Optimization of warehousing and picking in distribution of pharmaceutical products

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Magistrsko delo. OPTIMIRANJE SKLADIŠČENJA IN KOMISIONIRANJA PRI DISTRIBUCIJI FARMACEVTSKIH IZDELKOV. Optimization of Warehousing and Picking in Distribution of Pharmaceutical Products. Kandidat: Aleš Lampret Študijski program: podiplomski magistrski študij Poslovodenje in organiziranje – MBA Študijska usmeritev: Proizvodni management Mentor: prof. dr. Klavdij Logožar, izr. prof. Študijsko leto: 2004/2005. Maribor, april 2016.

(2)

(3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Klavdiju Logožarju za spodbude, usmeritve ter nasvete pri nastajanju te magistrske naloge. Brez njegovih pozitivnih motivacijskih misli bi bilo mnogo težje. Zahvala tudi sodelavcem Kemofarmacije za dano priložnost ter podporo pri širjenju znanstvenega obzorja. Brez mojih najdražjih Barbke, Žive in Tilna, ki so me razumeli in mi dajali podporo, ko mi je bilo že vsega dovolj. Rad vas imam. Prav tako pa zahvala tudi staršema, ki sta verjela vame od majhnih nog, tudi ko me ni bilo lahko razumeti. Brez vas ne bi brali teh vrstic..

(4)

(5) POVZETEK Distribucija farmacevtskega blaga je zaradi občutljivosti ter vplivov na zdravje ljudi visoko regulirana dejavnost. Temeljna zahteva distribucije farmacevtskih izdelkov je zagotavljanje istovetnosti izdelka v celotni dobavni verigi – od proizvajalca do pacienta – in predstavlja pomembno dejavnost v celotni dobavni verigi farmacevtskih izdelkov. V delu so predstavljene vloge ter vrste skladišč, ki se uporabljajo v distribuciji farmacevtskih izdelkov. Prav tako pa so obravnavani organiziranost skladiščenja in skladiščni procesi. Temelj učinkovitega komisioniranja je v optimalnem razmeščanju blaga v skladišču. Ta temelji na skladiščnem načrtu, ki izkorišča skladiščni prostor z različnimi načini razmeščanja izdelkov v različna skladiščna območja. K temu pa pripomorejo tudi premiki blaga, ki skrajšujejo komisionirne transportne poti. Preverjane so možnosti skrajšanja časa priprave naročil pri razporeditvah blaga v različna skladiščno-komisionirna območja. Zaradi kratkih odzivnih časov pri oskrbi odjemalcev – lekarn je velik poudarek na čim krajšem času komisioniranja. Predstavljene so kompleksnost komisionirnih sistemov ter njihove možnosti pri komisioniranju farmacevtskega blaga. Zajete so ideje, kako je mogoče zmanjševati čas izvedbe naročila. Prav tako pa je bilo ugotavljano, ali je mogoče z avtomatizacijo skladiščnega poslovanja skrajšati čas priprave blaga za odjemalca in kako avtomatizacija vpliva na odjemalčevo zadovoljstvo. Predstavljene pa so tudi vloge skladiščnih informacijskih sistemov – WMS (angl. warehouse management system) ter WCS (angl. warehouse control system) v skladiščnem poslovanju, ki omogočajo vodenje in nadzor nad kompleksnimi skladiščnimi procesi. Ključne besede: distribucija farmacevtskih izdelkov, skladiščenje, komisioniranje, skladiščni informacijski sistemi, komisionirna območja. ABSTRACT Distribution of pharmaceutical goods is due to the sensitivity and influence on human health highly regulated activity. The fundamental requirement of the distribution of pharmaceutical products is quality assurance of the product throughout the whole supply chain - from the manufacturer to the patient, and represents an important activity in the entire supply chain of the pharmaceutical products. Roles and types of warehouses used in the distribution of pharmaceutical products are described in the thesis. The thesis also deals with the organization of storage and storage processes. The cornerstone of effective picking process is optimal allocation of goods in the warehouse. It is based on the warehouse storage plan that allocates the products to different storage zones using different storage principles. By internal movements of goods, it is additionally possible to reduce picking routes. The.

(6) possibilities of shortening the orders’ preparation time in the distribution of goods in various storage and picking zones were verified. Due to the short response times in the supply of customers - pharmacies, the emphasis is on the shortest possible picking time. The thesis presents the complexity of picking systems and their possibilities in the picking process of the pharmaceutical goods. It includes the ideas of how to reduce the picking time of an order. It was also determined whether it is possible to shorten the preparation time of goods for the customer with automation of the warehouse activity, and how the automation affects the customer's satisfaction. There are also roles of warehouse management system (WMS) and warehouse control system (WCS) in managing and controlling the complex warehousing operations presented. Key words: distribution of pharmaceutical products, storage, picking, warehouse management system, picking zones.

(7) KAZALO 1 Opredelitev področja in opis problema ...............................................1 1.1 Opredelitev področja .....................................................................................1 1.2 Opis problema ...............................................................................................1 1.3 Namen in cilji naloge ......................................................................................2 1.4 Načrt poteka raziskave ...................................................................................3 1.4.1. Hipoteze ........................................................................................................ 3. 1.4.2. Potek raziskave ............................................................................................. 3. 1.4.3. Predvidene metode raziskovanja .................................................................. 3. 1.4.4. Predpostavke in omejitve raziskave .............................................................. 5. 2 Skladiščni sistemi ................................................................................6 2.1 Vloga skladišča v dobavni verigi .....................................................................6 2.2 Vrste skladišč .................................................................................................6 2.3 Skladiščni procesi ...........................................................................................8 2.3.1. Skladiščne aktivnosti ..................................................................................... 9. 2.3.2. Razporeditev blaga v skladišču ................................................................... 12. 2.4 Organiziranost skladiščenja .......................................................................... 13 2.4.1. Skladiščni sistemi ........................................................................................ 14. 2.4.2. Premiki blaga znotraj skladišča .................................................................. 18. 2.5 Kontrole v skladišču ..................................................................................... 18 2.6 Vloga informacijskih sistemov ...................................................................... 19. 3 Komisioniranje blaga ........................................................................ 21 3.1 Osnovne lastnosti procesa komisioniranja .................................................... 21 3.2 Komisionirni sistemi..................................................................................... 22 3.3 Čas izvedbe naročila ..................................................................................... 24. i.

(8) 3.4 Aktivnosti komisioniranja ............................................................................ 26 3.4.1. Čas komisioniranja ...................................................................................... 26. 3.4.2. Metode povečevanja učinkovitosti komisioniranja ..................................... 28. 3.4.3. Usmerjanje izvajalca pri komisioniranju ..................................................... 29. 3.4.4. Združevanje naročil pri komisioniranju ....................................................... 32. 3.4.5. Deljenje komsionirnega področja v cone .................................................... 34. 3.4.6. Zbiranje naročil ter sortiranje ...................................................................... 35. 3.5 Razmeščanje blaga ...................................................................................... 36 3.5.1. Razmeščanje na komisionirne in založne lokacije ....................................... 36. 3.5.2. Metode razmeščanja blaga ......................................................................... 36. 3.5.3. Primerjava med različnimi metodami razmeščanja blaga .......................... 38. 3.6 Kontrola naročila ter pakiranje .................................................................... 39 3.7 Optimiranje procesa komisioniranja ............................................................ 40 3.8 Vodenje komisioniranja ............................................................................... 41. 4 Distribucija farmacevtskih izdelkov .................................................. 43 4.1 Temeljne zahteve distribucije farmacevtskih izdelkov .................................. 43 4.2 Vloga drogerij pri distribuciji farmacevtskih izdelkov .................................... 43 4.3 Skladiščenje farmacevtskih izdelkov............................................................. 45 4.3.1. Skladiščni plan ............................................................................................. 46. 4.3.2. Sprejem blaga .............................................................................................. 47. 4.3.3. Cone skladiščenja blaga .............................................................................. 48. 4.4 Naročila za komisioniranje ........................................................................... 53 4.5 Komisionirni sistem ..................................................................................... 54 4.5.1. Transportni sistem za distribucijo zabojnikov ............................................. 54. 4.5.2. Komisioniranje s skladiščno-komisionirnimi stroji....................................... 55. 4.5.3. Manualno komisioniranje ........................................................................... 55. ii.

(9) 4.6 Razporeditev izdelkov v skladišču ter vpliv na čas priprave blaga .................. 56 4.7 Avtomatizacija komisioniranja ter vpliv na čas priprave blaga ...................... 57 4.8 Avtomatizacija komisioniranja ter vpliv na kakovost izpolnitve naročila za kupca ........................................................................................................... 58 4.9 Vpliv skrajšanja časa izpolnitve naročila na zadovoljstvo kupca .................... 60. 5 Sklep .............................................................................................. 62. iii.

