The importance of information literacy for the information society

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Magistrsko delo. POMEN INFORMACIJSKE PISMENOSTI ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO. Maj, 2018. Alenka Medvešek.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Magistrsko delo. POMEN INFORMACIJSKE PISMENOSTI ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO The importance of information literacy for the information society. Kandidatka: Alenka Medvešek Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Management informatike in elektronskega poslovanja Mentor: dr. Simona Sternad Zabukovšek Lektoriral: Marjeta Vozlič Študijsko leto: 2017/2018. Maribor, maj 2018.

(3) ZAHVALA. Najlepše se zahvaljujem mentorici, dr. Simoni Sternad Zabukovšek, za strokovne nasvete in pomoč. Hvala moji družini, ki so v času študija verjeli vame in me spodbujali..

(4) POVZETEK Učinkovita uporaba informacij in znanj v današnjem času predstavlja temelj za vseživljenjsko učenje in igra pomembno vlogo pri osebnem ter poklicnem razvoju. Izobraževanje za uporabo informacij in razvijanje informacijske pismenosti postaja vse bolj izstopajoča potreba v sodobnem življenju. Informacijska pismenost je proces, ki se v bistvu nikoli ne konča, saj se mora posameznik prilagajati razvoju informacijske družbe, če želimo biti učinkoviti in uspešni v njej. Informacijska pismenost zajema poznavanje informacijske tehnologije, njeno razumevanje in uporabo ter pridobivanje informacij. Pri informacijski pismenosti gre za zbirko različnih vrst znanj potrebnih za delo z različnimi tipi informacij in tehnologijami. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali pomen informacijske pismenosti za informacijsko družbo. V prvem poglavju smo predstavili informacijsko družbo, pomen poznavanja informacijskih tehnologij in našteli glavne prednosti in slabosti informacijske komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). Opredelili smo učinke in posledice uporabe IKT v informacijski družbi. V tretjem poglavju smo podrobneje opredelili pojem informacijska pismenost. V nadaljevanju smo predstavili raziskavo na področju informacijske pismenosti, kjer nas je zanimalo, kako se bomo v prihodnosti soočali s to tematiko, ter katere veščine bo potrebno osvojiti v prihodnosti. V drugem delu magistrskega dela, ki temelji na empirični raziskavi, smo proučevali informacijsko pismenost med mlajšo in starejšo populacijo. Ključne besede: informacijska družba, vrste pismenosti, trendi, soočenje prihodnosti in veščin, IKT znanje sodobnih družb, uporaba kompetenc..

(5) ABSTRACT The effective use of information and knowledge today's is the basis for lifelong learning and plays an important role in personal and professional development. Education in use of information and development of information literacy is becoming an ever-emerging need in modern life. Information literacy is a process that, in fact, never ends, since an individual must adapt to the development of the information society in order to be effective and successful in it. Information literacy covers knowledge of information technology, its understanding and use, and the acquisition of information. Information literacy is a collection of different types of knowledge for working with different types of information technologies. In the first part of the master's thesis, we show the importance of information literacy for the information society. First, we present information society, the importance of knowledge for the information society and lists the main strengths and weaknesses of information communication technologies (ICT) education. We identified the effects of use ICT in the information society. In the third chapter, we defined the concept of information literacy in more detail. We presented a survey of information literacy, where we were interested how we will deal with this topic in the future, and what skills will be needed in the future. In the second part of the master's thesis, based on empirical research, we studied information literacy among the young and the older population. Keywords: information society, types of literacy, trends and future confrontation skills, ICT skills of modern societies, the use of competencies.

(6) KAZALO POVZETEK ................................................................................................................................ 3 ABSTRACT ................................................................................................................................. 4 1 UVOD ........................................................................................................................................ 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................... 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ...................................................................................... 1 1.3 Predpostavke in omejitve .................................................................................................... 2 1.4 Predvidene metode raziskovanja ......................................................................................... 2 2 INFORMACIJSKA DRUŽBA ................................................................................................ 4 2.1 Definicija informacijske družbe .......................................................................................... 4 2.2 Pomen znanja v informacijski družbi .................................................................................. 5 2.3 Industrijska vs. Informacijska družba ................................................................................. 5 2.4 Informacijsko-komunikacijske tehnologije ......................................................................... 5 2.5 Posledice uporabe IKT v informacijski družbi ................................................................... 7 3 INFORMACIJSKA PISMENOST ......................................................................................... 8 3.1 Opredelitev pismenosti........................................................................................................ 8 3.2 Vrste pismenosti .................................................................................................................. 8 3.3 Opredelitev informacijske pismenosti............................................................................... 16 3.4 Sestavine informacijske pismenosti .................................................................................. 17 3.5 Informacijsko pismena oseba ............................................................................................ 18 3.6 Standardi informacijske pismenosti .................................................................................. 18 3.7 Kritike informacijske pismenosti ...................................................................................... 19 3.8 Novi trendi v informacijski pismenosti ............................................................................. 20 3.8.1 Digitalne spretnosti .................................................................................................... 22 3.8.2 Četrta industrijska revolucija ..................................................................................... 23 4 KOMPETENCE PRIHODNOSTI ....................................................................................... 26 4.1 IKT znanje sodobnih družb (evropske kompetence)......................................................... 26 4.2 Veščine za prihodnost ....................................................................................................... 29 4.3 Uporaba kompetenc standardov v visokem šolstvu .......................................................... 31 5 IKT V SLOVENIJI IN EU ................................................................................................... 33 6 RAZISKAVA: POMEN INFORMACIJSKE PISMENOSTI ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO.................................................................................................................................... 37 6.1 Opredelitev raziskovalnega problema ............................................................................... 37 6.2 Cilji in hipoteze raziskave ................................................................................................. 37. i.

(7) 6.3 Metode dela ....................................................................................................................... 38 6.4 Analiza demografskih značilnosti ..................................................................................... 39 6.5 Rezultati prvega dela raziskave ......................................................................................... 43 6.6 Preverjanje hipotez ............................................................................................................ 62 6.7 Povzetek ključnih ugotovitev raziskave ............................................................................ 70 6.8 Strategije in predlogi za izboljšanje stanja ........................................................................ 72 7. SKLEP.................................................................................................................................... 73 8. LITERATURA IN VIRI ....................................................................................................... 75 PRILOGE .................................................................................................................................... 1. ii.

(8) KAZALO SLIK Slika 1: Izobraževalna orodja IKT ................................................................................................ 6 Slika 2: Ravni digitalne pismenosti............................................................................................. 12 Slika 3: Učni cilji s področja IKT v uradnih smernicah za primarno in splošno sekundarno izobraževanje (ISCED 1, 2 in 3), 2009/10 .................................................................................. 13 Slika 4: Struktura raziskovalnih vprašanj ................................................................................... 17 Slika 5: Evropski profil družinskega drevesa IKT ...................................................................... 26 Slika 6: 23 evropskih profilov ..................................................................................................... 28 Slika 7: Stopnja računaniškega znanja po državah med vsemi posamezniki .............................. 35 Slika 8: Spol respondentov ......................................................................................................... 40 Slika 9: Starost respondentov ...................................................................................................... 41 Slika 10: Stopnja izobrazbe respondentov .................................................................................. 41 Slika 11: Status respondentov ..................................................................................................... 42 Slika 12: Srečanje s pojmom informacijska pismenost ............................................................... 43 Slika 13: Pomembna informacijska pismenost ........................................................................... 45 Slika 14: Stopnja informacijske pismenosti ................................................................................ 47 Slika 15: Prihodnost IP ............................................................................................................... 48. iii.

(9) KAZALO TABEL Tabela 1: Mit o nepismenosti ........................................................................................................ 9 Tabela 2: Dejavniki razlikovanja knjižnic .................................................................................. 16 Tabela 3: Kaj vam pade na misel, ko slišite pojem informacijska pismenost? ........................... 44 Tabela 4: Kateri dejavniki po vašem mnenju vplivajo na informacijsko pismenost posameznika? ..................................................................................................................................................... 46 Tabela 5: Znanje za sodobno družbo .......................................................................................... 49 Tabela 6: Trditve računalniškega znanja..................................................................................... 56 Tabela 7: prikazujemo rezultate opisne statistike, čeprav obranavana spremenljivka nima številskih vrednosti, je pa njena vrednost možno rangirati ......................................................... 64 Tabela 8: prikazujemo rezultate opisne statistike, čeprav obravnavana spremenljivka nima številskih vrednosti, je pa njene vrednosti možno rangirati. ....................................................... 67 Tabela 9: prikazujemo rezultate opisne statistike, čeprav obravnavana spremenljivka nima številskih vrednosti, je pa njene vrednosti možno rangirati. ....................................................... 69. iv.

