Posamezne države različno pristopajo k borbi proti delu na črno, vendar večina držav temu pojavu posveča posebno pozornost. Obseg dela na črno pa je bistveno nižji v tistih državah, ki delo na črno ustrezno regulirajo z zakonskimi predpisi.
Pri nas nimamo nobenega posebnega zakona o delu na črno (o sivi ekonomiji), kar pomeni, da tudi nimamo zakonske definicije, kaj delo na črno sploh je in katera dela oziroma dejanja so tista, ki se jih ne uvršča v to obliko dela.
Na kratko pa lahko predstavimo nekatero veljavno zakonodajo v naši državi, na podlagi katere je možno preprečevati delo na črno (Sedovnik 1997, 29-33):
- V kazenskih določbah Zakona o gospodarskih družbah je predpisana vrsta kazni, ki pa so predvidene le za kaznovanje legalnih subjektov, če ravnajo v nasprotju z določili tega zakona.
- Enake ugotovitve lahko zapišemo tudi glede kazenskih določb Obrtnega zakona, kateri v 43. členu določa denarne kazni tako za pravne kot fizične osebe, ki storijo prekršek s tem, da opravljajo dejavnost, določeno z obrtnim zakonom, brez obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
- V kazenskih določbah Zakona o trgovini določa 28. člen, da se lahko kaznuje za storitev prekrška tistega, ki opravlja trgovinsko dejavnost, čeprav za to ni registriran, prav tako se mu lahko izreče varstveni ukrep odvzema blaga in delovnih priprav, ki so bili uporabljeni pri prekršku. Določba tega zakona se ne nanaša le na pravno ali fizično osebo, ampak na kogarkoli, ki bi opravljal trgovinsko dejavnost brez ustrezne registracije skladno z zakonom.
- V Zakonu o gostinstvu v poglavju o kazenskih določbah je navedeno, da se primarno sankcionira za storjene kršitve zoper ta zakon le pravne in fizične osebe, torej gospodarske družbe ali samostojne podjetnike posameznike, z izjemo, ki je določena v 23. členu, po katerem se lahko z denarno kaznijo kaznuje vsakogar, ki opravlja gostinsko dejavnost, za katero ni registriran.
- Zakon o prevozih v cestnem prometu v poglavju o kazenskih določb sankcionira izključno le prevoznika, organiziranega v obliki pravne ali fizične osebe (gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik) in v nekaterih primerih tudi odgovorne osebe pri teh subjektih za primere kršitve določb tega zakona.
- Zakon o inšpekciji dela pravi, da inšpekcija nadzira izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. Gre za tista področja gospodarskih subjektov, kjer se inšpekcijski nadzor lahko vrši.
- Pri Zakonu o tržni inšpekciji gre za nadzor nad gospodarskimi družbami, samostojnimi podjetniki posamezniki, drugimi organizacijami, društvi in podobno. - Po Zakonu o davčnem postopku in Zakonu o davčni službi je možno legalno nadzirati
le znane, torej registrirane in priglašene gospodarske subjekte, medtem ko inšpekcija ne more poseči na področje dela na črno.
- Edino Zakon o preprečevanju pranja denarja je tisti, ki odločneje posega na področje borbe proti delu na črno, vendar so njegove določbe primarno naravnane predvsem na odkrivanje dejanj, s katerimi se prikriva izvor denarja ali premoženja zlasti s storitvijo kriminalnih dejanj (trgovina z mamili, nedovoljen promet z orožjem ipd.).
Pri pregledu zakonskih predpisov smo prikazali določbe, ki do neke mere omogočajo izvajanje borbe proti delu na črno.