(10) KAZALO SLIK Slika 1: Najpomembnejše aktivnosti v skladišču ............................................................. 10 Slika 2: Principa dizajniranja pretoka blaga skozi skladišče ............................................ 12 Slika 3: Diagonalni tip razmeščanja ................................................................................. 16 Slika 4: Razmeščanje vzdolž hodnika............................................................................... 17 Slika 5: Razmeščanje vzdolž sprednje strani komisionirne cone .................................... 17 Slika 6: Razmeščanje vzdolž sprednje in zadnje strani komisionirne cone ..................... 17 Slika 7: Deleži stroškov v tipičnem skladišču ................................................................... 21 Slika 8: Razvrstitev komisionirnih sistemov .................................................................... 22 Slika 9: Kompleksnost komisionirnih sistemov ............................................................... 24 Slika 10: Tipična razporeditev časa komisioniranja naročila ........................................... 26 Slika 11: Komponente komisionirnega časa.................................................................... 27 Slika 12: Usmerjanje v obliki črke S ................................................................................. 29 Slika 13: Povratni princip usmerjanja .............................................................................. 30 Slika 14: Središčni princip usmerjanja ............................................................................. 30 Slika 15: Usmerjevalni princip največje vrzeli ................................................................. 31 Slika 16: Sestavljen usmerjevalni princip ........................................................................ 31 Slika 17: Optimalni usmerjevalni princip......................................................................... 32 Slika 18: Primer razmestitve v skupine ........................................................................... 37 Slika 19: Vloga veledrogerije pri distribuciji farmacevtskih izdelkov .............................. 44 Slika 20: Tipičen razpored področij v farmacevtskem skladišču ..................................... 45 Slika 21: Tipična razporeditev skladiščno – komisionirnih con v skladišču ..................... 49 Slika 22: Primer avtomatskega skladiščno-komisionirnega stroja ter pod cone BU ....... 50 Slika 23: Cona DDF........................................................................................................... 51 Slika 24: Cona DDF........................................................................................................... 52 Slika 25: Povprečni časi komisioniranja naročila v različnih komisionirnih conah .......... 56 Slika 26: Povprečni časi komisioniranja naročila v različnih komisionirnih conah ob upoštevanju avtomatizacije ............................................................................................ 58 Slika 27: Ne kakovost komisioniranega naročila v različnih komisionirnih conah ob upoštevanju avtomatizacije ............................................................................................ 59 Slika 28: Vpliv skrajšanja časa izpolnitve naročila na zadovoljstvo kupca ...................... 60. KAZALO TABEL Tabela 1 : Ocena vpliva na zadovoljstvo odjemalca ........................................................ 60. iv.

(11) SEZNAM OKRAJŠAV 3PL ABC AGV A/S AS/RS BU COI DDF DDP DSF DDF ERP GDP GIRP JAZMP JIT LIS MTM P/D RF SKU SOP SOP VLM WCS WHO WMS UL EU. third part logistics vrsta sortiranja automatic guided vehicle accumulation/sorting automatic storage and retrieval system back up cube per order index dynamic double face dobra distribucijska praksa dynamic simple face dvostranski pretočni regali enterprise resource planning good distribution practice Groupement International de la Répartition Pharmaceutique Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke just-in-time logistic information system measured time management pick and drop radiofrekvenčni stock keeping unit standarden operativni postopek standard operating procedures vertical lift model warehouse control system World Health Organization warehouse management system Uradni list Evropske unije. v.

(12)

(13) 1 Opredelitev področja in opis problema 1.1. Opredelitev področja. Distribucija farmacevtskih izdelkov, zlasti zdravil, je visoko regulirana dejavnost, vendar se zakonodaja in smernice za distribucijo deloma razlikujejo v različnih državah sveta. Distribucijske zahteve farmacevtske stroke pa imajo izhodišče v dobri distribucijski praksi, ki postavlja osnovne strokovne smernice za distribucijo. Ta zahteva zanesljive, ponovljive, sledljive in varne postopke, s katerimi se obvladujejo procesi distribucije. Pri tem je bistven tok izdelkov od proizvajalca do kupca (lekarne, bolnišnice) v pričakovani tako kakovosti izdelka kot tudi storitve. Temeljni pogoj distribucije je zagotavljanje istovetnosti izdelka v celotni dobavni verigi – od proizvajalca do pacienta. To pa pomeni, da morajo vsi deli distribucijske verige zagotavljati zahteve proizvajalca na podlagi pisno dokazljivih dokumentov, ki pa nikakor ne smejo vplivati na kakovost izdelka. Dolgoročna vzdržnost na trgu distribucije zahteva nenehno prilagajanje zahtevam deležnikov (proizvajalci, dobavitelji, kupci, okolje …) in evolucijsko izboljševanje procesov, ki dajejo dolgoročno vzdržno konkurenčno prednost. Med segmenti distribucijske logistike, na katero lahko podjetja v veliki meri vplivajo, je med drugim tudi interna logistika. V njej lahko z inovativnimi prijemi skozi operativno ter razvojno funkcijo družbe pridobivajo dodatno konkurenčno prednost na trgu. Ta se lahko odrazi v skrajšanju potrebnega časa za izvedbo naročila glede na dogovorjene ter pričakovane časovne okvirje kupcev. Prav tako pa je mogoče vplivati na kakovost storitve (priprava blaga brez odstopanja, nepoškodovano blago …), s čemer se zmanjša tudi potreba po razbremenilni logistiki kot posledici nekorektno opravljene storitve. V želji po izboljšanju obstoječe storitve za kupca ob nezmanjšani kakovosti storitve se vsakodnevno porajajo številna vprašanja. Kakšni naj bi bili postavitev ter organiziranost skladišča, da bodo časi, potrebni za izpolnitev naročila, za kupca čim krajši? Ali je z avtomatizacijo priprave naročila mogoče skrajšati čas izpolnitve naročila za kupca in pri tem izboljšati kakovost priprave blaga? Ali te spremembe pozitivno vplivajo na zadovoljstvo kupca? To so le nekatera vprašanja na poti k čim vitkejšim in bolj prilagodljivim procesom ob minimalnih stroških.. 1.2. Opis problema. Zahteve stroke (UL EU, 2013; WHO, 2010) in proizvajalcev farmacevtskih izdelkov postajajo vedno kompleksnejše. Po eni strani zaradi novih, mnogokrat manj stabilnih učinkovin, ki se pojavljajo v izdelkih in postavljajo nove zahteve za distribucijo. Po drugi strani pa zaradi vedno večje nevarnosti pred vstopom ponaredkov v distribucijske verige. Seveda pa se spreminjajo tudi zahteve kupcev farmacevtskih izdelkov, ki postajajo vedno višje. Pri tem so pričakovanja usmerjena tako v izdelek kot tudi storitev, ki 1.

(14) privede do zadovoljstva kupca (Jonsson, 2008). K temu pa pripomorejo tudi konkurenti s svojimi inovativnimi pristopi in rešitvami (Christopher, 2011). Pravočasnost je pri distribuciji eden od bistvenih parametrov, ki odjemalcu (bolnišnici, lekarni) omogoča izpolnitev obveznosti, sicer pa izgubljeno poslovno priložnost (Harrison & van Hoek, 2005). V izjemnih primerih lahko pomeni pravočasnost tudi reševanje življenja. Kakšne možnosti imamo na razpolago za doseganje vedno krajših časov pri izpolnjevanju pričakovanj kupcev? Pri iskanju odgovorov in rešitev na zastavljena vprašanja bosta v osrednjem delu naloge predstavljena skladiščno poslovanje in manipuliranje s farmacevtskimi izdelki. Poudarek bo predvsem na upoštevanju zahtev kupca, farmacevtske stroke kakor tudi zahtev logistične stroke. Predstavljene bodo različne tehnike in tehnologije pri distribuciji farmacevtskih izdelkov in njihovi mogoči vplivi na skrajšanje časa priprave blaga (Gattorna, 1997; Kaltnekar, 1993). Predstavljene bodo razpoložljive tehnologije in smernice pri razvoju ter uvajanju novih tehnologij. Podrobneje se bomo posvetili vplivu razmestitve izdelkov v skladišču ter mogočim vplivom na hitrost izvedbe priprave naročila za kupca. Prav tako pa bo obravnavan vpliv avtomatizacije na skrajšanje časa priprave in izboljšanje kakovosti priprave blaga za kupca. Preverili bomo tudi vpliv avtomatizacije na zadovoljstvo kupca (Lambert & Stock, 1992).. 1.3. Namen in cilji naloge. Temeljni namen naloge je ugotoviti, ali je mogoče z uporabo različnih pristopov pri skladiščenju ter komisioniranju doseči skrajšanje časa priprave blaga za kupca, ob tem pa pozitivno vplivati na kakovost storitve za kupca in posledično tudi povečati zadovoljstvo kupca zaradi storitve. Tema je aktualna zaradi nenehnih zahtev po skrajševanju časa, v katerem kupec pričakuje izpolnitev naročila. Cilji teoretičnega dela so: – predstaviti zahteve stroke glede distribucije farmacevtskih izdelkov, – predstaviti zahteve odjemalcev v farmacevtski distribuciji, – pregledati in sistematizirati vrste skladišč in skladiščnih postopkov za potrebe farmacevtske distribucije, – predstaviti stanje na področju skladiščnega poslovanja in mogoče smeri razvoja pri uporabi avtomatizacije postopkov za farmacevtske izdelke. Cilji raziskave so: – opraviti analizo možnosti zmanjševanja časovnih okvirjev priprave blaga v odvisnosti od razporejanja farmacevtskih izdelkov v skladišču,. 2.