(10) 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pismenost se dandanes kaže kot zelo kompleksen pojem. Kot je kompleksna sodobna (globalna) družba in medsebojno komuniciranje njenih članov. Nemalokrat se presenečeni znajdemo v položaju, ko sebe ali koga drugega označimo za nepismenega, pa čeprav imamo o svoji pismenosti »visoko mnenje«. Steven Roger Fisher o prihodnosti pisanja pravi, »da učinkovitost in preprosta raba še ne določata prihodnosti pisav, temveč ugled in moč tistih, ki jih uporabljajo (Javrh 2011, str. 15). Konkurenčnost družbe je odvisna od vrste dejavnikov, med katerim ima izobrazba posameznika zelo pomembno nalogo. S tem si pridobi pomen v informacijsko komunikacijski tehnologiji (IKT). Vsak pismen državljan zna digitalno komunicirati, uporabljati novodobne tehnologije in digitalna orodja. Pri tem pa zna hitro in kakovostno poiskati informacije in jih obdelati. S tem si pridobi odgovornost tudi za nadaljnji razvoj. Da bi dosegel ustrezen nivo informacijske pismenosti, je zelo pomembno, da razume dejavnike znotraj populacije, ki ima odlične lastnosti in motivatorje. Za države, ki so uspešne, ima ustrezen nivo informacijske pismenosti prebivalstva velik pomen. Različne tehnološke, organizacijske, delovne in komunikacijske spremembe spremljajo posameznike v globalni družbi. Države so postale družbe nenehnega izobraževanja in prilagajanja novim tehnologijam ter učenja za njihovo uporabo, ne glede na različnost posameznikov. V razvitih državah pa obstajajo tudi manj izobraženi, sposobni in izobraženi posamezniki, ki se zato razlikujejo in so tudi veliko bolj ranljivi ter odvisni od drugih. V magistrskem delu bomo prikazali tematiko pomena informacijske pismenosti za informacijsko družbo. Naredili bomo primerjavo in analizo med izobraženimi ljudmi med Slovenijo in EU, glede na informacijsko družbo.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave Namen magistrskega dela je raziskati osnovne značilnosti IKT ter podrobneje opredeliti informacijsko pismenost. Namen je združitev lastnih spoznanj in spoznanj različnih avtorjev v smiselno celoto. Magistrsko delo bo temeljilo na slovenski in tuji literaturi ter informacijah pridobljenih s pomočjo internetnih virov. 1.

(11) V magistrskem delu bomo skušali uresničiti naslednje cilje:  predstaviti informacijsko družbo, definicijo ter pomen,  predstaviti definicije informacijske pismenosti ter vrste,  vzroke in kritike informacijske pismenosti,  raziskava na področju informacijske pismenosti,  pomen IKT v Sloveniji in EU,  veščine za prihodnost. Hipoteze: H1: Mlajša populacija je bolj informacijsko pismena kot starejša populacija. H2: Informacijska družba, kjer se uporabljajo računalniki z dostopom do interneta, je bolj informacijsko pismena. H3: Posamezniki, ki se navdušujejo nad IKT in možnostjo njene uporabe v vsakdanjem življenju, so bolj informacijsko pismeni. H4: Informacijska pismenost v Sloveniji je nižja kot v povprečju v EU.. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke, na katerih temelji magistrsko delo, so naslednje:  na voljo smo imeli dovolj literature,  z izbrano tehniko informacijske pismenosti lahko pripomoremo k večjemu izobraževanju za informacijsko družbo;  pri tem so sodelovali študentje na Ekonomski-poslovni fakulteti ter posamezniki;  dobili smo dovolj odgovorov, zato bo raziskava relevantna. Omejitve za raziskavo so:  neizpolnjeni anketni vprašalnik bi nam predstavljal omejitve;  vprašalniki so anonimni, zato je ključnega pomena posameznik.  raziskava bo izvedena v Sloveniji (v enem delu).. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Predvidene metode dela pri izdelavi magistrskega dela so deskriptivna metoda pisanja in metoda kompilacije. Pri deskriptivni metodi dela bomo opisovali različne definicije, trditve, pojem informacijske pismenosti, znanje informacijske družbe ter pomen IKT v Sloveniji in EU. Pri pisanju magistrskega dela bomo uporabili domačo in tujo literaturo, znanstvene in strokovne članke ter spletne vire. 2.

(12) Metoda dela kompilacije pomeni, da bomo s pomočjo različnih definicij in trditev avtorjev prišli do spoznanj pri obravnavi problema informacijske pismenosti glede na informacijsko družbo. Pri tem bomo uporabili literaturo s področja informacijske pismenosti za informacijsko družbo in IKT po svetu. Uporabili bomo tudi metodo komparacije, saj bomo med seboj primerjali različna teoretična izhodišča različnih avtorjev.. 3.

(13) 2 INFORMACIJSKA DRUŽBA 2.1 Definicija informacijske družbe Prihajajočo družbo, ki izhaja iz obstoječe industrijske družbe, odvisne predvsem od proizvodnje materialnih dobrin in storitev materialne narave, lahko poimenujemo kot postindustrijska ali informacijska družba. Lahko jo opredelimo kot prihajajočo družbo, ki učinkovito uporablja novodobne informacijske, komunikacijske in transportne tehnologije za ustvarjanje in nudenje cele vrste novih, informacijsko zasnovanih in podprtih proizvodov. Prihajajoča družba je kot družba blagostanja, ki se bo namesto z materialnimi in ekonomskimi vprašanji ukvarjala z obvladovanjem socialnih in kulturnih vidikov življenja. Pravimo mu vseživljenjsko izobraževanje in bo potekalo ob neposredno podprtem in sprotnem preverjanju znanja s pomočjo sodobne informacijske tehnologije (Kovačič 1998). Bell svojo teorijo informacijske družbe zaokroži na naslednji način: »Informacije postajajo odločilne na tri načine: kot kontrolni sistem v kodiranih produkcijskih navodilih; kot urejevalna načela za razvrščanje in druge klasifikacijske funkcije pri upravljanju informacij; in v komunikacijah, kot je internet. Toda še pomembnejše od tega znajo biti spremembe v značaju našega sistema znanja, konflikti pri vladanju in kulturne spremembe« (Pivec 2004). Informacijska družba je (IGI 2016a): - družbeno obdobje, ki v življenju podpira tok in pretok podatkov in informacij. Temelji na ustvarjanju in izmenjavi znanja ter njeni gospodarski rasti, ki temelji na informacijah in znanju in ne v proizvodnji materialnih dobrin. - družba, ki nadomesti podatke materialnih dobrin kot glavni voznik socio-ekonomije. - družbene transformacije, v katerih so podatki ključni viri. - družba, ki uporablja tehnološko hrabrost svojih članov in infrastrukture za spodbujanje rasti in razvoja. Informacijska družba je izraz za družbo, v kateri so ustvarjanje, distribucija in manipulacija informacij postali najpomembnejši za gospodarsko in kulturno dejavnost. Informacijska družba je lahko v nasprotju z družbami, ki so se gospodarsko okrepile predvsem v industrijah. Orodja informacijske družbe so računalniki in telekomunikacije, namesto stružnic ali plugov (Whatls 2016). Informacijski družbi lahko ustvarjamo, posredujemo in upravljamo informacije, ki so pomembne za ekonomsko in kulturno dejavnost. V informacijski družbi se bogastvo ustvarja z izkoriščanjem razumevanja. Večji del je odvisen in temelji na uporabi IKT (ERI 2016).. 4.

(14) 2.2 Pomen znanja v informacijski družbi Za ključno dobrino se je spremenil tudi pomen tega, kaj sploh je znanje. Ne obstaja namreč več nekaj, kar bi lahko imenovali visoka ali nizka izobrazba, temveč je tu le še uporabna in neuporabna izobrazba. Edina vrednost, ki je kaj vredna, je torej tista, ki je aplikativna, vse drugo je ničvredno. Splošno izobražen človek je zato postal nepotreben, saj onkraj aplikacije ni ničesar več. Ker je družba postala menedžersko vodena organizacija, ni več nobene potrebe po takšnih metafizičnih kategorijah, ki so dajale smisel ljudem pred tem. Edina pomembna sta le še produktivnost in gospodarska rast, ki pa se tičeta organizacije in ne ljudi, ki v njej delajo (Kosovel 2011). Družba znanja bo postala tako tekmovalna, kot še ni bila nobena družba prej, in to zaradi preprostega dejstva, da bo znanje vsem dostopno in za neznanje in pomanjkljivo delovanje ne bo nobenega opravičila. Obenem pa nova družba ponuja ljudem toliko možnosti, kot jih ni še nobena prej. Nove IKT demokratizirajo izobraževanje in odpirajo dostop do globalnega znanja. »Ne bomo več govorili o revnih državah, ampak o državah neznanja. Enako velja tudi za posamezna podjetja, organizacije ali kakršnekoli ustanove in za posameznega človeka. Največji poudarek bo na sposobnostih, da človek uporablja znanje.« (Drucker 1995). 2.3 Industrijska vs. Informacijska družba V današnjem svetu so pomembna znanja in novodobne IKT. Za Slovenijo lahko rečemo, da smo na koncu tranzicije iz industrijske v informacijsko družbo. Ni pomembno samo to, da vpeljemo novodobne IKT, temveč tudi ekonomske in politične premike družbenega sistema. Kar bo za družbo najtežje delo. Najpomembnejša značilnost je prenos znanja na potomce. To je edini način, za katerega lahko rečemo, da je stabilen sistem, saj nam je znano, da sta stabilen sistem in hierarhično urejena piramida pomembna in zakonita, ki veljajo znotraj sistema. V nasprotju temu zakonu pa je informacijska družba, za katero velja, da je nestabilna in rizična v našem sistemu. Pri tej družbi gre za moč znanja, ki ga lahko pridobimo z nenehnim učenjem in prilagajanjem v novodobnem šolskem sistemu. Informacijska družba ponuja možnosti tistim, ki namesto ročne spretnosti raje uporabljajo znanje (Kranjc 2010).. 2.4 Informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT (informacijska in komunikacijska tehnologija) je krovni termin, pod katerega spadajo vse komunikacijske naprave in aplikacije, ki vključujejo radio, televizijo, mobilni telefon, računalnik, mrežno programsko opremo in strojno opremo, satelitske sisteme itd., kot tudi različne storitve in aplikacije, povezane z njimi, kot so videokonference in učenje na daljavo (Rouse 2016).. 5.

