opravljanje nadzora oz. pozicije, od koder bo detektiv opravljal nadzor. Osnovne informacije o okolici lahko detektiv pridobi tudi s programi Google Earth, NASA World Wind (Glitza, 2009).. 36.

(38) 6 Potek detektivskega opazovanja 6.1. Vrste opazovanja. Opazovanj je več vrst in lahko prehajajo eno v drugo. Kroesen (2012) razdeli oblike opazovanja na: opazovanje peš, opazovanje z vozilom in statično opazovanje, podobno Glitza (2009) deli opazovanje na opazovanje peš, opazovanje z vozilom in opazovanje v/iz prevoznih sredstev. Opazovanje pa delimo tudi glede na posamezne tehnike opazovanja. Najpogostejše splošne delitve opazovanja so (Shamshak, 2012):. –. odkrito in prikrito opazovanje,. –. mobilno in statično opazovanje,. –. tehnično in fizično opazovanje.. Razlika med prikritim in odkritim opazovanjem je, da se prikrito opazovanje izvaja na način, da opazovana oseba ne ve, da se nad njo izvaja nadzor (na primer prisluškovanje, sledenje). Odkrito opazovanje pa se izvaja tako, da opazovana oseba ve, da se na tem kraju izvaja nadzor (na primer uporaba varnostnih kamer v podjetjih) (Shamshak, 2012).. Druga in najpogostejša delitev opazovanja je delitev na statično in dinamično opazovanje. Statično opazovanje se izvaja z enega mesta. Gre za opazovanje objektov, mest predvidenih srečanj in podobno. Statična opazovanja se najpogosteje opravlja iz vozil, najetih stanovanj, hotelov ali drugih skritih krajev (ruralna območja). Posebej pozorni morajo biti detektivi pri izbiri primernega mesta za opazovanje, ko gre za opazovanje objektov z večjim varovanjem (banke, vojaški objekti, sodišča …). Prav tako mora biti detektiv v temi pozoren, da avtomobila, iz katerega opazuje, ne parkira pod luči javne razsvetljave ali kakšnega drugega objekta, ki bi lahko osvetlile tudi notranjost vozila. Dinamično opazovanje se izvaja na način, da se sledi objektu. Razdelimo ga lahko na opazovanje peš, opazovanje iz vozila in opazovanje z javnim prevozom. Sodelujoči pri dinamičnem opazovanju se povezujejo preko komunikacijskih naprav. Pri dejanski izvedbi opazovanja se detektivi najpogosteje srečajo s kombinirano obliko opazovanja (statična in dinamična). Pri opazovanju, ki ga opravlja detektiv, pa so nepogrešljiva tehnična. 37.

(39) sredstva, kot so video kamere, mobilni telefoni, daljnogledi ali teleskopi in podobno (Heibutzki, 2017).. Detektivi lahko opazovanje opravljajo fizično, kjer so sami neposreden vir informacij. Lahko pa se določen objekt nadzoruje mehansko, z uporabo tehničnih sredstev, kot so video nadzorne kamere, elektronsko beleženje prihodov in odhodov (Shamshak, 2012).. Opazovanje z uporabo tehničnih pripomočkov, kot so GPS sledilne naprave, naprave za prisluškovanje in podobno, pa je v Republiki Sloveniji dovoljeno le policiji in obveščevalno-varnostnim službam. Osebna zaznava se v Republiki Sloveniji izvaja statično in mobilno (s prevoznimi sredstvi) ter načrtno s povezovanjem več detektivov v isti zadevi in brez poseganja v zasebni prostor. Zakon o kazenskem postopku (2012) pa v 149. a členu navaja definicijo tajnega opazovanja kot prikritega preiskovalnega ponavljajočim. ukrepa:. »Tajno. opazovanjem. ali. opazovanje sledenjem. se z. izvaja uporabo. z. neprekinjenim. tehničnih. naprav. ali za. ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti osebe.« Medtem pa dopustnost poseganja v zasebni prostor pri izvajanju tajnega opazovanja določa 151. člen Zakona o kazenskem postopku (2012), in sicer: »Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se bo lahko v točno določenem prostoru pridobilo dokaze, katerih se z milejšimi ukrepi ne bi dalo zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ljudi, se lahko zoper to osebo izjemoma odredi prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore.« Detektivom so takšna dejanja absolutno prepovedana, saj gre za najhujši poseg v človekovo zasebnost.. Opazovanje pa lahko delimo tudi glede na čas opazovanja (Zentralstelle fϋr Ausbildung im Detektivgewerbe [ZAD], 2014): –. Posamezno (enkratno) opazovanje: opazovana oseba je samo enkrat pod nadzorom, na primer, da se ugotovi, kaj počne na točno določen dan in ob točno določenem času.. 38.

No results found