(15) – opraviti analizo vpliva avtomatizacije priprave blaga v distribuciji farmacevtskih izdelkov na skrajšanje časa priprave blaga, – opraviti analizo vpliva avtomatizacije priprave blaga v distribuciji farmacevtskih izdelkov na kakovost priprave blaga, – preveriti vpliv rezultatov skrajšanja časa pri pripravi blaga na zadovoljstvo kupcev.. 1.4. Načrt poteka raziskave. 1.4.1 Hipoteze V magistrskem delu bomo preverjali naslednje hipoteze: – H1: Pri distribuciji farmacevtskih izdelkov je z optimiranjem razporeditve izdelkov v skladišču mogoče skrajšati čas priprave blaga za 20 %. Obravnavana bo distribucija blaga, ki jo izvajajo veledrogerije do lekarn. – H2: Z avtomatizacijo skladiščnega poslovanja je v distribuciji farmacevtskih izdelkov mogoče skrajšati čas izpolnitve naročila za 30 %. Obravnavana bo izključno distribucija blaga, ki jo izvajajo veledrogerije do lekarn. – H3: V distribuciji farmacevtskih izdelkov povečanje avtomatizacije v skladiščnem poslovanju pozitivno vpliva na kakovost priprave blaga za kupca. Segment kupcev, obravnavanih v tej hipotezi, bodo izključno lekarne, ki prejemajo blago od veledrogerij. – H4: Skrajšanje časa izpolnitve naročila pri distribuciji farmacevtskih izdelkov pozitivno vpliva na zadovoljstvo kupcev. Segment kupcev, obravnavanih v tej hipotezi, bodo izključno lekarne, ki prejemajo blago od veledrogerij. 1.4.2 Potek raziskave Raziskava bo potekala v dveh korakih, in sicer kot teoretični in raziskovalni del. Teoretični del bo temeljil na pristopu: – opisa zahtev, ki jih postavljata zakonodaja in farmacevtska stroka za skladiščenje ter distribucijo farmacevtskih izdelkov, – pregleda dostopne literature s področij skladiščenja, skladiščnega poslovanja, organizacije skladišč in komisioniranja glede na namembnosti v farmacevtski industriji, – ugotavljanja ključnih faktorjev zadovoljstva kupcev, ki izhajajo iz distribucijskega področja, in – zapisa teoretičnih ugotovitev ter sklepov. 1.4.3 Predvidene metode raziskovanja Pri preverjanju hipotez bomo uporabili naslednje metode raziskovanja: – metodo komparacije pri preverjanju hipoteze H1. V okviru preverjanja hipoteze bomo ugotavljali, ali je mogoče z drugačnimi komisionirnimi območji skrajšati predviden čas priprave blaga za lekarne. 3.

(16) V tej hipotezi bomo pridobili podatke o časih, potrebnih za izvedbo naročila pri različnih tipih komisionirnih območij v veledrogerijah, ki oskrbujejo lekarne s farmacevtskimi izdelki. Uporabljeni bodo podatki pri distribuciji v evropskih državah: Nemčija, Velika Britanija, Francija in Slovenija. Upoštevane bodo veledrogerije, katerih tržni delež pri distribuciji v državi znaša vsaj 15 %. Pri tem bodo upoštevani podatki med letoma 2010 in 2013. Podatki bodo obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov. Uporabljena bo osnovna statistična obdelava – aritmetična sredina časov izvedbe naročil pri različnih tipih komisionirnih območij. Dobljeni podatki bodo prikazani v tabelarični in grafični obliki ter primerjani med seboj. – metodo komparacije pri preverjanju hipoteze H2. V tej hipotezi bomo primerjali čase izvajanja priprave blaga z metodo samodejne priprave blaga v primerjavi z ostalimi načini. V tej hipotezi bomo pridobili podatke o časih, potrebnih za izvedbo naročila pri različnih tipih komisionirnih območij v veledrogerijah, ki oskrbujejo lekarne s farmacevtskimi izdelki. Uporabljeni bodo podatki pri distribuciji v evropskih državah: Nemčija, Velika Britanija, Francija in Slovenija. Upoštevane bodo veledrogerije, katerih tržni delež pri distribuciji v državi znaša vsaj 15 %. Pri tem bodo upoštevani podatki med letoma 2010 in 2013. Podatki bodo obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov. Uporabljena bo osnovna statistična obdelava – aritmetična sredina časov izvedbe naročil pri različnih tipih komisionirnih območij. Dobljeni podatki bodo prikazani v tabelarični in grafični obliki ter primerjani med seboj. – pri preverjanju hipoteze H3 bomo ugotavljali kakovost priprave blaga, ki bo izražena v številu napak na število priložnosti za nastanek napake v različnih komisionirnih območjih priprave blaga. V tej hipotezi bomo pridobili podatke o številu napak ter številu priložnosti za napake za različne tipe komisionirnih območij pri distribuciji farmacevtskih izdelkov, ki jo izvajajo veledrogerije lekarnam. Uporabljeni bodo podatki pri distribuciji v evropskih državah: Nemčija, Velika Britanija, Francija in Slovenija. Upoštevane bodo veledrogerije, katerih tržni delež pri distribuciji v državi znaša vsaj 15 %. Pri tem bodo upoštevani podatki med letoma 2010 in 2013. Na osnovi podatkov se bodo izračunali količniki med številom napak in številom priložnosti za nastanek napake. Ti količniki bodo uporabljeni v statističnih metodah. Podatki bodo obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov. Uporabljena bo osnovna statistična obdelava – aritmetična sredina količnikov števila napak in števila priložnosti za nastanek napake pri različnih tipih komisionirnih območij. Dobljeni podatki bodo prikazani v tabelarični in grafični obliki ter primerjani med seboj.. 4.

(17) – pri preverjanju hipoteze H4 bomo z anketo odjemalcev preverjali, ali skrajšanje časa izpolnitve naročila pozitivno vpliva na njihovo zadovoljstvo. Preverjanje hipoteze bo temeljilo na anketi lekarn, ki jim veledrogerije dostavljajo farmacevtsko blago. Uporabljeni bodo pridobljeni podatki evropskih držav: Nemčije, Velike Britanije, Francije in Slovenije. Pri tem bodo upoštevane lekarne, katerih letni promet presega 1,5 milijona evrov med letoma 2010 in 2013. Podatki bodo obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov. Uporabljena bo osnovna statistična obdelava – aritmetična sredina ocen odgovorov ankete. Povprečne vrednosti odgovorov bodo primerjane z ocenami zadovoljstva odjemalca in njihovega vpliva. Dobljeni podatki bodo prikazani v tabelarični in grafični obliki ter primerjani med seboj. 1.4.4 Predpostavke in omejitve raziskave Magistrsko delo bo temeljilo na procesih, postopkih in razpoložljivi tehnologiji, ki se uporabljajo v distribuciji farmacevtskih izdelkov veledrogerijske dejavnosti na področju Evrope. Omejitve: – zajeti bodo le podatki, za katere bo pridobljeno dovoljenje, ali pa bodo uporabljeni pod dogovorjenimi pogoji, – obravnavana bo le veledrogerijska dejavnost v distribucijski verigi farmacevtskih izdelkov do lekarn, – procesa sprejema in internega preskladiščenja blaga ne bosta del raziskave; uporabljen bo le njun rezultat – razporejen izdelek v določenem območju skladišča, – omejili se bomo izključno na proces priprave blaga za lekarne – od trenutka prejetja naročila v veledrogeriji do trenutka, ko je blago konsolidirano in pripravljeno za prevzem prevoznika, – omejili se bomo na skladiščenje in komsioniranje izdelkov, katerih pogoji hranjenja so med 15 °C in 25 °C, – pri kupcu bomo spremljali izključno zadovoljstvo, vezano na čas priprave.. 5.

(18) 2 Skladiščni sistemi 2.1. Vloga skladišča v dobavni verigi. Skladiščenje je integralni del vsake dobavne verige (Olsen, 1996, 6) in ima ključno vlogo pri zagotavljanju zahtevane storitve kupcem pri najnižjih mogočih skupnih stroških (Stock in Lambert, 2001, 390). Skladišče je po Watersu (2002, 283) kakršnakoli lokacija na poti med proizvajalcem in potrošnikom. Skladiščenje ima po Stocku in Lambertu (2001, 397) tri osnovne funkcije: premikanje, shranjevanje in prenos informacij. Zakaj imeti skladišče, se sprašujeta Bartholdi in Hackman (2014, 3). Ugotovila sta, da so za skladišče potrebni naložba, informacijski sistemi in delovna sila, ki pa vsak zase predstavljajo strošek. Skladiščenje predstavlja del logističnega sistema, ki premaguje časovne razlike med proizvodnjo in potrošnjo. Bartholdi in Hackman (2014, 3–4) in Stock in Lambert (2001, 391) pravijo, da so skladišča potrebna za: – – – – – – – – – – – – – –. 2.2. doseganje ekonomije obsega transporta; doseganje ekonomije obsega proizvodnje; izkoriščanje nabavnih popustov pri nakupu večjih količin; vzdrževanje virov dobave izdelkov; oskrbo trga v skladu s politiko podjetja; izravnavanje spremenljivih zahtev trga (sezonska povpraševanja, nihanja povpraševanj, vpliv konkurence na trgu …); izravnavo časovne in prostorske razlike med proizvajalcem ter potrošnikom; izpolnjevanje pričakovane ravni storitve za kupca ob najmanjših stroških; zmanjševanje odzivnega časa na trgu; ustvarjanje dodane vrednosti blagu (npr. delna izdelava, prepakiranje, označevanje …); podporo pravočasne oskrbe kupcev (JIT); oskrbo kupcev z naborom blaga namesto posameznega izdelka po naročilu (konsolidacija blaga za kupca); izvajanje začasnega skladiščenja blaga, ki je namenjeno vračanju ali recikliranju (t. i. razbremenilna logistika), in izvajanje križnega pretovarjanja pri večstopenjski distribuciji (angl. crossdocking).. Vrste skladišč. Skladišča se po Bowersoxu in drugih (2002, 393) delijo glede na lastništvo. Tako ločimo: – zasebna skladišča, – javna skladišča in – pogodbena skladišča. Zaradi zahtevnosti in posebnosti izdelkov se včasih težko najde skladišče, ki bi bilo specializirano za posebne skladiščne zahteve podjetja. V takem primeru podjetje organizira zasebno skladišče, ki je namenjeno skladiščenju blaga za lastne potrebe in je 6.