(15) »IKT« je informacijska in komunikacijska tehnologija. »IKT v izobraževanju« pomeni »poučevanje in učenje z IKT«. Slika 1 prikazuje izobraževalna orodja IKT, ki so razdeljena na tri kategorije, in sicer na vhodne vire, izhodne vire in druge vire. Tako pri vhodnih virih kot tudi pri preostalih dveh virih lahko vidimo, katera so pomembna izobraževalna orodja. Slika 1: Izobraževalna orodja IKT. Vir: (Elmoglobal 2016, str. 1). Svetovne raziskave so pokazale, da lahko IKT prispeva k boljšemu učenju študentov in izboljšuje metode poučevanja. Poročilo, ki ga je izdal Nacionalni inštitut za multimedijsko šolstvo na Japonskem, je navedel, da ima povečanje izpostavljenosti študentov izobraževanju IKT velik pomen in vpliv na dosežke učencev, zlasti v smislu »znanja, razumevanja, praktičnega znanja in predstavitev spretnosti« na tematskih področjih, kot so matematika, znanost in družbene študije. Vendar pa lahko vidimo, da obstaja veliko tehnoloških rešitev izobraževanj, predvidenih v svetu, ki lahko povzročajo zmedo med vzgojitelji o tem, kako izbrati pravo rešitev IKT. Oglejmo si nekaj prednosti in slabosti orodij IKT za izobraževanje in raziskovanje, ki so primerna za šolske namene (Elmoglobal 2016).. 6.

(16) Glavne prednosti orodij IKT za izobraževanje so (Elmoglobal 2016): - s pomočjo IKT slike izboljšamo spomin študentov, - s pomočjo IKT lahko učitelj enostavno razloži kompleksna navodila in zagotovi razumevanje učencev, - s pomočjo IKT so učitelji sposobni ustvariti interaktivni razred in prijetno poučevanje. S tem bi izboljšali udeležbo študentov in njihovo koncentracijo. Glavne pomanjkljivosti orodij IKT za izobraževanje so (Elmoglobal 2016): - nastavitev naprave je lahko zelo težavna, - predrago, da bi si lahko privoščili, - težko je za učitelje, ki imajo pomanjkanje izkušenj z uporabo orodij IKT.. 2.5 Posledice uporabe IKT v informacijski družbi Prednosti in slabosti IKT, ki v informacijski družbi predstavlja temelj komunikacije in znanja (Lončarič 2016): Prednosti so:  roboti omogočajo hitrejše delo,  manj stresa za posameznika,  razvoj znanosti (medicine, kemije, fizike …),  z uporabo interneta nam omogoča hitrejše pridobivanje pomembne informacije iz celote. Slabosti so:  manj delovnih mest,  manjša zasebnost,  obsedenost z računalnikom,  zaradi dostopa do interneta, ki ni zaščiten, lahko pride do nove oblike kriminala,  ker je na internetu vse več pomembnih informacij, lahko pride do preobremenjenost posameznika.. 7.

(17) 3 INFORMACIJSKA PISMENOST 3.1 Opredelitev pismenosti Sredi desetletja, ki so ga Združeni narodi razglasili za desetletje pismenosti, vedno več strokovnjakov proučuje pismenost in možnosti učinkovitejšega šolskega usposabljanja za delo z besedili z vedno novimi oblikami, ki jih omogoča tehnološki razvoj. Države razvitega sveta se zavedajo pomena pismenosti za družbeni in gospodarski razvoj ter za osebno rast. Povsem jasno je tudi, da sodobne družbe bolj potrebujejo specializirane strokovnjake za pismenost kot kadarkoli prej, saj razvojni tokovi prinašajo krčenje delovnih mest za nizko izobražene in pomanjkljivo pismenost mladih, ki nemotivirani zapuščajo šole, za prihodnost pa pomenijo družbeno breme v času, ki zahteva vse večji razpon različnih oblik pismenosti. Pismenost je tudi pri nas vedno pogostejši predmet proučevanja in strokovnih posvetov. Številni jezikoslovci pismenost opisujejo tudi kot sporazumevalne jezikovne zmožnosti, kot so poslušanje, branje, govor in pisanje, saj se pismenost vedno dogaja v jeziku in z jezikom (Cotič, Udovič, Starc 2011a). Informacijska pismenost je postala interdisciplinarni okvir več različnih vrst pismenosti, ki so pomembne za vse stopnje in oblike izobraževanja. Še posebej je pomembna za vseživljenjsko učenje in e-učenje. Ključna je tudi pri delu, družbenem in političnem udejstvovanju in preživljanju prostega časa. Informacijska pismenost je danes sestavni del sposobnosti in veščin, ki jih potrebuje večina zaposlenih v procesih internacionalizacije in globalizacije nacionalnih gospodarstev. Ima vedno večji globalni pomen, kar bi morale upoštevati tudi visokošolske ustanove v Sloveniji (Stopar 2006).. 3.2 Vrste pismenosti Pismenost ni ena, pismenosti je več. Obvladovanje več sporazumevalnih kodov je prednost. Več jezikov ko znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu. Če znam brati note ali celo komponirati, sem glasbeno pismen, če se znam orientirati po zemljevidu, sem kartografsko pismen, če znam programirati, sem računalniško pismen, če se znajdem v mestu, sem urbano pismen, če se uspešno pogovarjam s poklicnimi kolegi, sem v svoji študijski panogi strokovno pismen ... Našteto so specialne pismenosti, to so sposobnosti komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule, po svoje komunicirajo med seboj nadzorniki poletov, telegrafisti, vohuni ... Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna in nad dejstvom, da nekdo npr. ne zna sam napraviti in postaviti svoje spletne strani, se nihče ne more zgražati, saj to še ne sodi med zahteve splošne pismenosti. Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti, s pomočjo katerih se znajdemo v vsakodnevni komunikaciji (Hladnik 2007).. 8.

(18) Mit o nepismenosti prikazuje nekatere splošne razširjene mite o značaju, obsegu in resnosti problema nepismenosti, ki so še podrobneje opisani v spodnji tabeli 1 (Abbott 2012): Tabela 1: Mit o nepismenosti MITI. DEJSTVA. »Nepismenost je pojav, značilen za države v razvoju. V Evropi je zagotovo ni.«. Petina evropskih petnajstletnikov in skoraj petina odraslih nista dovolj pismeni za uspešno delovanje v sodobni družbi. Velika večina slabo pismenih otrok in odraslih je bila rojenih in so odrasli v državi, v kateri živijo, pri čemer je jezik poučevanja v tej državi njihov materni jezik. Ob ustrezni pomoči lahko potrebne spretnosti razvije skoraj vsak, ki ima težave z branjem in pisanjem. Samo ljudje z najresnejšimi kognitivnimi težavami ne morejo razviti funkcionalne pismenosti. Šole imajo pri tem pomembno vlogo, vendar nimajo izključne odgovornosti. Na razvoj pismenosti vplivajo najrazličnejši dejavniki, od staršev in sorodnikov do zdravstvenega varstva. Po zaključku formalnega izobraževanja pa imajo ključno vlogo delodajalci.. »Nepismenost je problem, ki je značilen za migrante, ne pa za tiste, ki so bili rojeni in so odrasli v evropskih državah.«. »Nekateri ljudje se enostavno ne morejo naučiti brati in pisati.«. »Za to, da se otroci naučijo brati in pisati, je odgovorna šola.«. Danes se od otroka čedalje pogosteje pričakuje, da bodo pri učenju branja in pisanja po enaki metodi napredovali s standardno hitrostjo. Otroci, ki imajo težave z branjem, so pogosto opredeljeni kot disleksični. Opredelili bi jih bilo treba kot »otroke, ki imajo težave z branjem«, in se osredotočiti na reševanje tega problema. Načeloma se vsak otrok lahko nauči brati in pisati.. »Disleksija je neozdravljiva bolezen, torej ni mogoče storiti ničesar.«. Milijoni otrok znajo brati, ko vstopijo v srednjo šolo, vendar ne dovolj dobro, da bi bili uspešni pri pouku. Ob ustrezni pomoči lahko ti mladi razvijajo dobro ali celo odlično pismenost. Programi, usmerjeni v izboljšanje spretnosti oseb, ki imajo težave z branjem, so zelo uspešni in stroškovno izredno učinkoviti. Ta naložba se v življenju posameznika poplača več kot desetkrat, če ne kar stokrat.. »Po zaključku osnovnega šolanja ni več mogoče storiti ničesar v zvezi s slabo pismenostjo otrok. Spretnosti oseb, ki imajo težave z branjem, se ne splača izboljšati, saj je to preveč zamudno.«. Se nadaljuje ... 9.