Zakon o dohodnini določa najvišjo možno skupno olajšavo za plačilo dohodnine v višini 3% (Uradni list RS, št. 71/93 s spremembami in dopolnitvami). Prej veljavni zakon o dohodnini je predvideval 10% olajšavo pod pogojem, da je zavezanec uveljavljeno davčno olajšavo tudi izkazal z verodostojnimi dokumenti. Znižanje olajšave pomeni (to kar imamo danes) pomeni, da davčni zavezanci nimajo več interesa pridobivati legalne dokumente o opravljenih storitvah ali nakupih dobrin, ker je olajšava premajhna. Po drugi strani pa dokaj visoka obdavčitev po dohodninski lestvici in ob zanemarljivi olajšavi zavezance napotuje, da za svoje potrebe iščejo čim cenejše proizvode in storitve, kar pomeni, da s tem dobesedno
pospešujejo delo na črno (Sedovnik 1997, 32), kar pa za narodno gospodarstvo seveda ni dobro. To bo z novimi oblikami olajšav skušal spremeniti novi zakon o dohodnini.
Enako ugotovitev lahko zapišemo k Zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 29/86, Uradni list RS, št. 59/96), ki ureja področje graditve objektov – gradbeništva, pri katerem je, kot smo ugotovili, tako v tujini kot doma, obseg dela na črno največji. V tem zakonu je zapisano, da posameznik lahko v lastni režiji gradi objekt za lastne potrebe, če površina le- tega ne presega 250 m2 koristne površine. Zakon v svojih določbah ne pove, kaj pomeni lastna režija, kar seveda omogoča široko tolmačenje tega zakona in omogoča posamezniku, da v sklopu lastne režije uporablja pri delu tudi druge osebe, ne da bi s tem kršil določbe tega zakona (Sedovnik 1997, 32-33).
V Uradnem listu št. 114/03 je 21. novembra 2003 izšel novi pravilnik z naslovom Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Do izida tega pravilnika je veljalo, da moramo pridobiti gradbeno dovoljenje za vsak zidan objekt, ki ima več kot 20m2 in ki ni grajen na točkovnih temeljih z montažno konstrukcijo. Enako je veljalo za vsa vzdrževalna dela na objektu, kadar posegamo v nosilno konstrukcijo ali instalacije, spremenimo fasado objekta in se priključimo na javne komunalne vode. Za manjše gradbene posege, kot so garaže, vrtne lope, nadstreški, zimski vrtovi, bazeni ter urejanje talnih površin in opornih zidov, si graditelji pogosto niso pridobivali gradbenega dovoljenja, saj je postopek trajal predolgo in cena tehnične dokumentacije je bila predraga. Zato je bilo veliko nelegalno zgrajenih in oblikovno neprimernih objektov, ki jim pravimo črne gradnje (Debenjak 2004, 9).
Ocenimo lahko, da bo novi pravilnik o gradnji objektov, ki je v pripravi, preprečil gradnjo na črno, vendar, ker je obseg dela na črno največji na področju gradbeništva, lahko sklepamo, da bomo imeli večjo dejansko spodbudo za delo na črno, saj nam je sedaj dovoljeno graditi zgoraj omenjena gradbena dela.
7 SKLEP
Davčno utajevanje je resen problem vseh davčnih sistemov. To je nezakonita izognitev davku, bodisi z nevložitvijo davčne napovedi, bodisi z navajanjem neresničnih podatkov, pa tudi z goljufivo samoobdavčitvijo in s premajhnim obračunom davka po odbitku. Širše se za davčno utajo šteje vse, kar bi moralo biti po davčnih predpisih vplačano v državni proračun, vendar ni bilo.
Iz organiziranosti in načina dela Davčne uprave Republike Slovenije, ki sem jo predstavil v pričujočem delu, nedvoumno izhaja dejstvo, da je za preprečevanje davčnih utaj nujno potrebno učinkovito delo in pomoč strokovnih služb, kot so davčni inšpektorji, pomemben pa je tudi notranji in zunanji nadzor, saj vsaka davčna utaja predstavlja izpad prihodkov v proračun in bogatenje posameznikov. Potreben je čimbolj učinkovit davčni nadzor.