(19) tudi v upravljanju podjetja. Pri tem pa je lahko zgradba tako v lasti podjetja kot tudi najeta. Zasebna skladišča nudijo večji nadzor nad dejavnostmi, prilagodljivost in popoln nadzor nad stroški dejavnosti. Javna skladišča so specializirana podjetja za izvajanje skladiščnih dejavnosti, ki poslujejo s širokim naborom pogodbenih partnerjev skladišča (dobavitelji in kupci). S finančnega stališča so javna skladišča sposobna doseči nižje operativne stroške kot zasebna skladišča. Predvsem se dosega nižje operativne stroške z večjo produktivnostjo, skupnim koriščenjem virov in ekonomijo obsega. Prav tako pa omogočajo tudi nižje stroške transporta predvsem zaradi kombiniranih dostav pošiljk blaga različnih pogodbenih partnerjev skladišča. Istočasno pa te vrste skladišč nudijo možnost večje prostorske in časovne prilagodljivosti skladiščnega prostora. S tem pa omogočajo boljšo odzivnost tako dobaviteljem kot tudi kupcem za lažje uravnavanje sezonskega povpraševanja. Med javna skladišča prištevajo Bowersox in drugi (2002, 394) glede na njihovo usmeritev naslednje tipe: – skladišče splošnega trgovskega blaga (najpogostejša oblika skladišča); – skladišče ohlajenega in zamrznjenega blaga (za blago, ki zahteva posebne temperaturne režime skladiščenja); – skladišče posebnega blaga; – carinsko skladišče (skladiščenje blaga, za katerega še niso plačane uvoznoizvozne dajatve in je pod nadzorom državnih organov) ter – skladišče z gospodinjskimi izdelki in pohištvom. Ta skladišča so sposobna izvajati mnoge dejavnosti z dodano vrednostjo, na primer kataloško prodajo, vračila kupcev, opremljanje izdelkov z etiketami in navodili za kupca, vračila izdelkov, popravila izdelkov, razbremenilno logistiko (embalaža, odpadki ...), izvajanje posebnih pakiranj na zahtevo, komisioniranje itd. Pogodbena skladišča izkoriščajo karakteristike tako zasebnih kot tudi javnih skladišč. Pogodbeno sodelovanje je v teh primerih dolgoročno usmerjeno z malo partnerji, ki so jim prilagojeni logistični procesi. Glede na pogodbo so sposobna ta skladišča nuditi širok nabor logističnih dejavnosti, na primer upravljanje in izvajanje transporta, popoln nadzor nad zalogami, komisioniranje, prevzem naročil, vračila izdelkov … Glede na pogodbeni odnos se tudi tveganja pri takšnem poslovanju delijo med oba partnerja. V mnogih primerih je mogoče na ta način doseči tudi nižje cene kot v javnih skladiščih. Po Bartholdiju in Hackmanu (2014, 5) pa se skladišča delijo še glede na kupce, ki se jih oskrbuje. Najpomembnejša med njimi so: – distribucijska skladišča za oskrbo trgovin (angl. retail distribution warehouse) – ta tipično oskrbujejo maloprodajne trgovine oziroma verige maloprodajnih trgovin. Posamezne trgovine oskrbujejo z večjimi količinami blaga v vnaprej določenih časovnih okvirjih. Tipična naročila lahko vsebujejo več sto različnih izdelkov. Zaradi oskrbovanja veliko maloprodajnih trgovin je pretok blaga izredno velik. 7.

(20) – distribucijska skladišča rezervnih delov (angl. service part distribution warehouse) – so eden od upravljavsko najzahtevnejših tipov skladišč. V teh skladiščih so lahko skladiščeni rezervni deli, na primer avtomobilov, računalniških sistemov, medicinske opreme … Glede na značilnosti logistike rezervnih delov je treba za učinkovito distribucijo rezervnih delov v določenih primerih na zalogi imeti tudi 100.000 in več različnih rezervnih delov. Naročila so zaradi narave skladiščenih izdelkov lahko v določenih primerih nujna (nedelovanje npr. medicinske opreme) in izdelke je treba nemudoma odposlati. Prav tako pa se rezervni deli distribuirajo v velikih količinah regijskim distributerjem v skladu z dogovorjenim urnikom odpreme. – kataloška prodaja (ang. e-commerce) – takšna vrsta skladišča tipično prejema zelo veliko majhnih naročil, ki so jih posredovali posamezni kupci, ki naročajo po elektronskih poteh. Naročila vsebujejo do nekaj izdelkov (do 5). Te vrste naročil so komisionirane in odposlane nemudoma po prejetju naročila. – storitvena skladišča (ang. 3PL – third part logistics) so skladišča, pri katerih je mogoče najeti storitev skladiščenja. Takšna skladišča lahko z izvajanjem dejavnosti za več partnerjev dosegajo ekonomijo obsega poslovanja (tudi s komplementarnim sezonskim poslovanjem), kar pa bi bilo zelo težavno izvesti v lastnem skladišču. Ob teh osnovnih tipih skladišč pa obstajajo še drugi tipi in razvrstitve skladišč v dobavnih verigah. Vendar se je treba zavedati, da je skladišče pogojeno z industrijsko panogo, v katero je distribucijsko skladišče vključeno. Pri tem je treba upoštevati: – lastnosti skladiščenih izdelkov – število različnih izdelkov, njihove dimenzije ter pričakovani obrat zaloge; – pretočnost skladišča in zahteve servisa, vključujoč število pozicij (angl. order lines) ter naročil, ki jih je treba odposlati na dan, ter – tloris skladišča in potrebna vlaganja v opremo za izvajanje pričakovanih dejavnosti.. 2.3. Skladiščni procesi. Osnova naloga skladiščenja je po Logožarju (2004, 79) spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. Namen uskladiščevanja pa je v časovni izravnavi med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri tem pa mora blago ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladiščni procesi predstavljajo pomembno vlogo v logističnem sistemu družb. V kombinaciji z drugimi dejavnostmi oskrbujejo kupce v pričakovanem obsegu storitve (Stock in Lambert, 2001, 396). Za zagotavljanje skladiščnega poslovanja je treba zagotoviti (Rouwenhorst in drugi, 2000, 518): – skladiščne enote – za skladiščenje blaga (npr. palete, zabojniki, pladnji …); – skladiščne sisteme – od preprostih regalov do avtomatiziranih transportnih trakov in raznih tipov žerjavov;. 8.

(21) – komisionirne naprave – se uporabljajo za izvajanje komisioniranja s skladiščnih lokacij (npr. standardni viličarji, visokoregalni viličarji, paletni viličarji …); – ostalo opremo – oprema, potrebna za izvajanje dejavnosti v skladišču (npr. razni čitalci kod, tehtnice …); – računalniške sisteme – za nadzor in vodenje skladiščnih procesov; – opremo za manipuliranje z blagom – oprema, ki je potrebna za pripravo odvzetega blaga (npr. sortirni sistemi, paletizatorji …), in – ljudi, ki izvajajo dejavnosti in upravljajo z ostalimi prej navedenimi segmenti. Pri tem je po Bowersoxu in drugih (2002, 389) najpomembnejše: – – – –. učinkovito sprejemanje zaloge; zmožnost skladiščenja zaloge, dokler ni naročena; komisioniranje različnega blaga v celoto naročila ter priprava za nadaljnji premik do potrošnika.. 2.3.1 Skladiščne dejavnosti V skladišču se odvija široka paleta dejavnosti, ki jih Stock in Lambert (2001, 396) ter Waters (2002, 286) delijo na sprejem in uskladiščenje izdelkov, skladiščenje ter sledenje zalog, vnos naročil, komisioniranje, združevanje naročil in nakladanje, križno pretovarjanje, vračanje izdelkov od potrošnikov, pakiranje, delna izdelava, polnjenje, pakiranje v prodajno embalažo, etiketiranje, dodajanje navodil za potrošnika, razpakiranje in konsolidacija, transportiranje (z lastnim ali najetim voznim parkom), storitev uvoza in izvoza blaga, posredovanje podatkov o dostavi, spremljanje kupca, poprodajni servis za kupca, poročanje o dejavnostih in sledenje dejavnostim ter upravljanje z nepremičninami. Vse te storitve poudarjajo pretok blaga in ne njegovo skladiščenje. Hitri in učinkoviti premiki velikih količin surovin, polizdelkov in izdelkov skozi skladišče ob pravočasni ter zanesljivi informaciji o skladiščenju blaga so največji izzivi upravljanja skladišč. Najpomembnejše dejavnosti v skladišču vključujejo (Stock in Lambert, 2001, 397; Bowersox in drugi, 2002, 390): sprejem blaga, prenos blaga na skladiščne lokacije, preskladiščenje blaga, komisioniranje, konsolidacija naročil oziroma združevanja naročil pred odpremo, križno pretovarjanje in odpremo.. 9.