(19) Nadaljevanje tabele 1 »Starši razen v zgodnjem otroštvu nimajo vpliva na razvoj pismenosti otrok.«. Odnos staršev do branja in pisanja zelo pomembno vpliva na razvoj pismenosti otrok vse do zaključka srednje šole. Ukrepi za izboljšanje podpore staršev pomembno vplivajo na pismenost otrok.. Vir: (Abbott 2012, str. 4). Danes govorimo o več vrst pismenosti in tiste, ki so pomembnejše: funkcionalna pismenost, digitalna pismenost, elektronska pismenost, računalniška pismenost, medijska pismenost, omrežna pismenost, informacijska pismenost in knjižnična pismenost, bodo pojasnjene v nadaljevanju poglavja. Funkcionalna pismenost Novo pojmovanje pismenosti, za katero se v strokovni literaturi uporablja tudi izraz funkcionalna pismenost, obsega obvladovanje temeljnih spretnosti, ki omogočajo učinkovito sodelovanje v družbenem življenju in osebnostni razvoj (Cotič, Udovič, Starc, 2011b). V sodobni informacijski družbi predstavlja funkcionalna pismenost začetno stopnjo osebne usposobljenosti za življenje v sodobni družbi, kjer se morajo posamezniki nenehno učiti in napredovati, da ne bi zaostali za okoljem, ki postavlja vse višje zahteve (Krajnc 2001). Funkcionalna pismenost je družbeni pojav, ki se navzame socialnih, ekonomskih, kulturnih in političnih razsežnosti okolja, v katerem nastaja. Zato definicije funkcionalne pismenosti, ki bi bila sprejemljiva za vse industrijske dežele, ni in tudi ni zaželena. Pismenost je namreč celostna, interdisciplinarna in relativna spretnost, nedokončana tako v pomenu posameznikovega življenja in pričakovanj kot tudi glede možnosti za prilagajanje na spreminjajoča se čas in okolje. (Cotič, Udovič, Starc, 2011b). Zelo pomembno vpliva na razvitost posameznih držav. V tem razumemo tudi vlogo funkcionalne pismenosti kot instrument za primerjavo med različnimi svetovnimi državami. Lahko bi celo zatrdili, da se razlika v funkcionalni pismenosti med razvitimi, manj razvitimi državami z leti izraziteje poglablja. Ob tem pa se pojavlja ključno vprašanje, ali je morda koncept funkcionalne pismenosti vzpostavil in poglobil nove temelje družbene neenakosti ali pa je zgolj osvetlil že predhodno obstoječe socialnoekonomske razlike (Cotič, Udovič, Starc, 2011b). Piciga (2000, str. 70) navaja, da se koncepta informacijske in funkcionalne pismenosti delno prekrivata. Je pomembna za uspešno učenje, pri čemer je funkcionalna pismenost opredeljena kot možnost razvijanja znanja in potencialov (Stopar 2006).. 10.

(20) Digitalna pismenost Je ena izmed ključnih vseživljenjskih kompetenc, ki vključuje varno in kritično uporabo tehnologije informacijske družbe pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja v IKT, in sicer: uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu (Cotič, Udovič, Starc, 2011b). Digitalna pismenost ima danes sedem elementov, ki so pomembni v sodobnem svetu (Suban 2015): 1. Medijska pismenost – kritično brati in kreativno komunicirati v raznovrstnih medijih. 2. Komunikacija in sodelovanje – vključenost v digitalne mreže z namenom raziskovanja in učenja. 3. Informacijska pismenost – poiskati, interpretirati, vrednotiti in deliti informacije. 4. Digitalni študij – sodelovati v nastajajočih akademskih profesionalnih in raziskovalnih praksah, ki so odvisne od digitalnih sistemov. 5. Učenje učenja – učinkovito se učiti v tehnološko bogatih okoljih. 6. IKT pismenost – sprejemanje, prilagajanje in uporaba digitalnih naprav, aplikacij in storitev. 7. Upravljanje identitete in kariere – upravljanje spletne identitete in digitalnega slovesa. Za razvoj digitalne pismenosti poznamo tri faze, kot jih prikazuje slika 2. V prvi fazi prikazuje 1. raven o digitalni kompetenci, v drug fazi 2. raven o digitalni uporabi in pri zadnji fazi 3. raven o digitalni preobrazbi.. 11.

(21) Slika 2: Ravni digitalne pismenosti. Vir: (Guitert, Romue, Romero 2016, str. 3). Digitalna pismenost, znanje in spretnosti, ki jih uporabnik potrebuje, kadar uporablja IKT, pomenijo izpolnjevanje glavnih pogojev za pridobivanje temeljnih spretnosti – tako tistih, ki se navezujejo na posamezne predmete kot medpredmetne. Tudi Evropska komisija je v agendi za prihodnje desetletje med učnimi izidi visoko uvrstila digitalno pismenost. Zato slika 3 kaže posebne učne cilje, povezane z rabo IKT. Vse države so v uradne smernice za obvezno izobraževanje vnesle vsaj nekatere izmed naštetih učnih ciljev s področja IKT. V vseh državah, kjer smernice navajajo posebne cilje, sta navedena učna cilja »uporabljati računalnik« in »poiskati informacije«. Skoraj vse države med cilji navajajo tudi »uporabo pisarniških programov«. Med cilji je najmanj pogosto navedena »raba mobilnih naprav«; v uradnih smernicah je navedena za približno polovico izobraževalnih sistemov. Države, ki navajajo vse naštete cilje v primarnem ali sekundarnem izobraževanju, so Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Združeno kraljestvo (Wales in Škotska) (Barle 2012).. 12.

(22) Slika 3: Učni cilji s področja IKT v uradnih smernicah za primarno in splošno sekundarno izobraževanje (ISCED 1, 2 in 3), 2009/10. Vir: (Eurydice 2011, str. 38). Elektronska pismenost »Online« svet vedno bolj postaja primarni vir informacij tako študentom kot predavateljem. Upoštevajoč enormne količine informacij, ki so na razpolago, ter dejstvo, da ima v Sloveniji več kot dobra polovica ljudi dostop do interneta, je sposobnost kritičnega vrednotenja dosegljivih informacij na spletnih straneh, glede na avtorstvo, točnost oz. natančnost, objektivnost, veljavnost, pokritost, več kot ključna in neizogibna (Matoski 2016). Elektronska pismenost je opredeljena na različne načine, vendar se na splošno nanaša na niz spretnosti, potrebnih za produktivno uporabo vseh materialov, orodij in virov, ki so na voljo na spletu (IGI 2016b). Računalniška pismenost Računalniška pismenost opisuje posameznika s splošnim znanjem računalniških in drugih s tem povezanih tehnologij, programske opreme, strojne opreme in znanja o tem, kako računalniki delujejo. Ta izraz se običajno uporablja za opis najbolj osnovnega znanja in veščin, potrebnih za delovanje programske opreme, kot so operacijski sistem, programske aplikacije ali avtomatizirana orodja za načrtovanje spletnih strani. Čeprav je ta vrsta znanja pomembna, ni nujno, da bo posameznik usposobljen za opravljanje ali delo z določenim programskim izdelkom. Vendar pa bo ta posameznik bolj usposobljen kot 13.

(23) oseba, ki ni računalniško pismena. Izboljšanje računalniške pismenosti je lahko pomemben del pri širjenju kvalifikacij za delo, izkorišča ugodnosti, ki jih ponujajo sodobni računalniki, in celo preprečuje krajo identitete ali izboljšuje računalniško varnost pred kršitelji. Računalniška pismenost postaja vedno bolj bistvena spretnost (Gemini 2016). Medijska pismenost Medijska pismenost je povezana z vsemi vrstami medijev, kar vključuje televizijo, kino, video, spletne strani, videoigre in virtualne skupnosti. Povzamemo jo lahko kot sposobnost pridobivanja, razumevanja, ocenjevanja in ustvarjanja medijskih vsebin. Širša javnost vedno pogosteje dostopa do spletnih vsebin, ki so vidne po vsem svetu, in jih tudi objavlja. Vendar pa danes vsi ne razumejo popolnoma okolja, v katerem se takšne vsebine pišejo, gledajo ali berejo, ali možnih posledic svojih lastnih objav. Zato moramo vsi razvijati nove veščine, da bi postali aktivni sporočevalci in ustvarjalci medijskih vsebin. V globalnem, večkulturnem okolju se pojavljajo novi izzivi, povezani z mediji, ki prinašajo tudi vprašanja v zvezi z varnostjo, vključenostjo in dostopnostjo za vse (Reding 2007). Sporočilo Komisije je prvi dokument o politiki medijske pismenosti na ravni EU. Usmerjen je na naslednja tri področja: (Reding 2007).  medijska pismenost za komercialno sporočanje, ki obsega vprašanja, povezana z oglaševanjem,  medijska pismenost za avdiovizualna dela, ki delno zajema ozaveščanje o evropskem filmu in izboljševanje ustvarjalnih sposobnosti in  medijska pismenost na spletu, ki državljanom na primer omogoča boljše poznavanje delovanja iskalnika Google in drugih internetnih iskalnikov. Omrežna pismenost Omrežno pismenost potrebuje naslednja znanja in veščine (Bawden 2001):  znanje o uporabi omrežnih virov,  razumevanje omrežnih informacij pri reševanju problemov  razumevanje sistema, pri katerem so omrežne informacije dostopne  pridobiti različne vrste informacij  znati upravljati informacije,  uporaba informacij pri odločitvah. Informacijska pismenost Informacijsko pismenost bomo podrobneje opisali v poglavju 3.3.. 14.