V delu sem se dotaknil boja proti utajam DDV-ja v EU in na kaznovalno politiko pri njegovem izvajanju. Najenostavnejša oblika utaje DDV-ja je, ko se nakup iz druge države članice ne evidentira v obračunu DDV, vendar še vedno obstaja bolj zapletena oblika utajevanja tega davka. Pri DDV-ju je zaradi uporabe načina obračuna manjša možnost davčnih utaj, saj DDV s svojim delovanjem omogoča davčni upravi dvojni nadzor, tako pri kupcu kot pri prodajalcu. Omenjen davek je vnesel večji davčni red v primerjavi s sistemom prometnega davka, kar je pomembna prednost za državo in višino njenih davčnih prihodkov. Vendar menim, da samo mehanizem obračuna davka ne zagotavlja avtomatično zmanjšanje davčnih utaj, ampak je vsak davek toliko dober in učinkovit, kolikor ga je davčna uprava zmožna upravljati in nadzorovati. Prav tako je obseg davčnih utaj odvisen od organiziranosti in delovanja davčne službe, pri čemer sta pomembna predvsem kadrovski potencial in računalniška podpora ter od sistema informiranja davčnih zavezancev in učinkovitosti ter doslednosti pri uporabi kazenskih določb.
Namen dela je bil tudi, da prikažem stanje in razvoj fiskalnega sistema in fiskalne politike Slovenije, predvsem z vidika priprav za vstop v EU, kar sem opredelil kot pomen javnofinančne politike Slovenije ob vstopu v EU. Ugotovil sem, da je stanje na fiskalnem področju, z vidika našega vstopanja v EU zelo dobro. Davčni sistem je skoraj v celoti usklajen s pravnim redom EU, medtem ko se bodo na strani odhodkov pri javnih financah morale narediti spremembe na natančno definiranih segmentih (npr. državne pomoči). Bolj obsežne in zakonodajne aktivnosti smo že sprejeli, drugače ne bi bili pristopni člani EU, še nekaj priprav pa nas čaka z vidika strukturnih pomoči EU, kot »po-pristopne aktivnosti«, vendar je to tematika regionalne politike. Poudaril bi, da bo treba zakonodajno aktivnost vrednotiti predvsem glede na kriterij učinkovitosti rabe javnofinančnih sredstev.
Kot pomemben cilj sem si zastavil proučitev problema davčnega utajevanja v Sloveniji in sem v pričujočem delu navedel primer dela na črno kot davčne utaje, saj sem hkrati predpostavljal, da bom omejen pri uporabi literature s področja davčnih utaj.
Iz pridobljenih podatkov sem ugotovil, da je bil v Sloveniji v preteklosti delež dela na črno med 16,8 in 21,3 % BDP-ja, kar je Slovenijo uvrščalo v zgornji del evropskih držav po obsegu dela na črno. Kot možnostjo preprečevanja dela na črno smo v Sloveniji dosegli predvsem z novo zakonodajo, na podlagi katere je možno preprečevati delo na črno. Predvsem novi pravilnik o gradnji objektov bi naj prispeval k zmanjšanju gradenj na črno in s tem posledično dela na črno.
Ker se največ dela na črno pojavlja na področju gradbeništva, menim, da bo novi pravilnik, po katerem nam bo dovoljeno graditi objekte na svojem zemljišču do 20 m2, prispeval k zmanjšanju gradenj na črno, ne bo pa prispeval k zmanjšanju dela na črno in posledično tudi ne na zmanjšanje davčnih utaj.
Morda bi lahko preprečili ali vsaj poskušali preprečiti delo na črno na kakšen drug način, npr. s stimuliranjem delodajalcev za novo zaposlovanje, ali pa z nagradami za prijavo dela na črno.
Če povzamemo, utaje davkov v precejšnji meri vplivajo tako na narodno gospodarstvo, kot na rast BDP-ja.
Z gotovostjo pa lahko trdim, da bodo poskusi utaje davkov obstajale tako dolgo, kot bo obstajala potreba po plačevanju davkov. Spreminja se le način in vsebina odkritih nepravilnosti, ki so v veliki meri odkrite prav zaradi vse boljše pripravljenosti in usposobljenosti davčnih inšpektorjev.