(22) Slika 1: Najpomembnejše dejavnosti v skladišču Preskladiščenje. Preskladiščenje. Komisioniranje originalnih transportnih kartonov. Založno območje ter komisioniranje palet. Drobno komisioniranje. Sortiranje, zbiranje in pakiranje. Sprejem blaga. Križno pretovarjanje. Odprema. Vir: Stock in Lambert, 2001, 397 Sprejem blaga Blago za distribucijo prispe do skladišča v pošiljkah večjih količin. Prva dejavnost je raztovarjanje izdelkov s transportnega vozila, ki se v večini primerov izvaja s kombinacijo uporabe viličarjev in ročnega prenašanja. Po raztovarjanju tovora z dostavnega vozila sledi oblikovanje transportnih enot v skladu z zahtevami skladišča. To se izvaja s prepakiranjem blaga (npr. s palete oziroma kartonov v standardne skladiščne kartone, zabojnike ali pladnje) in pripravo za nadaljnje premike v skladišče. Sledi pregled blaga, kjer se preveri, ali obstajajo neskladnosti z naročenim in kakršnakoli poškodovanja blaga. Po zaključenem kvalitativnem ter kvantitativnem pregledu sledi transfer oziroma uskladiščenje blaga na lokacijo. Prav tako pa se izvede posodobitev zalog prejetih količin blaga. Po zaključenem sprejemu je blago uskladiščeno na skladiščne lokacije ter čaka na izdajo potrošniku. Skladiščenje Skladiščenje temelji na izkoriščanju skladiščnega prostora, kjer se upoštevajo karakteristike izdelka. Najpomembnejše pri določanju načrta ali strategij skladiščenja so zahteve skladiščenja, teža in predvidena frekvenca komisioniranja izdelka. Frekvenca ali zahtevana pogostnost komisioniranja izdelka je eden najpomembnejših faktorjev za dizajniranje skladiščnega prostora. Najpogostnejši izdelki naj bi bili skladiščeni tako, da so njihove transportne poti minimalne. Takšna mesta so na primer blizu vrat odpremnega prostora, ergonomske lokacije v skladiščnih regalih … Takšna 10.

(23) razmestitev blaga po drugi strani tudi zmanjšuje potrebe po dodatnih skladiščnih premikih. Nasprotno pa naj bodo izdelki z nizko pogostnostjo komisioniranja skladiščeni na bolj oddaljenih lokacijah in višjih skladiščnih mestih, za katere je potrebna dodatna skladiščna oprema (npr. viličar). Pri skladiščnem načrtu je treba upoštevati tudi težo izdelka in njegove posebne karakteristike. Najtežji izdelki naj bi se skladiščili najnižje za minimiziranje dvigovanja bremen. Voluminozni izdelki potrebujejo veliko prostora, zato so zanje najprimernejša mesta ob zunanjih stenah skladiščnega prostora, medtem ko so za majhne izdelke potrebne skladiščne police, zabojniki, pladnji, predali … Celoten načrt skladiščenja izdelkov mora zato upoštevati vse karakteristike izdelkov, ki so ali bodo skladiščeni. Mnoga skladišča so razmejena po Bowersoxu in drugih (2002, 392) na: – aktivni del skladišča, kjer se nahajajo izdelki za pogosto izpolnjevanje zahtev kupcev, ter – razširjeni del skladišča, kjer se nahajajo zaloge izdelkov za dopolnjevanje aktivnega dela skladišča, sezonski izdelki, zastarani in manj pogostni izdelki. Ne glede na hitrost obrata zaloge v skladišču je večina izdelkov skladiščena vsaj za določeno krajše obdobje. Osnovne izdajne skladišče lokacije, imenovane aktivne lokacije, morajo zagotavljati periodično povpraševanje po tem izdelku, s čimer se dosega ekonomijo obsega transporta kot tudi rokovanja. Pri tej vrsti skladiščenja je bistveno osredotočanje na izvedbene procese kot tudi tehnologije, ki so potrebne za hitre odzive in zahtevano prilagodljivost. Takšen koncept skladiščenja se imenuje pretočna distribucija (angl. flow-through), pri čemer se nahaja v skladišču minimalna zaloga (v določenih primerih tudi ni zaloge). Pri tem načinu skladiščenja je velik poudarek na hitrosti premika blaga in majhen na skladiščenju. Ta vrsta distribucije je primerna za pogostne izdelke ter voluminozne izdelke, kjer so količine približno predvidljive. Takšen način je usmerjen na hitro razkladanje z dostavnih vozil, pripravo za komisioniranje, združevanje glede na zahteve kupcev ter nakladanje na dostavna vozila. Poudarki pri tej vrsti distribucije so prava informacija in neposredni, hitri premiki blaga. V razširjenem delu skladišča se nahajajo izdelki od nekaj dni in tudi do nekaj mesecev, preden so poslani kupcu. Takšni predeli skladišča so zasnovani za velik obseg skladiščenja blaga ob majhnih zahtevah po hitrosti dosega blaga. V takšnih skladiščih ali delih skladišč se nahaja blago zaradi različnih vzrokov, predvsem pa: – sezonsko blago – lahko je skladiščeno nekaj mesecev, preden se bo pojavilo povpraševanje po njem; – blago z nerednim ali občasnim povpraševanjem; – skladiščenje za obdelavo blaga; – blago špekulativne nabave kot posledica predvidevanega dviga cene ali – nabava blaga zaradi ugodnih nabavnih pogojev.. 11.

(24) 2.3.2 Razporeditev blaga v skladišču Pri oblikovanju skladiščnega prostora je po Jonssonu (2008, 51) treba upoštevati minimalne stroške premikanja izdelkov ob vzdrževanju visoke zapolnjenosti prostora in nizkih stroških rokovanja z blagom. Nepotrebne premike blaga je mogoče zmanjšati s pravilnim razmeščanjem blaga v prostoru. Zato je treba najpogostnejše izdelke skladiščiti ob najkrajših in najlažje dostopnih transportnih poteh. Ob tem pa je potrebno tudi nedvoumno označevanje skladiščnih lokacij, na katerih se nahaja blago, s čimer se prav tako povečuje hitrost pretoka blaga skozi skladišče. Skladiščna enota (angl. SKU – stock keeping unit) imenujemo vsak izdelek, ki se nahaja v skladišču. Namen dizajniranja skladišča je zagotavljanje pretoka blaga skozi skladišče ob istočasni visoki stopnji izkoriščenosti prostora. Tako poznamo dva osnovna načina dizajniranja pretoka blaga skozi skladišče (glej sliko 2): – linearni način (angl. linear layout), kjer je sprejem blaga na eni strani skladišča in odprema na nasprotni strani skladišča; pri tem načinu blago prepotuje celotno dolžino skladišča in – U-razmestitev (angl. U-shaped layout) – pri tem načinu sta sprejem in odprema blaga na isti strani skladišča. Slika 2: Načina dizajniranja pretoka blaga skozi skladišče. Odprema Skladiščno Skladiščno področje področje. Zbiranje in sortiranje Skladiščno področje. Skladiščno področje. Skladiščno področje. Sortiranje in zbiranje. Sprejem blaga. Odprema. Linearni način. Sprejem blaga. U-razmestitev Vir: Jonsson, 2008, 52. Ob teh dveh osnovnih načinih pa obstajajo tudi drugi, ki so v glavnem različice teh dveh osnovnih načinov.. 12.