(24) Knjižnična pismenost Knjižnično dejavnost, ki vključuje procese in storitve, s katerimi se zagotavljata dostopnost in uporaba knjižničnega gradiva in informacij za različne namene, opravlja vrsta knjižnic (Steinbuch 2010):  nacionalna knjižnica zbira, hrani in vzdržuje premično kulturno dediščino (pri nas sloveniko), izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo, ima pa lahko tudi druge funkcije na nacionalni ravni: lahko je državni referalni center, vodi medknjižnično izposojo, izločanje gradiva, izdaja navodila za domoznansko gradivo, usmerja delovanje knjižničnega sistema ipd.,  splošne knjižnice zagotavljajo splošno dostopnost knjižnične dejavnosti za prebivalce določenega geografskega območja,  šolske knjižnice zagotavljajo knjižnično gradivo in storitev za uresničevanje ciljev vzgojno-izobraževalnega programa v skladu z načeli, ki opredeljujejo vzgojno-izobraževalno dejavnost pri razvijanju znanja, sposobnosti, spretnosti in navad,  visokošolske knjižnice podpirajo študijski in raziskovalni proces študentov, učiteljev in visokošolskih sodelavcev s knjižnično zbirko in storitvami za določene programe,  specialne knjižnice zagotavljajo specializirano knjižnično gradivo za potrebe svojih organizacij. Največji del knjižnične dejavnosti sega na področje kulture, prostega časa (nacionalna in splošna knjižnica), sledi izobraževanje, le manjši delež ima specialne informacijske funkcije. Knjižnice, ki sicer zajemajo manjši del funkcij v nacionalni politiki, imajo tržno vrednost kot splošna dobrina, ki zagotavlja v primerjavi z drugimi viri informiranja hranjenje publikacij, dostopnost informacij za vse, možnost osebnega pogovora, osebnega druženja z drugimi, informacijsko opismenjevanje, vključno z izobraževanjem za uporabo komunikacijske in informacijske tehnologije, ponudbo uspešnega izbora virov in razvijanje primernih načinov uresničevanja družbenih potreb. Uporabnik lahko v sistemu izbira knjižnice glede na razlike med njimi, pri čemer jih lahko v grobem prepozna po upravni organiziranosti, dostopnosti knjižnične dejavnosti, vsebini knjižnične zbirke in ravni informacijskega opismenjevanja (Steinbuch 2010).. 15.

(25) Tabela 2: Dejavniki razlikovanja knjižnic Knjižnice. Dejavniki razlikovanja knjižnic Vsebina knjižnične. Organiziranost. Dostopnost. knjižnice. knjižnice. nacionalna. samostojna. delno omejena. splošna. dopolnilno. splošna. samostojna. neomejena. splošna. dopolnilno. osnovnošolska. nesamostojna. omejena. splošna. osnovno srednješolska splošna raven. zbirke. Informacijsko opismenjevanje. srednješolska. nesamostojna. omejena. od splošnega do posebnega. visokošolska. nesamostojna. delno omejena. posebna. visokošolska. specialna. nesamostojna. omejena. posebno poglobljena. posebna. Vir (Steinbuch 2010, str. 23). 3.3 Opredelitev informacijske pismenosti V času hitrih tehnoloških sprememb in poplave različnih virov informacij postajajo informacijska znanja nujno potrebna, da lahko posameznik na delovnem mestu, pri študiju in tudi v zasebnem življenju obvlada raznoliko in bogato izbiro informacij. Informacije, ki so dosegljive na različnih mestih (knjižnice, lokalne skupnosti, interesne organizacije, množični mediji, internet) in v različnih oblikah (besedilne, grafične, avdiovizualne), so uporabnikom dostopne v nefiltrirani obliki, zato se pojavljajo dvomi o njihovi verodostojnosti, tehtnosti in zanesljivosti. Nezanesljiva kakovost in vse večja količina informacij postavljata družbo pred nove izzive. Obilica raznovrstnih informacij namreč sama po sebi še ne naredi informiranih posameznikov. Za učinkovito uporabo informacij potrebujejo posamezniki celo vrsto med seboj povezanih in prepletenih znanj (Topar 2010). Informacijska pismenost je zmožnost časovno učinkovito dostopati do informacij in njihovih virov ter jih kritično in kompetentno vrednotiti. Uporabljati informacije in jih upravljati natančno in ustvarjalno v povezavi s postavljenimi vprašanji ali bližnjimi problemi, upravljati tok informacij iz velikega števila različnih virov ter razumeti in upoštevati etične ali pravne vidike, ki zadevajo dostop in rabo informacij (Barle 2012). V informacijski pismenosti je pomemben tudi informacijski proces, ki vpliva na posameznike. Opredeljena potreba in problem prisilita posameznika, da stopi v informacijski proces, ki ga večina omenjenih avtorjev prikazuje s strukturo raziskovalnih 16.

(26) vprašanj, nazorno pa sta ga opredelila Henri in Hay (1994). Na sliki 4 vidimo osnovne aktivnosti informacijskega procesa, ki je razdeljen na tri dele, in sicer na kritično mišljenje in spretnost reševanja problemov, povratna zanka in pismenost, vse to je prikazano na spodnji sliki. Slika 4: Struktura raziskovalnih vprašanj. Vir: (Novljan 2002, str. 13). 3.4 Sestavine informacijske pismenosti Informacijska pismenost je sestavljena iz štirih pomembnih komponent, in sicer: poznavanje informacijske tehnologije, razumevanje in njihova uporaba teh tehnologij, razumevanje, kako kakšno informacijo uporabiti ter razumevanje širšega družbenega pomena informacij. Hayesu (1981), ki pravi, da je še posebej pomembno in potrebno razumeti informacijo, ki jo predstavlja kot smoter visokošolskega izobraževanja. Sevinčeva (2002) navaja po Gawith, ki pravi, da je informacijska pismenost sinteza različnih sposobnosti. Informacijsko pismenost sestavljajo tri ključne dimenzije (Savinc 2002): 1. spoznavna ali kognitivna pismenost – pri tem razumemo, da smo sposobni razumeti ter uporabiti informacije.1 1. Podrobneje opisano na strani 32. 17.

(27) 2. tehnološka računalniška pismenost – znati uporabi računalniške tehnologije.2 3. knjižnična pismenost – pomeni sposobnost, da iz največje množice informacij poišče pomembne vire.3 Informacijska pismenost ima naslednje informacije sposobnosti (Malley 1984): a) Pridobivanje informacij: pomeni, da imamo dovolj sposobnosti, da iz velikih količin podatkov izberemo pomembnejše informacije. b) Ocenjevanje informacij: da pri izbranih informacijah vemo, katere nam bodo bolj koristile pri ocenjevanju informacij. c) Organiziranje informacij: pomeni, da si pomembne informacije zapisujemo in smo pri tem organizirani. d) Komunikacija informacij: pomeni, da smo sposobni pisati poročilo in iz njih izluščimo pomembne podatke. Informacijska spretnost je uspešna. Barry (1997) informacijske spretnosti deli na: a) oblikovanje in analiza potreb – opredeliti informacijo bolj podrobno. b) poiskati vire – vedeti moramo, kje se nahajajo. c) identificirati in oceniti vire – poznati je treba določene sisteme in prednosti, ki vpliva na boljše iskanje po spletu. d) proučevati, izbirati in izločati vire – napredno iskanje informacij po spletu in te pridobljene informacije prilagodimo.. 3.5 Informacijsko pismena oseba Informacijska pismena oseba je tista, ki si je pridobila osnovno znanje in spretnosti, ki ji omogočajo vključevanje v vse dejavnosti, ki zahtevajo pismenost za učinkovito funkcioniranje v skupini in skupnosti, dosežki pri branju, pisanju in računanju pa ji omogočajo uporabo teh spretnosti za lastni razvoj in razvoj skupnosti (Skubic 2010).. 3.6 Standardi informacijske pismenosti Leta 1988 jo združuje ALA (American Library Association) sprejeli devet standardov informacijske pismenosti, pri čemer bodo pomagali učencem, da bi lažje uspeli v informacijski dobi. Ti standardi vsebujejo vsebino in procese povezanih z informacijo (ALA 1998). Standard informacijske pismenosti  Standard 1: Posameznik, ki je informacijsko pismen, je bolj uspešen in učinkovit ter lažje dostopa do informacij.. 2 3. Podrobneje opisano na strani 13 Podrobneje opisano na strani 15. 18.

(28)  . Standard 2: Posameznik, ki je informacijsko pismen, lahko ovrednoti in pri tem ocenjuje in glede na ocenjevanje se odloči o kakovosti. Standard 3: Posameznik, ki je informacijsko pismen, lahko informacije uporablja bolj natančno ter jih upravlja spretno in učinkovito.. Standard samostojnega učenja  Standard 4: Posameznik, ki se samostojno uči, je pri tem informacijsko pismen ter sledi informacijam in pri tem uporabi tiste informacije, ki ga zanimajo.  Standard 5: Posameznik, ki se samostojno uči, je pri tem informacijsko pismen in zna ceniti informacije, pri tem je uporabil svoja znanja glede pismenosti.  Standard 6: Posameznik, ki se samostojno uči, je pri tem informacijsko pismen in si prizadeva za uspešno iskanje ter uporablja lastna načela. Standard družbene odgovornosti  Standard 7: Posameznik, ki pozitivno vpliva k učni skupini in družbi, je informacijsko pismen ter prepozna njihovo delo. Pri tem je odgovoren in razume pomen delovanja demokracije.  Standard 8: Posameznik, ki pozitivno vpliva na učno skupini in družbo, je informacijsko pismen ter je odgovoren za uporabo podatkov.  Standard 9: Posameznik, ki pozitivno vpliva na učni skupino in družbo, je informacijsko pismen, ko učinkovito sodeluje v proizvodnji ter povečuje informacije.. 3.7 Kritike informacijske pismenosti Če se ljudje ne bi prilagajali novim informacijam, se današnja družba ne bi mogla tako hitro razvijati, kot se. Med družbami obstajajo bistvene razlike v informacijski pismenosti. Navedli bomo nekaj vzrokov za obstoj informacijske nepismenosti. Našteli bomo nekaj primerov vzrokov za informacijsko nepismenost posameznika (Petermanec 2003):  ne prepozna referenčnih virov,  ne prepozna informacijskih možnosti,  zmede ga okolje,  ne prepozna bibliotekarske terminologije,  posameznik sploh ne ve, kaj išče,  nezaupanje v sposobnosti knjižničarja,  posameznik noče sprejeti, zakaj potrebuje določeno informacijo,  postavi se v nelagoden položaj, ko zastavlja vprašanja. Iz tega izhaja zahteva za pomembnejšo vlogo kritičnosti pri razumevanju in uporabi informacijskih virov. Kritičnost ima seveda več razsežnosti. Te so lahko tako različne, da se nam pogosto zazdi, da so med sabo nepovezane. A vendar ni tako. Kritičnost je 19.

