Data and method

Vse  več  izobraževalnih  ustanov  spoznava  moč  in  potencial  družabnih  omrežij  (Reuben,  2008).  Veliko   izobraževalnih  ustanov  v  Sloveniji  že  ima  npr.  svojo  stran  na  facebooku,  ki  pa  jo  večinoma  uporabljajo   kot   faktor   »trženja«   v   smislu   večje   prepoznavnosti   dejavnosti,   ki   jih   nudi.   Le   malo   ustanov   pa   uporablja  družabna  omrežja  tudi  pri  procesu  poučevanja.  Večinoma  gre  za  posamezne  učitelje,  ki  pri   svojem  predmetu  vpeljejo  koncepte  učenja  s  pomočjo  tehnologije.  Sistematične  vpeljave  pri  nas  še  ni   zaslediti.    

172 PARTNERSTVO PEDAGOŠKE FAKULTETE UL IN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INŠTITUCIJ

Družabna  omrežja  obsegajo  dejavnosti,  ki  vključujejo  spletno  druženje  in  mreženje  (Reuben,  2008).   Pogosto   jih   imenujemo   tudi   socialna   omrežja,   prav   zaradi   njihove  socialne   komponente   druženja.   Skupnosti  znotraj  družabnih  omrežij  nastajajo  predvsem  z  vidikov  skupnih  interesov,  deljenja  idej  ali   spoznavanja  ljudi  s  podobnimi  idejami  in  interesi.  

Daleč  največji  delež  uporabnikov  v  Sloveniji  uporablja  facebook.  To  je  družabno  omrežje,  ki  povezuje   ljudi  med  seboj  (prijateljske  vezi,  sorodstvene  vezi,  skupni  interesi  ali  zanimanja  ter  ideje  …).  Večina   uporabnikov  uporablja  facebook  z  namenom  spremljanja  prijateljev,  objavljanja  neomejene  količine   fotografij,   deljenja   povezav   in   videopovezav   ter   informiranja   o   osebah,   ki   so   jih   spoznali.   Facebook   vključuje   šest   glavnih   kategorij:   osebni   profil,   status,   mreža,   skupina,   aplikacije   in   strani.   Strani   so   podobne   osebnim   profilom,   vendar   jih   lahko   uporabljajo   tudi   podjetja.   Vključujejo   objave   na   zidu,   prostor   za   diskusije,   slike,   videe   in   ogromno   aplikacij.   Uporabnik   lahko   pri   pregledovanju   strani   postane   njen   oboževalec.   V   tem   primeru   je   to   vidno   tudi   na   njegovem   zidu   z   namenom   širjenja   do   drugih   ljudi.   Strani   poleg   naštetega   omogočajo,   da   uporabnikom   pošljemo   neposredna,   ciljno   usmerjena  sporočila.  Pregled  imamo  tudi  nad  celotno  statistiko  strani  in  vseh  njenih  objav  (Reuben,   2008).  Facebook  lahko  učitelju  pomaga  v  procesu  poučevanja  na  več  ravneh:  

1. izboljša  in  okrepi  komunikacijo  na  vseh  ravneh  (študent  –  študent/-­‐i,  študent/-­‐i  –  učitelj);  

2. nudi  široko  okolje  za  objavo  gradiv,  diskusijskih  vprašanj,  nalog  …  in  omogoča,  da  objavljajo  tudi   drugi   (ne   le   učitelj),   pri   čemer   se   spet   krepi   komunikacija   med   vsemi   akterji,   odpirajo   se   nova   vprašanja  in  ustvarjajo  nove  povezave;  

3. omogoča  hitro,  aktualno  in  neposredno  komunikacijo  s  posamezniki  ali  skupino;  

4. učitelju   omogoča,   da   bolje   spozna   svoje   študente   in   njihove   potrebe   ter   tako   lažje   prilagodi   gradivo  in  materiale  specifičnim  potrebam.  

Facebookova  stran  pa  lahko  izobraževalni  ustanovi  prinese  nov  kanal  za  trženje  svojih  dejavnosti,  kar   pripomore  k  večji  priljubljenosti  ustanove.    