(25) Jonsson (2008; 52) prav tako pravi, da je skladiščni prostor po navadi razdeljen na območja. V ista območja se shranjuje blago, ki ima podobne karakteristike rokovanja glede na povpraševanje, dimenzije, težo blaga, nevarnosti rokovanja, temperaturne pogoje … Z razmestitvijo blaga, ki se najpogosteje pojavlja v naročilih kupcev, v isto območje je mogoče bistveno skrajšati transportne poti. Pri tem je pomembno upoštevati pogostnost odvzema izdelka z lokacije. Zato se za določanje strategije skladiščenja izdelkov uporabljajo ABC-analize, ki upoštevajo pogostnost odvzema izdelka s skladiščne lokacije. Osnovni način pri razmeščanju je minimiranje potrebnega dela za komisioniranje izdelka. Tega je mogoče doseči s samodejnim komisioniranjem ali umestitvijo skladiščne lokacije izdelka na najdostopnejše mesto.. 2.4. Organiziranost skladiščenja. Načini skladiščenja izdelkov v komisionirnih sistemih temeljijo na razmeščanju najpogostnejših izdelkov blizu začetne točke komisioniranja (Choe in Sharp, 2015, 5). Pogostnost odvzema s skladiščne lokacije je po Jonssonu (2008, 52) ključnega pomena za razmestitev blaga v skladišču. Pri tem pojmuje pod pogostnost odvzema število odvzemov posameznega blaga s skladiščne lokacije v časovni enoti. Načini skladiščenja izdelkov, katerih osnova je volumen izdelka, dodeljujejo lokacije na osnovi pričakovanih naročil oziroma volumna komisioniranja (Petersen, 2015, 68). Za pravilno razmeščanje blaga v skladišču se uporablja indeks COI (angl. cube per order index), ki predstavlja volumen izdelka (prostor, potreben za vsak izdelek), deljen z njegovo frekvenco izdaje. Izdelki z najnižjim COI so postavljeni najbližje odpremnemu mestu. Z upoštevanjem tega faktorja se zmanjša hoja, potrebna za komisioniranje, in optimira vloženo delo. Pri razmestitvi izdelkov za komisioniranje pa je smiselno upoštevati še t. i. zlata območja. Zlate komisionirne lokacije predstavljajo lokacije, ki izboljšujejo ergonomijo ter s tem omogočajo najlažje doseganje izdelka. Te lokacije so po navadi zelo blizu odpremnega mesta ter se nahajajo v višini med pasom in rameni. Prav tako pa obstajajo tudi srebrna in bronasta območja. Skladiščenje blaga je po Jonssonu (2008, 53) mogoče izvajati tudi s pomočjo tako imenovanih stalnih (angl. fixed) in naključnih (ang. random) lokacij. Stalne lokacije pomenijo, da se določeno blago skladišči na vnaprej določeno skladiščno lokacijo. Medtem ko se pri naključnih lokacijah blago skladišči na proste lokacije, kjerkoli je to mogoče. Slaba stran stalnih skladiščnih lokacij je, da so potrebne večje lokacije, na katere se skladišči blago. Pozitivna stran pa je, da sta vodenje in upravljanje s takšnim tipom skladiščnih lokacij preprosta, saj skrajšajo transportne poti pri komisioniranju izdelkov. Posebej je to pomembno za izdelke z visoko pogostnostjo izdaje blaga. Naključne lokacije naj bi bile v osnovi namenjene za dopolnjevanje komisionirnih lokacij. Prav tako je tudi potreben razmislek, katero blago naj bo sosednje v skladišču ali skladiščnem območju. Pri tem je smiselno upoštevati vrste blaga, ki se pogosto 13.

(26) pojavljajo skupaj v naročilih, in jih skladiščiti blizu skupaj. S tem pa se zmanjša potrebna transportna pot za izpolnitev naročila. Takšno razmestitev blaga imenujemo korelacijski pristop pri razmestitvi, lokacije pa imenujejo korelacijske lokacije. Blago istega dobavitelja, ki ga hkrati običajno naroči tudi kupec, je smiselno postaviti na korelacijske lokacije. Je pa potrebna posebna pozornost pri takšni razmestitvi blaga v skladišču, kajti ta način skladiščenja bistveno povečuje nevarnost napak pri komisioniranju blaga. Dodatna pozornost pa je potrebna še pri navpični razmestitvi blaga. Blago, skladiščeno nizko ali na tleh, je najpreprosteje uskladiščiti ter odvzemati s skladiščne lokacije. Izvedba je mogoča z najpreprostejšimi paletnimi vozički ali pa celo brez njihove pomoči. Lokacije, ki so višje, zahtevajo zahtevnejšo opremo (npr. zahtevnejše viličarje) za izvajanje skladiščnih dejavnosti, prav tako pa tudi več časa za izvedbo. Eno od mogočih pravil je, da se skladišči blago, katerega količine premika so manjše, kot paleta na tleh, medtem ko se celotne palete blaga nahajajo v višjih ravneh skladišča. Prav tako pa na razmestitev vplivata tudi teža in volumen blaga. Težje blago je običajno skladiščeno na najnižjih lokacijah v skladišču. Lažje, manj pogostno blago pa je skladiščeno na višjih lokacijah v skladišču. Prav tako je mnogokrat v uporabi tudi način, kjer se izvaja komisioniranje blaga z najnižjih lokacij v skladišču, medtem ko je blago za dopolnjevanje skladiščeno v višjih ravneh. 2.4.1 Skladiščni sistemi Skladiščni sistemi se uporabljajo predvsem iz treh razlogov: zaradi prihranka pri skladiščnem prostoru, izboljšane produktivnosti in zmanjševanja napak (Aminoff in drugi, 2002, 48). Prava izbira ravni avtomatizacije skladišča je zahtevna naloga. Naložbe v opremo so lahko zelo visoke, vendar naj bi na drugi strani prinesle prihranke v obliki nižjih stroškov dela in večje produktivnosti, večje natančnosti vodenja zalog in časa izvedbe naročila. Glede na raven avtomatizacije je mogoče ločiti tri tipe skladiščnih sistemov (Van den Berg, 1999, 525): – ročni skladiščni sistemi (angl. person-to-goods), kjer komisionar nabira blago v skladišču s hojo od lokacije do lokacije; – mehanizirani skladiščni sistemi (angl. goods-to-person), kjer je blago dostavljeno komisionarju, ki stoji na mestu in izvaja odvzem blaga z dostavljene skladiščne lokacije ter odvzema in odlaga blago v transportno enoto za dostavo blaga kupcu; – samodejni skladiščni sistemi – ti sistemi so podobni avtomatiziranim skladiščnim sistemom, le da komisioniranje izvaja robot. Ročna skladišča so najstarejšega tipa in za izvajanje dejavnosti ne uporabljajo nikakršne pomoči mehanizacije. Izdelki so skladiščeni na paletah ali policah. Priprava blaga (komisioniranje) se izvaja izključno na določene vozičke ali v zabojčke, ki se neposredno uporabljajo za nadaljnji transport. Za premikanje izdelkov so na razpolago razni vozički za premikanje palet ali večjih količin blaga. Izdelki so uskladiščeni na človeku dosegljivih lokacijah (npr. na policah ali paletah).. 14.

(27) Ročna skladišča lahko delujejo samo z izdelki, ki so dovolj lahki, niso skladiščeni višje od dveh metrov ter lokacijsko blizu, s čimer se zmanjša razdalja za hojo. V mehaniziranih skladiščih je določeno fizično delo nadomeščeno s stroji. Primeri nadomeščanja: – osnovni tipi viličarjev za premikanje palet na skladiščne lokacije. Viličarja upravlja voznik, ki premika blago tudi do določene višine. Tovrstni viličarji so majhni, počasni in z omejenimi zmožnostmi, vendar delujejo dobro na omejenem prostoru; – komisionirni viličarji so različne izvedenke viličarjev, kjer se voznik skupaj z blagom dvigne do skladiščne lokacije ter izvede uskladiščenje ali odvzem blaga z lokacije; – razni žerjavi, ki so namenjeni za dvigovanje in premeščanje bremen; – transportni sistemi, ki so namenjeni za premikanje velikih količin blaga na stalno določenih progah. Ti transportni sistemi lahko vsebujejo trakove, valjčne proge ali kombinacije le-teh; – karuseli, obtočni regali, ki so v osnovi zabojniki ali pladnji ter potujejo po stalni progi. V teh primerih se na določenih mestih zaboji/pladnji polnijo in na drugih mestih praznijo. Ta vrsta skladišč je zaradi opreme, ki jo vsebuje, večja, prav tako pa lahko dosega večje višine – z viličarji do 15 m, z žerjavi pa tudi višje. Blago je pred uskladiščenjem razvrščeno v standardne skladiščne enote (paleta, karton, zabojnik, pladenj …) za lažje premikanje znotraj skladišča. Tradicionalna skladišča, tudi če so mehanizirana, se lahko srečujejo s previsokimi operativnimi stroški. Te je mogoče zmanjšati kot tudi izboljšati storitev z uporabo avtomatizacije. Ta vrsta skladišč zahteva visoko naložbo v opremo, ki pa je smiselna le, če se premikajo velike količine blaga. Avtomatizirana skladišča delujejo po podobnih načelih kot ostali tipi skladišč, vendar vključujejo naslednje komponente: – skladiščni prostori so dosegljiv s samodejno opremo, največkrat se uporabljajo zelo ozki transportni hodniki za doseganje zelo velike zapolnjenosti prostora in zmanjševanje razdalj premikanja. Višine skladiščenja dosegajo celo do 40 metrov; – enodimenzionalno premikanje izdelkov po skladišču – po navadi so to samodejno vodeni vozički (angl. AGV – automatic guided vehicle), ki lahko za vodenje uporabljajo v tla vgrajene žice (induktivno vodenje) ali pa so vodeni položajno in se lahko na poti izogibajo določenim dinamičnim preprekam; – oprema za samodejno komisioniranje, ki tudi shranjuje izdelke na lokacije – nakladalni žerjavi ali vozički, ki dosežejo lokacije izredno hitro. Prav tako so te vrste primerne samo za standardizirane dimenzije transportnih enot. Prehodi so zelo ozki in omogočajo prenos samo standardiziranih dimenzij skladiščnih enot;. 15.