(29) osebnostna lastnost, celota, ki je ni mogoče ločevati. Tisti, ki pasivno, nekritično jemlje vse, kar je ponujeno in kar obstaja, seveda ne more kritično obravnavati, vrednotiti informacijskih virov, ki jih uporablja oz. ki so mu na voljo. Vendar je za kritičnost potrebna tudi določena stopnja profesionalnega znanja, ki pa jo šolarji in dijaki praviloma nimajo. Začnejo jo pridobivati šele kot študentje na visokošolski stopnji. Zahteva po profesionalno usposobljenem diplomantu se pogosto tolmači kot prilagajanje današnjim zahtevam določenih delovnih mest. To je pomembno, vendar je mogoče včasih pomembnejša diplomantova lastnost usposobljenosti za spremljanje novosti, kritičnost do obstoječega in pripravljenost na spremembe. Zato nekateri avtorji v zadnjem času zelo poudarjajo tisti del informacijske pismenosti, ki govori o kritičnosti, usposobljenosti za kritično obravnavo informacijskih virov, njihovo vrednotenje in filtriranje (Južnič 2014). Kritičnost do informacijskih virov pomeni v praksi čiščenje oz. filtriranje in učinkovito iskanje informacij, uporabo informacijskih virov in temeljno komponento informacijske pismenosti. To spretnost naj bi si uporabniki pridobili z organiziranim usposabljanjem v specialnih knjižnicah. To vključuje zlasti poznavanje razlik med zastonj in plačano informacijo, izboljšano aktualno uporabo informacij, izboljšano poizvedovalno veščino, kritičnim dostopom do uporabe informacij. Oblike in metode, ki vodijo k temu cilju, so raznovrstne. Knjižničarji se morajo, kar je sicer širši problem in zajema tudi druge njihove naloge in opravila, ne samo poučiti o informacijski pismenosti. Pri svojem delu se morajo bolj osredotočiti na kritičnost do različnih informacijskih virov, ter se manj posvečati samemu prenosu informacij. To seveda zahteva spreminjanje dosedanje filozofije profesije, kar ni enostavno. Gledano skozi lečo kritične teorije namreč tudi izobraževanje ni le »prenos informacij«, torej ni samo preprost proces prenosa pravega znanja v glave študentov (Južnič 2014).. 3.8 Novi trendi v informacijski pismenosti Pismenost ima v današnjem svetu veliko obrazov: tradicionalni koncept – sposobnost brati in pisati, ter koncept pismenosti, v katerem je bila razširjena in razdeljena na različne vrste pismenosti: avdiovizualna pismenost, računalniška ali digitalna pismenost, multimedijska pismenost, neto pismenost, kulturna pismenost, knjižnična pismenost, informacijska pismenost itd.4 Pogosto uporabljamo te koncepte, ne da bi razmišljali, kakšni izzivi se pojavijo v našem praktičnem delu v knjižnicah in informacijskih storitvah (Kokkonen 1996). Nekaj teh pismenosti bomo opisali v nadaljevanju poglavja.. 4. Podrobneje opisano v poglavju 4.2. 20.

(30) Informacijska pismenost v spreminjajočem se okolju Kot knjižnica živimo v digitalni dobi, saj je čas neusmiljen glede sprememb. To so medijski prostori skupaj s hitro rastjo informacij, ki vplivajo na posameznike in društva, zdaj bolj kot kadarkoli prej. Vsak dan se srečujemo z novimi informacijami in znanjem v različnih in včasih zahtevnih oblikah. Lahko se ustvarijo nove priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja ter v veliki meri prispevajo k vseživljenjskemu učenju. Vendar pa morajo posamezniki, organizacije in društva obravnavati obstoječe in nove ovire in izzive za prosto in učinkovito uporabo informacij. Obravnavati morajo omejene zmogljivosti, vire in infrastrukturo, kritično potrebo po okrepljenem sodelovanju, cenzuri, pravne ovire in pomanjkanje ozaveščenosti o pomenu dolgoročnega ohranjanja informacij. Spodaj so navedeni predlogi, ki obravnavajo naslednje teme, kot so (IFLA 2014): A. Informacijska pismenost in vseživljenjsko učenje v spreminjajočem se okolju . .         . Informacijska pismenost in tehnološki razvoj (npr. WEB 2.0, WEB 3.0, mobilne tehnologije, YouTube, trendi nove tehnologije in inovacije, rast digitalnih virov, igre na srečo in aplikativne programske opreme (aplikacije); digitalna referenčna orodja; vzporedno referenčne storitve). Spreminjanje informacijske pismenosti (medijska pismenost, digitalna pismenost, vizualna pismenost, finančna pismenost, zdravstvena pismenost, kibernetično dobro počutje). Razvijanje veščin informacijske pismenosti za naslednjo generacijo v komplementarni vlogi knjižničarjev, učiteljev in staršev. Delovno mesto in informacijska pismenost. Informacijska pismenost in ekonomija znanja. Informacijska pismenost in upravljanje znanja. Informacijska pismenost ter izobraževanje in usposabljanje. Informacijska pismenost in visokošolske knjižnice. Informacijska pismenost in kombinirano učenje. Informacijska pismenost in učenje na daljavo. Prihodnost informacijske pismenosti.. B. Teoretski pristopi (standardi, ocenjevanje, sodelovanje itd.)  .    . Merjenje informacijske ocene uporabniške pismenosti. Pismenosti in referenčne storitve informacij: kibernetično referenčne storitve, virtualne referenčne storitve, mobilne referenčne storitve, globalni referenčni prostovoljci. Informacijska pismenost in umetna inteligenca. Informacijska pismenost v različnih kulturah in državah. Informacijska pismenosti in vrednotenje ocen. Informacijsko vodenje projektov pismenosti. 21.

(31)   . Teorija informacijske pismenost (modeli, standardi, indikatorji, moskovska deklaracija itd). Informacijska pismenost in vedenje informacije. Informacijska pismenost: kulturni in kontekstualni pristop.. C. Uspešne zgodbe in najboljše prakse        . Inovativni pristopi informacijske pismenosti. Digitalno opolnomočenje in referenčna dela. Informacijska pismenost in digitalno arhiviranje. Vključevanje informacijske pismenosti v učni načrt. Informacijska pismenost med disciplinami. Informacijska pismenost in spletno učenje. Informacijska pismenost in virtualna učna okolja. Prenos teorije informacijske pismenosti v prakso.. D. Strateško načrtovanje politik in zagovorništva za medije in informacijska pismenost v digitalni dobi      . Politika in razvoj informacijske pismenosti. Vodenje in upravljanje. Strateško načrtovanje. Prestopiti sektor; interdisciplinarno sodelovanje in partnerstva za informacijske pismenosti. Razvijanje blagovne znamke, promocije in trženja za informacijsko pismenost. Strategije e-učenja za spodbujanje samousmerjenega in trajnostnega učenja na področju veščin informacijske pismenosti.. 3.8.1 Digitalne spretnosti Tehnologija je del vsakdanjega življenja za vse nas. Tako za študente, učitelje, skrbnike, tehnične strokovnjake ali celo samo za navadne državljane. Hitrost, s katero nove tehnologije izhajajo iz začetnega koncepta na splošno sprejetje, je veliko višja kot kadarkoli prej. Vsako leto se dodajo v slovar nove besede, ustvarimo nove spletne strani in aplikacije. Da se naše glave približajo vsem tem, je potrebnih veliko spretnosti; vse od plačila davka do naročanja pizze, gledanje najnovejših filmov ter pogovor z oddaljenimi sorodniki ali za učenje novih spretnosti in sodelovanje z drugimi ljudmi (Allaboard 2015). Poznamo naslednja znanja in lastnosti digitalnih spretnosti (Allaboard 2015): . Komunikacija in sodelovanje – posamezniki se med seboj povezujejo in izmenjavajo ideje ne glede na razdalje in čas. 22.