Vse   večji   delež   uporabnikov   ustvarja   tudi   svoj   spletni   dnevnik   oz.   blog.   Spletni   dnevnik   je   lahko   zaseben   ali   javen,   lahko   ga   piše   ena   oseba   ali   več   oseb.   Navadno   vključuje   tudi   subjektivne   misli   avtorja,   bogato   je   opremljen   s   fotogradivom,   objave   pa   so   tipično   kronološko   urejene.   Spletni   dnevnik   je   zanimiv   tudi   z   vidika   poučevanja,   pri   čemer   lahko   funkcionalnosti   spletnega   dnevnika   izkoriščamo  kot  medij  za  preprosto  zapisovanje  aktivnosti  študentov  v  obliki  zbirke  gradiv,  dejavnosti   …   e-­‐portfelj   študenta.   Tudi   spletni   dnevnik   vključuje   socialno   komponento,   saj   je   cilj   spletnega   dnevnika   seveda   ta,   da   doseže   čim   širšo   množico   bralcev.   Ti   lahko   komentirajo   in   argumentirajo   objave,  povezujejo  z  drugimi  vsebinami  in  idejami  ter  s  povezovanjem  (ang.  linking)  širijo  vsebino.   Raziskave   kažejo,   da   so   študentje   veliko   bolj   odprti   za   uporabo   družabnih   omrežij   v   izobraževalne   namene,  kot  so  učitelji  (Roblyera  et  al.,  2010).  Prav  tako  ni  enotnega  mnenja,  ali  so  družabna  omrežja   lahko  okolje,  ki  bi  celostno  zaobjelo  proces  poučevanje  na  več  ravneh  in  v  celotni  izobraževalni  sferi   (Roblyera  et  al.,  2010;  Kabilan,  Ahmad  in  Abidin,  2010).    

Pomisleki  

Glavni   zadržki,   ki   izobraževalne   ustanove   in   učitelje   odvrnejo   od   uporabe   družabnih   omrežij,   so   naslednji:  

1. Izguba   nadzora   (Reuben,   2008):   ko   vsem   uporabnikom   dovolimo,   da   lahko   komentirajo,   spregovorijo   oz.   izrazijo   svoje   mnenje,   je   glavni   pomislek   nadzor   nad   neželenimi,   negativnimi   ali   celo  žaljivimi  komentarji,  objavami  …  Delno  se  ta  pomislek  razblinja  z  razvojem  družbe,  v  kateri  ne   pričakujemo   več,   da   bodo   naši   študentje   mirno   in   tiho   sedeli   ter   se   strinjali   z   vsem,   kar   jim   rečemo.   Negativne   komentarje   in   objave   lahko   izkoristimo   celo   v   prid   samim   sebi,   če   se   znamo   ustrezno  odzvati.  Npr.  izpeljati  ustrezno  diskusijo,  obrazložiti  stanje  …  Vsekakor  pa  je  to  glavni  in   prvi  razlog,  zakaj  se  več  ustanov  ne  odloča  za  družabna  omrežja.  

2. Časovna   zahtevnost   vzdrževanja:   seveda   je   za   učinkovito   vodenje   katerega   koli   družabnega   omrežja  potreben  čas.  Strokovnjaki  menijo,  da  je  časovna  zahtevnost  vodenja  facebookove  strani   ali   bloga   za   izobraževalno   ustanovo   nekje   med   1   in   10   ur/teden   (Reuben,   2008).   Če   nimamo  

DRUŽABNA OMREŽJA V IZOBRAŽEVANJU 173

nekoga,   ki   bi   redno   spremljal,   odgovarjal,   objavljal   …,   je   načrtovanje   družabnega   omrežja   brez   pomena  in  nam  naredi  več  škode  kot  koristi.  To  velja  pri  implementaciji  učitelja  kot  posameznika   in  tudi  ustanove  kot  celote.    

3. Zloraba  (Reuben,  2008):  predvsem  v  smislu,  da  nimamo  nadzora  nad  tem,  kdo  objavlja  in  kaj.  To   pomeni,  da  lahko  kdor  koli  prevzame  identiteto  tistega,  ki  je  zadolžen  za  objavljanje.    

Rheingold   poudarja,   da   je   za   učinkovito   rabo   družabnih   omrežij   pri   poučevanju   treba   učitelje   izobraziti.   Navaja   pet   ključnih   faktorjev   (v   Blankenship,   2010):   pozornost   (učitelj   mora   vedeti,   kdaj,   kje,  kako  in  na  kakšen  način  bo  nekaj  uporabil  ter  kaj  bo  s  tem  dosegel,  s  čim  bo  pozornost  povečal  ali   ohranil  in  kaj  bo  distrakcija);  sodelovanje  (vedeti  moramo,  kdaj  nekaj  objaviti  in  v  kakšni  obliki,  da  bo   primerno   in   v   pomoč);   kolaboracija,   mreženje   (npr.   zavedanje   zasebnosti);   kritična   presoja   (kaj   je   relevantno   in   resnično).   Avtorica   Cortijo   poudarja   šest   pomembnih   dejavnikov,   ki   so   v   procesu   poučevanja  pomembni  in  jih  lahko  dosežemo  z  uporabo  družabnih  omrežij:  interakcija,  kolaboracija,   aktivno  sodelovanje,  deljenje  informacij,  kritično  razmišljanje  in  socialne  prednosti  (Arteaga  Sánchez,   Cortijo  in  Javed,  2014).