(28) – oprema za prenos iz enega tipa avtomatizirane opreme na drug tip avtomatizirane opreme. Predvsem so to določene naprave za nakladanje, vključujoč industrijske robote; – skladiščni računalniški sistemi, ki vodijo premike v teh tipih skladišč in vse premike, vsebino lokacij ter vse zapise o dejavnostih. Te komponente omogočajo zmanjšanje napak, natančno sledljivost vsebine skladišča in premikov, izboljšano produktivnost, zmanjšanje obsega papirne dokumentacije, izboljšano izrabo skladiščnega prostora, nižje zaloge, boljši nadzor nad premiki v skladišču, podporo elektronski izmenjavi podatkov, ki na koncu privede do boljše storitve za potrošnika. Seveda pa to pomeni, da če ni v tem delu ljudi, teh delov skladišča tudi ni treba osvetljevati in segrevati oziroma ohlajati, če to dovoljujejo skladiščne zahteve blaga. Ključ do učinkovitega oblikovanja skladišča je v prevladujočih skladiščnih procesih, predvsem med skladiščnim delom in komisioniranjem, ki pa imata nasprotujoče si zahteve. Obstaja kar nekaj načinov razmestitve blaga v skladišču, ki so prikazani na spodnjih slikah 3, 4, 5 in 6. Pri tem so izdelki z večjo pogostostjo (ali manjšim COI) skladiščeni na temnejših lokacijah. Takšna razmestitev blaga omogoča zmanjšanje transporta pri izvajanju komisioniranja v primerjavi z naključnim ali dinamičnim skladiščenjem izdelkov. Slika 3: Diagonalni tip razmeščanja. P/D. Vir: Dukić in Oluić, 2011, 532. 16.

(29) Slika 4: Razmeščanje vzdolž hodnika. P/D. Vir: Dukić in Oluić, 2011, 532 Slika 5: Razmeščanje vzdolž sprednje strani komisionirnega območja. P/D. Vir: Dukić in Oluić, 2011, 532 Slika 6: Razmeščanje vzdolž sprednje in zadnje strani komisionirnega območja. P/D. Vir: Dukić in Oluić, 2011, 532. 17.

(30) Dukić in Oluić (2004, 534) pravita, da so rezultati analiz pokazali, da so mogoči veliki prihranki pri času komisioniranja pri prej navedenih načinih razmeščanja izdelkov v primerjavi z naključnim sistemom – tudi med 45 in 55 %. 2.4.2 Premiki blaga znotraj skladišča Po Watersu (2003, 297) je mnogo dela opravljenega znotraj skladišča, kjer se izdelki premikajo z ene na drugo lokacijo. Manipulacije z blagom so povezane s premiki materiala na kratkih razdaljah znotraj skladišča ali med skladiščnimi območji in transportom. Vsakič, ko se izdelek premika, je za to potreben čas, nastajajo stroški in povečuje se možnost poškodovanja izdelka oziroma napak. Učinkovita skladišča zmanjšujejo število premikov na minimum, potrebne premike pa izvajajo, kolikor je mogoče učinkovito. Cilji pri premikanja blaga so: – premiki izdelkov v skladišču naj se izvajajo le, če je nujno potrebno; – premiki naj se izvajajo hitro, na čim krajših razdaljah ter čim manjkrat; – z njimi se povečujeta zapolnjenost in izkoriščenost skladiščnega prostora z blagom; – zmanjševanje stroškov z učinkovito izvedbo dejavnosti; – uporaba skladiščnih računalniških sistemov (WMS – angl. warehouse management system) za učinkovito upravljanje s premiki ob minimalnem številu odstopanj ter napak. V skladišču se lahko pojavljajo tri vrste premikov (Beamon in drugi, 2013, 390): – uskladiščenje – premik od sprejema blaga na skladiščno lokacijo – v večini primerov večje količine, ki se dostavljajo na paletah z viličarji; – preskladiščenje – če je potreba po količini manjša kot je transportna embalaža za izpolnitev naročila potrošnika, se po navadi izdelke prenese na komisionirne lokacije, od koder se komisionira blago za kupca; – komisioniranje – odvzemanje naročenega blaga s skladiščne lokacije in dostava na mesto odpreme, od koder sledijo nadaljnji izvenskladiščni premiki na poti do kupca.. 2.5. Preverjanje v skladišču. Vse dejavnosti in procese v logističnem sistemu je treba tudi nadzorovati. Po Logožarju (2005, 91) se preverjanje logističnih procesov lahko razdeli na operativno ter upravljalno. Podjetje izvaja operativno preverjanja med posameznimi procesi, na primer med izvajanjem naročil opravlja preverjanje formalne in vsebinske pravilnosti odpravnic, računov in drugih dokumentov. K operativnemu preverjanju spadajo še preverjanje zalog v skladišču, preverjanje spoštovanja zastavljenih rokov (dostave, izdelave, odprave, plačila računov …), preverjanje odprave ter druge oblike preverjanja.. 18.

(31) Vodstveno in upravljalno preverjanje pa izvaja podjetje tako, da sintetizira podatke o posameznih procesih in dejavnostih in o pojavih, povezanih z njimi, v okviru določenega časa.. 2.6. Vloga informacijskih sistemov. Napredek informacijske in telekomunikacijske tehnologije ima velik vpliv tudi na možnost informatizacije logističnih procesov, saj omogoča cenovno dostopen samodejni zajem podatkov, sprotni prenos podatkov z mesta izvora do centralnega sistema in preko tega do vseh uporabnikov v podjetju kakor tudi elektronsko izmenjavo podatkov s poslovnimi partnerji. Kot izhodišča informatizacije logističnih procesov Logožar (2004, 90) navaja: – enkraten zajem podatkov in sočasen, sproten nadzor podatkov v procesu; – zajem in preverjanje podatkov v posameznem delu procesa prevzame uporabnik, ki vsebinsko obvladuje obravnavano problematiko; – čim več podatkov o posamezni zadevi naj se zajame in preveri na začetku procesa, uporabniki, ki sodelujejo pri kasnejših dejavnostih procesa, zajete podatke le dopolnjujejo; – zagotovitev avtomatizacije pretoka in izvajanja posameznih dejavnosti poslovnega procesa in sproten nadzor izvajanja. V poslovno-logističnem sistemu so informacijski procesi tesno povezani z njihovo izvedbo. Brez informacijskega procesa, ki zagotavlja informacije logističnemu podsistemu in njihovo hrambo, predelavo in prenašanje, ni dobro organizirane logistične dejavnosti. V osnovi obstajata dva tipa skladiščnih sistemov – WMS (angl. warehouse management system) in WCS (angl. warehouse control system). Primarna naloga skladiščnega informacijskega sistema WMS je nadzor nad premiki in skladiščenjem blaga v skladišču ter s tem povezanimi procesi. Tipične naloge so usmerjanje in posredovanje informacij za komisioniranje, preskladiščenje ter uskladiščenje blaga. Računalniški sistem je lahko samostojen ali pa del poslovnega (ERP – angl. enterprise resource planning) sistema s prej opisanimi funkcionalnostmi. Faber in drugi (2002, 391) delijo skladiščne informacijske sisteme v naslednje kategorije: – osnovni skladiščni sistemi – omogočajo podporo zalogam ter preverjanje lokacijskega sistema. Sistemi se uporabljajo pretežno za vnos informacij. Informatizirana sta procesa uskladiščenja in komisioniranja, včasih pa posreduje informacije za prikaz na radiofrekvenčnih (RF) terminalih. Takšni sistemi so preprosti in osredotočeni na izvajanje osnovnih skladiščnih dejavnosti ter pretočnosti blaga; – napredni skladiščni sistemi – ob zagotavljanju dejavnosti osnovnih skladiščnih računalniških sistemov omogočajo tudi načrtovanje dejavnosti in virov, s čimer se zagotavlja bolj nadzorovan pretok blaga skozi skladišče. Te vrste sistemov omogočajo napredno načrtovanje pretokov blaga, zalog in analize kapacitet;. 19.

(32) – kompleksni skladiščni sistemi – ti sistemi omogočajo upravljanje ter optimiranje tudi več skladišč. Razpoložljive informacije omogočajo sledenje izdelka kakor tudi načrtovanje, izvedbo in nadzor nad dejavnostmi. Prav tako pa omogočajo nadzor nad transportom blaga, nakladanjem vozil ter načrtovanjem, ki omogoča optimiranje skladiščnih operacij v celoti. Yao (1999, 215) navaja, da je temeljna naloga skladiščnega kontrolnega sistema prejemanje informacij nadrejenega informacijskega sistema. Ta po navadi prejema informacije od WMS in jih spreminja v dnevne operativne zahteve. Osnovno vodilo je zagotavljanje informacij, ki že obstajajo v sistemih oziroma se jih zajema samodejno. Po navadi je vmesnik za upravljanje s procesom dela, ljudmi in opremo na operativni ravni. Vključuje predvsem naslednje dejavnosti: – prenos informacij in upravljanje ter nadzor nad avtomatizirano opremo; – prenos informacij za delo in njihovo načrtovanje v časovnem okviru (npr. potrditve izvedbe dejavnosti, upravljanje z dejavnostmi – sekvencioniranje …); – nadzor in poročanje o dejavnostih (npr. raven produktivnosti, raven napak …); – poenostavljeno predstavitev dejavnosti v skladišču; – povezavo z drugimi upravljavskimi informacijskimi sistemi. Gu in drugi (2007, 17) pravijo, da bi večina skladišč z uporabo skladiščnih informacijskih sistemov izboljšala svoje poslovanje. Naložbe v skladiščne informacijske sistem so upravičene, kajti z njimi je mogoče zmanjšati operativne stroške, izboljšati zanesljivost delovanja in zagotavljanja skladiščnih dejavnosti v realnem času, komunikacija je preprostejša in omogočajo višjo raven avtomatizacije procesov. Vsekakor pa mora biti pomemben dejavnik pri odločitvi povezanost z izboljšano storitvijo za kupca.. 20.