(32) . . .  . Ustvarjanje in inovacije – posamezniki so samozavestni in pooblaščeni za uporabo tehnologije za izdelavo novih sredstev, izražajo sebe in sprejemajo priložnosti za razvoj novih pristopov in načinov razlag, za ideje in svet okoli nas. Najti in uporabiti – za spretnost in pismenost je potrebno najti ustrezne informacije in podatke ter način, kako uporabljati te informacije na učinkovit način in pod nadzorom, za uspešno učenje ali za raziskave, štipendije in poklicne namene. Identiteta in dobro počutje – razumevanje narave spletnega jaza, podatkov in informacij, zasebnosti in varstva osebnih podatkov, skrb, da so informacije etične in spoštljive. Poučevanje in učenje – kako dobiti največ iz tehnologij in materialov za spodbujanje angažiranega učenja in za smisel novega znanja. Orodja in tehnologije – tehnični in praktični vidiki v območju orodij in tehnologij, ki so na voljo in uporabni za podporo učenja, poučevanja, raziskovanja, upravljanja ter za uspešnost v digitalni dobi.. 3.8.2 Četrta industrijska revolucija Stojimo na robu tehnološke revolucije, ki bo temeljito spremenila naš način življenja, dela in vsega povezanega z njim. Četrta industrijska revolucija prinaša ogromne koristi in tudi številne izzive. Je hitrejša, obsežnejša in vključuje preobrazbo celotnih sistemov. Obstajajo trije razlogi, zakaj današnjo transformacijo predstavljajo ne samo za podaljšanje treh industrijskih revolucij, temveč tudi za prihod četrte industrijske revolucije; hitrost, obseg in vpliv sistemov – združitev v eno. Hitrost trenutno nima zgodovinskega procesa. V primerjavi s prejšnjimi industrijskimi revolucijami se četrta industrijska revolucija razvija eksponentno in ne z linearno hitrostjo. Širina in globina teh sprememb napoveduje preoblikovanje celotnih sistemov proizvodnje, vodenja in upravljanja. Milijarda ljudi je povezana z mobilnimi napravami, ki imajo izjemno procesorsko moč. Zmogljivosti za shranjevanje in dostop do znanja so neomejene in te možnosti se pomnožijo iz nastajajočih tehnoloških prebojev na področju, kot so: umetna inteligenca, napredna robotika, internetne stvari, avtonomna vozila, 3D-tiskanje, nanotehnologija, biotehnologija, znanost o novih materialih, shranjevanje energije in kvantnega računalništva (Schwab 2016). Neki vir pravi, kako je računalnik z nevronsko mrežo AplhaGo, ki je že večkrat premagal najboljšega človeka na svetu v starodavni kitajski igri go, boljši od človeka, je v novi različici AlphaGo Zero postal še neprimerno boljši. Ta nova različica se je od nepopisanega lista do najboljšega igralca na svetu razvil v pičlih 40 dneh, ne da bi mu kdorkoli pri tem pomagal. AlphaGo je že pred poldrugim letom premagal najboljšega južnokorejskega igralca goja, Leeja Se-dola, letos pa je strl še svetovnega prvaka Ke Jieja. AlphaGo se je tedaj goja učil podobno kot ljudje: poznal je pravila, potem pa si je ogledal oziroma analiziral na tisoče že odigranih partij. To je prednost, če želiš premagati človeka, a se hkrati s tem nalezeš človekovih taktik pri igranju, ki niso nujno optimalne. Čeprav 23.

(33) ima človeštvo za seboj več tisoč let mojstrenja v goju, še vedno ne igramo popolno. AlphaGo Zero se je zato lotil učenja povsem drugače. Vanj so sprogramirali zgolj pravila, potem pa ga pustili, da se uči sam z igranjem proti sebi. Rezultati so impresivni. V samo treh dneh je AlphaGo Zero postal boljši od različice, ki je premagala Leeja Se-dola, v 21 dneh je premagal različico, s katero je neuspešno igral Ke Jie, v štiridesetih dneh pa je postal boljši od dotlej najboljše različice AlphaGo. Rezultati so impresivni in strašljivi obenem. Pokazali so, da za učenje niso ključni poprejšnji podatki, ki lahko v določenih primerih celo preprečujejo doseg optimuma, niti računska moč, temveč algoritmi. Dobro pa je vedeti, da se lahko računalnik v manj kot mesecu dni brez mentorja in uporabe predhodnega znanja, torej od začetka in brez tuje pomoči, nauči igrati več in bolje, kot se je človeštvu uspelo v tisočletjih (Monitor 2017a). Neki vir pravi, kako bi analizirali dokumente v oblaku z umetno inteligenco. Dandanes se skoraj vsako podjetje trudi, da bi v svojih izdelkih in storitvah uporabilo tudi algoritme umetne inteligence in strojnega učenja. Podjetje Box, ki ga poznamo predvsem po storitvi pomnilniškega prostora v oblaku, se je domislilo zanimivega načina uporabe teh algoritmov na vsakdanjih dokumentih in datotekah, ki jih shranjujemo v oblaku. Orodje z imenom Box Skills bo pomagalo predvsem avtomatizirati analizo vsebin, ki jih hranimo v različnih vrstah datotek. Zanimivo je, da pri tem uporabljajo algoritme in spletne sisteme za umetno inteligenco različnih znamk. Pri zvočnih datotekah bo storitev znala samodejno izdelati prepise vsebine v besedilo. Pri tem si bodo pomagali z algoritmi strojnega učenja IBM Watson. Pri videoposnetkih bodo prav tako na voljo prepisi vsebine, pa tudi prepoznava teme in ljudi na posnetku. Tu je v ozadju Microsoft Congnitive Services. Pri prepoznavi slik bo mogoče prepoznati in klasificirati posamezne predmete, koncepte, seveda pa tudi besedila. Tu je v ozadju Google Cloud Platform. Uporabniki bodo lahko datoteke preprosto prekopirali v spletno shrambo, nato jih bodo algoritmi Box Skills obdelali in ustrezno shranili rezultate. Na voljo je tudi Box Skills Kit, s katerimi bodo lahko razvijalci razvili svoje lastne spretnosti in algoritme za analizo vsebin v podanih datotekah (Monitor 2017b). Četrta industrijska revolucija, ki je pred nami, ima potencial za dvig ravni globalnih prihodkov in izboljšanje kakovosti življenja prebivalstva po vsem svetu. Do sedaj tisti, ki so pridobili največ od nje, so bili potrošniki, ki so si lahko privoščili in imeli dostop do digitalnega sveta. Tehnologija zagotavlja nove izdelke in storitve, ki povečujejo učinkovitost in zadovoljstvo našega osebnega življenja. Npr.: naročanje taksista, rezervacija letala, plačilo preko spleta, nakup izdelkov, poslušanje glasbe, gledanje filmov ali igranje iger; vse to je mogoče storiti na daljavo. V prihodnosti bodo tehnološke inovacije povzročile izboljšanje tudi z vidika ponudb, z dolgoročnim izboljšanjem učinkovitosti in produktivnosti. Transportni in komunikaciji stroški se bodo zmanjšali, logistične in globalne dobavne verige bodo postale bolj učinkovite in stroški trgovanja se bodo zmanjšali, kar bo odprlo nove trge in s tem spodbudilo gospodarsko rast (Schwab 2016).. 24.

(34) Razvoj tehnologije je kot eksogena sila, nad katero človek nima nobenega nadzora. Vsi smo odgovorni za odločitve, ki jih sprejemamo na dnevni osnovi, kot državljani, potrošniki in kot vlagatelji. Tukaj moramo razumeti priložnost in moč in pri tem moramo oblikovati četrto industrijsko revolucijo ter jo usmeriti proti prihodnosti, ki odraža naše skupne cilje in vrednote. Da bi to naredili, moramo razviti celovito in globalno stališče o tem, kako tehnologija vpliva na naše življenje in preoblikuje naše gospodarstvo, socialno, kulturno in na splošno človekovo okolje (World Economic forum 2016). Menimo, da ima glede prihodnosti, ki se nam obeta. tehnologija zelo velik vpliv na ljudi vseh generacij. Oblikovali smo svet, v katerem brez tehnologije skorajda ne bi znali preživeti, saj smo dopustili, da tehnologija vlada našemu življenju in oblikuje današnji svet. Tehnologija oblikuje naša življenja in družbo, prav tako vpliva tudi na vsakdanje delo in trg delovne sile, ki se mora zato neprestano prilagajati. Človek je zato postal le privesek stroja. To je zasvojenost s tehnologijo, s katero se verjetno celo nezavedno spopada že ogromen delež ljudi. Zaradi hitrega razvoja znanosti in s tem vedno večjega napredka tehnologije se soočamo tudi s problemi v delovnem okolju. Zaradi tehnologije se nenehno spreminja način dela, kar je lahko tako pozitivna kot tudi negativna stvar. Osebno menimo, da se napredek tehnologije še ne bo zaustavil, zato bo le-ta v prihodnosti še hitrejša. Tehnologija ima tudi določene prednosti, saj nam omogoča hiter dostop do informacij, nas povezuje in širi človekova obzorja. Nekaterim pa ta tehnologija predstavlja predvsem popolnoma drugačen svet, kjer se počutijo svobodne. Menimo, da bo avtomatizacija prinesla še večje prepade med bogatimi in revnimi. Za ljudi, ki imajo kapital, ne bo nobenega problema, da bi ljudi zamenjali z roboti, še posebej v proizvodni industriji. Tako bo nižji sloj ostal brez službe, bogati ljudje pa bodo privarčevali in si tako povišali kapital. Z drugimi besedami – bogati bodo postali bogatejši, ostali pa bodo stagnirali ali celo propadli.. 25.