8 POVZETEK
Davčno utajevanje je resen problem vseh davčnih sistemov. To je nezakonita izognitev davku, kadar ne vložimo davčne napovedi ali kadar navajamo neresnične podatke. Širše se za davčno utajo šteje vse, kar bi moralo biti po davčnih predpisih vplačano v državni proračun, vendar ni bilo. Do leta 1996 je bil nadzor nad prijavljanjem in vplačevanjem davčnih obveznosti pravnih in fizičnih oseb naloga dveh institucij. Prva je bila Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je nadzorovala podjetja. Druga je bila republiška uprava za javne prihodke, ki je nadzorovala fizične osebe oz. podjetnike. Pomanjkanje komunikacije med obema je povzročalo probleme, saj je manjkala preglednost, enotna obravnava davčnih zavezancev in možnost navzkrižne kontrole. Z dvema novima zakonoma, ki sta vstopila v veljavo sredi leta 1996, je bil vzpostavljen nov sistem nadzora z enim nadzornim organom – Davčno upravo Republike Slovenije. To je bila zasnova za občutno izboljšanje davčnega nadzora v Sloveniji. Davčni sistem Republike Slovenije temelji predvsem na dajatvah, kot so prispevki za socialno varnost, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dobička pravnih oseb in druge dajatve. Zaradi višine državnega proračuna je zelo pomemben sistem pobiranja davkov, kateri ne bo spregledal nobene davčne utaje. Obseg sive ekonomije v Sloveniji se je v preteklosti povečeval, kar je znak utaje davkov. Vendar obstajajo še tudi druge oblike utajevanja davkov, kot je delo na črno in vpliv le-tega na bruto domači proizvod. S 1. julijem 1999 je pri nas stopil v veljavo nov davek, ki je zamenjal star »prometni davek«. Imenuje se davek na dodano vrednost, kateri predstavlja relativno stabilen vir financiranja državnega proračuna. Uvedena oblika davka je učinkovitejša predvsem zaradi tega, ker se davek obračuna na vsaki stopnji prometa blaga in storitev, davčni zavezanci na vsaki stopnji pa se medsebojno kontrolirajo in zahtevajo pravilen obračun vhodnega davka, saj si s tem zagotavljajo zmanjšanje davčne obveznosti. Zato se zmanjšuje možnost davčnih utaj.
Ključne besede:
Davčno utajevanje, izogibanje plačevanja davkov, zakonsko dopustno izogibanje plačevanja davkov, zakonsko nedopustno izogibanje plačevanja davkov, vzroki za davčno utajevanje, davčna morala v Sloveniji, organi za odkrivanje davčnih utaj, davčna reforma v Sloveniji, sistem finančnega nadzora v Sloveniji, davčni nadzor, davčna inšpekcija, metode inšpekcijskega pregleda, harmonizacija na davčnem področju, javnofinančna politika Slovenije ob vstopu v EU, davčna harmonizacija v EU, siva ekonomija, delo na črno, obseg BDP-ja pri delu na črno.
ABSTRACT
Tax evasion has become a serious problem in modern tax systems. The term itself denotes the illegal avoidance of tax payments by not filing in the return of taxes or by quoting false data. Tax evasion in general includes all the payments that should be paid to the state budget according to the law but were not paid. The supervision over the regularity of tax payments in Slovenia, was up to 1996 performed by two institutes, namely the Agency for Payments and the Administration for Public Income of the Republic of Slovenia. The former was in charge of supervising the enterprises. The latter on the other hand, supervised the entrepreneurs. Lack of communication between these two institutes caused quite a few problems, as they were not able to provide a sufficient cross control and a comparison between the two parties for the tax system to be efficient and useful. With two new acts parliament which came into force in 1996, a new system of supervision came into life, which was operating under just one institutional body, the Tax Administration of the Republic of Slovenia. The formation of new institutional body was the basis for a modern and well supervised tax system which is based especially on social care; value added taxes, income taxes, taxes on profits and other taxes. It is very important for the state budget to have a tax system which does not allow any kind of illegal tax evasion. Recently, the scab labour (moonlighting) has grown rapidly in its size and has therefore an extremely negative effect on the incomes of our county and its economical stability. The introduction of the value added taxes to our tax system in 1999 was a major step forward, which has provided the results we were hoping for. Value added tax has therefore proven to be a very stable source of income and has reduced the possibility of tax avoidance to a minimum.