(33) 3 Komisioniranje blaga De Koster in ostali (2007, 481) pravijo, da je komisioniranje proces odvzema blaga s skladiščnih lokacij kot posledica naročila odjemalca. Ker je povezan z odjemalcem, pa predstavlja enega najbolj ključnih procesov v skladišču. Že Goetschalckx in Ashayeri (1989, 53) sta ugotovila, da je komisioniranje v ročnih skladiščih delovno zelo intenzivna dejavnost, medtem ko v avtomatiziranih skladiščih zahteva visoka vlaganja in je zato kapitalsko intenzivna dejavnost. Prav tako pa je Frazelle (2001, 148) navedel, da lahko v tipičnem skladišču stroški komisioniranja predstavljajo tudi več kot 50 % stroškov skladiščnega poslovanja. To pa je tudi vzrok, da ima komisioniranje prednost pri izboljševanju učinkovitosti poslovanja skladišča. Slika 7: Deleži stroškov v tipičnem skladišču. Vir: Frazelle (2001, 148) Prav tako pa Drury (1988, 216) navaja, da je za izvajanje komisioniranja potrebno tudi do 60 % razpoložljive delovne sile v skladišču.. 3.1. Osnovne lastnosti procesa komisioniranja. Komisioniranje se začne v trenutku, ko potrošnik preda naročilo dobavitelju, s tem pa se dobavitelj obveže izpolniti prodajne in trženjske obljube (Gattorna, 1999, 245). De Koster in ostali (2007, 488) so ugotovili, da obstaja ključna povezava med pravočasnostjo procesa komisioniranja in izvedbenim ciklom naročila. Kajti prej ko je naročilo skomisionirano, prej je tudi na razpolago za odpremo potrošniku. S tem pa neposredno vpliva na storitev za odjemalca oziroma potrošnika. Kakovost skladiščnih procesov se lahko odraža v storitvi logističnih storitev, ki so sestavljene iz sedmih parametrov kakovosti: pravi izdelek, prava količina, pravi pogoji (temperaturni, varnostni, zaščitni …), na pravo mesto, ob pravem času, pravemu kupcu in s pravimi stroški (Rutner in Langley, 2000, 75).. 21.

(34) 3.2. Komisionirni sistemi. De Koster in ostali (2007, 484) navajajo, da se učinkovitost komisioniranja poskuša doseči že z oblikovanjem skladišča in pripadajočimi sistemi za komisioniranje. V mnogih skladiščih se uporablja več različnih metod. Naročene pozicije so glede na količino razdeljene na komisioniranje palet, celotnih kartonov, delnih količin iz kartona oziroma posamezne kose blaga. Pri najpogostejšem sistemu komisioniranja se človek premika od lokacije do lokacije (način komisionar-k-blagu) in odvzema blago skladno z naročilom (angl. picker-toparts, person-to-goods). Sistemi, kjer se blago dostavlja na mesto komisioniranja (angl. parts-to-picker, goodsto-person), pa vsebujejo samodejne sisteme za skladiščenje in dostavo na mesto komisioniranja (angl. AS/RS – automatic storage and retrieval system). Na dostavnem mestu komisionar odvzame naročeno količino blaga, nato pa transportni sistem dostavi preostanek blaga nazaj v skladiščni sistem. Komisionarjevi glavni nalogi sta odvzem naročene količine dostavljenega blaga in predaja blaga v zato predvidene odlagalne površine ali neposredno v dostavne transportne enote. Slika 8: Razvrstitev komisionirnih sistemov. Komisionirni sistemi. Ročno komisioniranje. Človek-kblagu. Odlagalni sistem. – na tleh – oddaljeno od tal – komisioniranje izdelka ↔ komisioniranje naročila – eno območje ↔ več območij – zaporedno ↔ vzporedno – sortiranje ob komisioniranju – komisioniranje in sortiranje – komisioniranje in predajanje naprej – komisioniranje v valovih. Samodejno komisioniranje. Blago-kčloveku – AS/RS – VLM – horizontalni karusel – vertikalni karusel. Samodejno komisioniranje. Komisionirni roboti. – samodejni komisionirni stroj – razdeljevalec. Vir: De Koster in ostali, 2007, 485. De Koster (2007, 485) tudi navaja, da se v večini skladišč še vedno izvaja komisioniranje z ljudmi po tako imenovanem načelu človek-k-blagu (angl. person–to-goods), kjer se. 22.

(35) človek giblje do lokacije, s katere odvzame zahtevano količino blaga. Ta način komisioniranja lahko razdelimo v dva segmenta: – komisioniranje na tleh (angl. low level order picking), kjer se komisionar giblje vzdolž skladiščnih polic in nabira blago s polic ali zabojnikov, ter – komisioniranje, oddaljeno od tal (angl. high level order picking). Blago je skladiščeno visoko na regalnih policah. Komisionar se odpelje do lokacije s transportnim vozilom ali žerjavom. Avtomatizirani žerjavi se samodejno zaustavijo pred lokacijo, s katere je treba odvzeti izdelke. Osnovni različici ročnega komisioniranja sta komisioniranje po vrsti blaga (angl. pickby-article) ali po naročilu (angl. pick-by-order). Drugi sistem blago-k-človeku vključuje samodejni uskladiščevalni in priklicni sistem (AS/RS), to so v večini primerov vodeni žerjavi, ki dostavljajo izdelke (celotne palete ali zabojnike/pladnje) na mesto komisioniranja. Na tem mestu komisionar odvzame zahtevano količino blaga iz dostavljene transportne enote, nato pa sistem vrne preostalo zalogo na skladiščno lokacijo. V primeru komisioniranja posamezne vrste blaga se po navadi komisionira več naročil sočasno. Obstaja pa še kar nekaj vmesnih različic, kot sta: – komisioniranje blaga za več naročil s takojšnjim sortiranjem po naročilih, na primer na transportni voziček, v različne predele transportnega zabojnika … (angl. sort-while-pick), ter – sortiranje blaga po zaključku komisioniranja (angl. pick-and-sort). Naslednja osnovna različica je tudi delitev komisioniranja po območjih. Pri tem se celotno skladiščno področje (npr. paletno skladiščno področje, lahko pa tudi celotno komisionirno skladišče) razdeli v več delov – območij. V vsako od teh območij je lahko dodeljen en ali več komisionarjev, ki izvajajo dejavnosti. Komisionar lahko izvaja dejavnosti s transportom od lokacije do lokacije do zaključka naročila in predaje transportne enote (v katero je komisioniral blago) ter navodil za komisioniranje komisionarju v naslednjem območju. Ob prejšnji različici pa je mogoče tudi vzporedno komisioniranje, kjer več komisionarjev komisionira blago za isto naročilo. V tem primeru je treba ob zaključku komisioniranja pred odpremo združiti posamezne dele naročila v celotno odjemalčevo naročilo. Oba načina omogočata hitrejše komisioniranje, vendar sta zato potrebna naknadno razvrščanje in izpolnjevanje pošiljk pred odpremo blaga. Komisioniranje v valovih (angl. wave picking) se uporablja za naročila, ki so namenjena isti dostavni skupini ali dostavni liniji (npr. odprema ob določenem času za določenega prevoznika). Vsa naročila so sočasno lansirana v izvedbo za različne predele skladišča. Največkrat se ta način komisioniranja uporablja v kombinaciji z združevanjem naročil za komisioniranje (angl. batching). Velikost svežnja naročil za to vrsto komisioniranja je definirana glede na predviden čas komisioniranja vseh naročil v tem svežnju. Največkrat je to med 30 minutami in 2 urama. Komisioniranje se izvaja, dokler niso vsa 23.

(36) naročila v tem komisionirnem valu zaključena, šele nato se lahko naslednje komisioniranje nadaljuje. Oblikovanje komisionirnih sistemov je zelo kompleksna naloga, predvsem zaradi širokega nabora notranjih in zunanjih vplivnih faktorjev. Goetschalckx in Ashayeri (1989, 101) prištevata med zunanje faktorje, ki vplivajo na izbiro komisionirnih sistemov, trženjske kanale, načelo naročanja odjemalcev, načelo dobave blaga dobaviteljev in raven zalog, celoten obseg blaga ter stanje gospodarstva. Medtem ko med notranje faktorje prištevata sistemske karakteristike, organizacijo in operativno izbiro komisionirnih sistemov. Sistemske karakteristike so povezane z ravnjo mehanizacije, razpoložljivostjo informacij in dimenzijami skladišča in se z njimi srečujejo v fazah dizajniranja skladišča. Medtem ko organizacijske in operativne karakteristike vsebujejo naslednje faktorje: usmerjanje komisioniranja, skladiščenje, združevanje naročil, deljenje komisionirnega področja v območja in lansiranje naročil. Slika 9: Kompleksnost komisionirnih sistemov. Vir: Goetschalckx in Ashayeri, 1989, 101. 3.3. Čas izvedbe naročila. Čas izvedbe naročila je opredeljen kot razlika med časom prejetja naročila in časom dostave naročila odjemalcu. Vsakodnevni izziv v logistiki je iskanje metod, s katerimi se zmanjšujejo čas izvedbe naročila in stroški (Christopher, 2005, 159).. 24.

No results found