(35) 4 KOMPETENCE PRIHODNOSTI 4.1 IKT znanje sodobnih družb (evropske kompetence) Kot odziv na ogromno število okvirov IKT-profilov, ki jih danes uporabljamo v evropskih sistemih za poslovne in kvalifikacije IKT, so znanju o IKT ustvarila vrsto reprezentativnih profilov IKT, ki na ravni njihove raznolikosti pokrivajo celoten IKT poslovni proces. Profili se lahko uporabljajo za sklicevanje ali za podlago za razvoj nadaljnjih generacij profilov s strani evropsko zainteresiranih strani. Sestavljen je iz šestih glavnih družin profilov IKT. Ti profili odražajo vrh evropskega družinskega drevesa za profile IKT(glej sliko 5). Zasnovani koncept je na splošno podoben človekovi genetiki, kjer se geni ene generacije prenesejo na drugo. Na neki način se predvideva, da se bodo osrednji sestavni deli 23 profilov generacije 2 prenesli na profile, izdelane za izpolnjevanje zahtev zainteresiranih strani (E-competence-quality 2017). Slika 5: Evropski profil družinskega drevesa IKT. Vir (Evropski družinski profil IKT – generacija 1 in 2 kot skupna evropska referenca 2012, str. 3). V nadaljevanju poglavja pojasnjujemo šest glavnih družin teh profilov. Generacija 1: šest družin Šest družin določa generacijo 1 evropskega drevesa IKT za družino, kar vodi do 23 specifičnih IKT. Profesionalni profili v 2. generaciji za vseevropsko referenco (CEN 2012):. 26.

(36) Poslovno upravljanje (Business Management) – z upraviteljem poslovnih informacij, vodenje informacijskih informacij, IKT vodenje operacij. Tehnično upravljanje (Technical Management) – kakovost managerja ter njegovo zagotovilo, varnost managerja za IKT. Oblikovanje (Desing) – s poslovnim in sistemskim analitikom, podjetniškim in sistemskim arhitektom. Razvoj (Development) – z razvijalcem, strokovnjakom za digitalne medije, strokovnjakom za testiranje. Storitev in delovanje (Service&Operation) – z upraviteljem podatkovnih baz in sistemov, omrežja in tehnična pomoč specialistov, agenti za storitve. Podpora (Support) – z IKT svetovalci, vodja računov, IKT trenerji, IKT varnostni strokovnjaki. Profili znotraj družin (razen družine »Podpora«) imajo podobnost, ki včasih zagotavlja možne podlage za sooblikovanje podobnih poklicnih poti, ki si delijo razvojne priložnosti in ki sodelujejo v podobnih poslovnih ter delovnih procesih. Iz šestih družin prve generacije je nastalo 23 profilov druge generacije. Generacija 2: 23 evropskih profilov IKT Da bi dodali vrednost, morajo biti evropski profili IKT prilagodljivi delovnemu okolju. Niso koristni, če bi moral delodajalec nasprotno spremeniti prakse za izpolnjevanje opisov profilov. Evropski opisi profilov IKT so zato zmanjšani na njihove temeljne značilnosti, kjer se jasno vidi, kako se razlikujejo med seboj (glej sliko 6). Nadaljnji kontekstni elementi so lahko dodani profili v skladu s posebnim okoljem, v katerem naj bi bili profili integrirani (CEN 2012). Slika 6 prikazuje 23 evropskih profilov. Razdeljena je na tri dimenzije. Prva dimenzija prikazuje 5 kompetenc o načrtu (informacijski sistem in usklajevanje poslovnih strategij, razvoj poslovnega načrta, načrtovanje izdelka, arhitekturne zasnove, zasnove aplikacij); gradnja (oblikovanje in razvoj, sistemske integracije, testiranje, razvoj rešitve in izdelava dokumentacije); potek (uporabniška podpora, sprememba podpore, dostava storitev in problemsko upravljanje); omogočiti (strategiji za razvoj informacijske varnosti, razvoj strategije in IKT, zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja, upravljanje kadrov …) in upravljanje (razvoj napovedi, projekt in upravljanje portfelja, upravljanje tveganj, upravljanje odnosov, izboljšava procesa, upravljanje kakovosti IKT …). Vsak iz teh kompetenc ima svojo stopnjo strokovne pristojnosti, kar se vidi na dimenziji dve. Pri dimenziji tri pa so opredeljene kompetence na ravni. 27.

(37) Slika 6: 23 evropskih profilov. Vir (Evropski okvir za e-kompetence različica 2.0 (Pregled) – ključni prispevek k ustvarjanju evropskih profilov IKT 2012, str. 6). 28.

(38) 4.2 Veščine za prihodnost Pet let pozneje se bo več kot ena tretjina znanja in spretnosti (35 %), ki se štejejo za pomembne v današnji delovni sili, spremenile. Četrta industrijska revolucija bo do leta 2020 prinesla napredno robotiko in avtonomni prevoz, umetno inteligenco ter strojno učenje, napredne materiale, biotehnologijo in genomiko. Ta razvoj bo spremenil naš način življenja in način dela. Nekaj delovnih mest bo izginilo, drugi bodo rastli in delovna sila, ki danes še ne obstaja, bo postala običajna. Kar je zagotovo, da bo prihodnja delovna sila morala uskladiti svoje znanje in spretnosti, da bo lahko sledila svojim napredkom (Gray 2016). O prihodnjih delovnih izkušnjah napovedujejo, da bo v prihodnjih desetih letih na trgu dela prevladalo šest trendov. (Guru 2016). Šest sprememb (Guru 2016) je:      . Ekstremno dolga življenjska doba – življenjska doba spremeni naravno kariero in učenje. Vzpon pametnih strojev in sistemov – avtomatizacija delovnega mesta odriva človeške delavce iz ponavljajočih se nalog. Računalniški svet – zaradi velikih povečanj senzorjev in procesnih moči naredi svet programabilni sistem. Nova medijska ekologija – nova komunikacijska orodja zahtevajo, da nova medijska pismenost presega svoje besedilo. Nadstrukturirane organizacije – družbene tehnologije vodijo nove oblike proizvodnje in ustvarjajo vrednost. Globalno povezan svet – povečana globalna in medsebojna povezanost postavljata raznolikost in prilagodljivost v središče organizacijskih operacij.. Da bi bili uspešni, bodo morali zaposleni pridobiti 10 ključnih znanj oz. veščin. V nadaljevanju bomo opisali 10 veščin, ki jih bo potrebno poznati v prihodnosti (Davies, Fidler, Gorbis 2011): 1. Smiselno izdelovanje ali občutek – sposobnost določanja globljega pomena ali pomena tega, kar se izraža.   . Zamenjati pametni stroj Potrebne so nove veščine Tolmačenje. 29.

(39) 2. Socialna inteligenca – Sposobnost odločanja globalnega pomena ali pomena, komunikacija.    . Socialne spretnosti Razumni znaki in signali Ozaveščenost Zaupanje. 3. Novo in prilagodljivo razmišljanje – Sposobnost razmišljanja, ki prihaja z rešitvami, in odgovornost, ki presega vse meje ali pravila.    . Hitre spremembe Nepredvideni dogodki Razmišljanje pod pritiskom Ustvarjalnost na samem mestu. 4. Medkulturna kompetenca – sposobnost delovanja v različnem kulturnem okolju.   . Globalna prilagodljivost Na tekočem o medsebojni kulturi Prilagajanje razlikam. 5. Računalniško mišljenje – sposobnost prevajanja velikih količin podatkov v abstraktnem konceptu in razlogi za razumevanje podatkov.   . Eksplozija podatkov Računanje podatkov Izdelati smiselne podatke. 6. Nova medijska pismenost – sposobnost kritičnega ocenjevanja in razvijanje vsebine, ki uporabljajo novo medijsko obliko in vzvode, pri čemer so mediji komunikacijsko preprečljivi. 7. Transdisciplinarnost – pismenost in sposobnost razumeti koncepte v celotni večkratni disciplini.     . Globina Širina Visoka raven spretnosti Specializiran Generalist. 30.

(40) 8. Miselno oblikovanje – sposobnost zastopanja in razvojnih nalog ter delovnih procesov za dosego želenih rezultatov.   . Spremeni okolje Spremeni možgane Spremeni vedenje. 9. Kognitivno upravljanje obremenitve – sposobnost diskriminacije in filtriranja podatkov zaradi pomena in razumevanja, kako bi s tem povečali kognitivno delovanje z uporabo različnih orodij in tehnik.   . Diskriminacija podatkov Kateri podatki so pomembni? Orodja za filtriranje podatkov. 10. Virtualno sodelovanje – sposobnost dela za produktivnost, sodelovanje pri vožnji in demonstriranje prisotnosti kot člana virtualne ekipe.   . Vodijo virtualne ekipe Vplivajo na razdaljo Ustvarjajo kohezivnost. 4.3 Uporaba kompetenc standardov v visokem šolstvu Vsi študijski programi morajo zagotavljati pridobivanje znanja, veščin in spretnosti skladno z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij ter ključnih kompetenc: inovativnosti, kritičnega razmišljanja, sporazumevanja v maternem jeziku, kulturne zavesti in izražanja, sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru in informacijske pismenosti. Univerzitetno okolje bo ustvarjalno in inovativno ter bo nudilo primeren prostor za razreševanje aktualnih izzivov časa ob svojem temeljnem poslanstvu – ustvarjanju novega znanja. Poleg specifičnih kompetenc bodo morale univerze skrbeti za zagotavljanje generičnih kompetenc, zlasti ustvarjalnosti, inovativnosti, kritičnega razmišljanja, samostojnosti in skupinskega dela ter sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru (RS 2011). Ključne kompetence so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam. Ključne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Referenčni okvir določa osem ključnih kompetenc (EU 2006).  sporazumevanje v maternem jeziku;  sporazumevanje v tujih jezikih;  matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;  digitalna pismenost; 31.

No results found