Key words:
Tax evasion, legal and illegal tax avoidance, reasons for tax avoidance, tax morality in Slovenia, anti tax corruption institutions, tax reform in Slovenia, financial supervision, tax supervision, tax inspections, tax revision methods, tax unification, tax harmonisation in EU, grey economy, moonlighting (scab labour), the influence of moonlighting (scab labour) on GNP.
SEZNAM LITERATURE:
1. Bratina, Borut, in Dušan Jovanovič. 2000. Podjetniško in davčno pravo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
2. Bohinc, Rado, Borut Bratina, in Hilda Marija Pivka. 1998. Temelji obveznostnega prava. Gospodarsko pravo I. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
3. Berdnik, Mojca. 1998. Davčna utaja in ravnanje države. Gospodarski vestnik 14: 80 – 81.
4. Babusek-Medic, Metka. 1998. Vrag je še bolj črn... Gospodarski vestnik 35: 23. 5. Čok, Mitja. 2001. Javne finance v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
6. Čok, Mitja, Valentina Prevolnik, in Tine Stanovnik. 1998. Javne finance v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
7. Čokelc, Stanko. 1998. Zbornik referatov. 30. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, S.Čokolec. Portorož: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
8. Čokelc, Stanko. 2000. Davčne utaje in metode davčnih ponaredb in prevar. Seminar Učinkovitost davčnega inšpiciranja – revidiranja.
9. Debenjak, Alenka. 2004. Kaj lahko gradimo brez gradbenega dovoljenja. Februar: Mesečna priloga časnika Večer – Kvadrati.
10. Denar 5: 11 – 15. 2003a. Davčna inšpekcija.
11. Denar 5: 5 – 11. 2003b. Kaj nas čaka ob vstopu v EU. 12. Denar 6: 10 – 13. 2003c. Davčna inšpekcija 2.del. 13. Denar 7: 12 – 14. 2003d. Slovenija v Evropski uniji. 14. Denar 7: 5 – 13. 2004.
15. Glogovšek, Jože. 1993. Javne finance. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 16. Hleb, Danica, in Peter Rozman. 1998. Utajevanje davkov. Naše gospodarstvo 3: 369 –
383. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta in Društvo ekonomistov Maribor. 17. Horavat, Tina. 2001. Vijak pa neusmiljeno vrta in vrta. Revija Ona 44: 17 – 18. 18. Institut za javne finance. 2003. Financijska teorija i praksa.
19. Jelčič, Barbara. 1998. Neznosna lahkotnost trošenja. Denar 17: 13 – 16. 20. Krnc, Gorazd. 1997a. Utajevanje davkov. Denar 9: 14 – 17.
21. Krnc, Gorazd. 1997b. Utajevanje davkov v Sloveniji. Denar 10: 12 – 14.
22. Krnc, Gorazd. 1997c. Preprečevanje davčnega utajevanja v Sloveniji. Denar 15: 16 – 19.
23. Marchdorf, HansJ. 1998. Revidiranje notranjih kontrol s poudarkom na preprečevanju prevar v računalniškem okolju. Zbornik 30. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Ljubljana: Koordinacijski odbor Zveze ekonomistov Slovenije ter Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 24. Pernek, F., B. Škof, A. Kobal, in U. Rožič. 1999. Finančno pravo in javne finance –
posebni del. Maribor: Pravna fakulteta.
25. Pernek, Franc. 2001. Finančno pravo in javne finance. Maribor: Pravna fakulteta.
26. Sauer, Otto M. 1994. Allgemeines Steuerrecht. Hamburg: Steuer und Wirtschaftsverlag.
27. Sedovnik, Pavel. 1997. II. strokovno posvetovanje, izvajanje nove zakonodaje in vključitev enot malega gospodarstva v Evropsko unijo. Ljubljana: Društvo ekonomistov Ljubljana
28. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1997. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
29. Stanovnik, Tine. 1999. Javnofinančna politika in vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
30. Šinkovec, Janez, in Boštjan Tratar. 2001. Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso. Lesce: Oziris.
31. Špelko, Zvonko. 2000. Šola o davščinah. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
32. Škof, Bojan. 1996. Davčno utajevanje. Kapital 1: 44 – 45.
33. Tipke, Klaus, in Joachim Lang. 1996. Steuerrecht. Koln: Verlag Dr. Otto Schmidt. 34. Tanzi, V., in P. Shome. 1990. A Primer on Tax evasion. Bulletin for Internacional
SEZNAM VIROV:
1. http://www.gov.si/mf/sloov/predmf1.html
2. Pravilnik o notranji organizaciji DURS – Davčna uprava Republike Slovenije. 1996. Prikaz organizacijske strukture DURS. Interno gradivo Ministrstva za finance.
3. Zakon o davčnem postopku (Ur.l. RS št. 18/96) 4. Zakon o davčni službi (Ur.l. RS št. 18/96) 5. Zakon o carinski službi (Ur.l. RS št. 56/99) 6. Zakon o kazenskem postopku (Ur.l. RS št. 63/94)
PRILOGE
Priloga 1: Organizacijska struktura DURS-a
Priloga 2: Delež javnofinančnih prihodkov v BDP v državah Evropske unije, v tranzicijskih državah in v Sloveniji v letih 1993-1998
1993 1994 1995 1996 1997 ocene BELGIJA 49.6 50.2 49.6 49.7 49.9 DANSKA 57.8 59.0 58.8 60.6 59.6 NEMČIJA 46.5 46.8 46.4 45.6 45.1 GRČIJA 34.9 35.8 37.2 38.0 38.9 ŠPANIJA 41.8 41.4 39.4 40.3 40.8 FRANCIJA 49.0 49.4 49.8 51.1 5.14 IRSKA 38.9 38.2 35.7 35.1 34.8 ITALIJA 47.3 45.2 45.0 46.6 48.4 LUXEMBURG 45.0 45.0 44.0 48.5 47.5 NIZOZEMSKA 49.0 48.7 49.2 48.7 49.1 AVSTRIJA 49.4 49.4 50.0 50.7 49.6 PORTUGALSKA 40.5 41.3 38.0 40.0 40.6 FINSKA 53.8 547 53.5 54.8 53.2 ŠVEDSKA 60.3 59.4 59.8 62.1 62.8 VELIKA BRITANIJA 35.9 36.5 37.6 37.2 38.5 EVROPSKA UNIJA 46.2 45.4 46.0 46.3 46.4 POLJSKA 47.6 48.3 47.2 ... ... MADŽARSKA 54.9 54.6 51.3 ... ... ČEŠKA 51.4 51.2 50.4 ... ... SLOVAŠKA 44.2 46.4 47.9 ... ... SLOVENIJA 44.7 43.4 43.1 42.7 42.1 Vir: Stanovnik (1999, 6)
Priloga 3: Delež javnofinančnih odhodkov v BDP V DRŽAVAH Evropske unije, v tranzicijskih državah in v Sloveniji v letih 1993-1998
1993 1994 1995 1996 1997 ocene BELGIJA 56.3 55.3 53.5 52.9 51.9 DANSKA 62.3 62.6 61.1 61.0 59.1 NEMČIJA 50.0 49.3 49.9 49.2 47.9 GRČIJA 46.9 48.0 47.5 45.5 42.8 ŠPANIJA 49.3 47.7 46.7 44.9 43.3 FRANCIJA 55.5 54.6 54.7 55.2 54.4 IRSKA 41.3 39.8 37.9 35.0 33.4 ITALIJA 56.9 54.9 52.7 53.3 51.0 LUXEMBURG 43.7 43.7 41.3 45.6 44.5 NIZOZEMSKA 56.3 53.9 53.0 50.7 49.1 AVSTRIJA 53.7 53.9 55.2 54.6 51.4 PORTUGALSKA 43.4 47.4 43.8 43.3 43.1 FINSKA 61.9 60.9 58.3 58.2 54.4 ŠVEDSKA 72.6 69.8 66.7 65.6 63.6 VELIKA