2.4 Characterisation of the structure of geopolymers
2.4.1 Short-range ordering
Ali obstaja povezava med zadovoljstvom uporabnikov sistemov tehničnega
varovanja in izvajanjem intervencij?
H3: Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči
strokovne službe je najbolj povezano z zadovoljstvom glede zanesljivosti alarmnega sistema in zadovoljstvom glede hitrega izvajanja intervencij.
To hipotezo bomo preverili z večkratno regresijo. Zanima nas torej, ali je zadovoljstvo zaposlenih z nudenjem pomoči strokovne službe najbolj povezano z zadovoljstvom glede zanesljivosti alarmnega sistema in zadovoljstvom glede hitrega izvajanja intervencij ali pa imajo večji vpliv preostale neodvisne spremenljivke iz naše raziskave. Pri izvedbi analize dobimo najprej tabelo z opisnimi statistikami in korelacijami.
46
Tabela 18: Opisna statistika (Vir. Lasten – SPSS)
Descriptive Statistics
Mean Std. Deviation N
Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno
strokovno pomoč 4,29 ,603 92
Alarmni sistem v poslovalnici:: je zanesljiv in
služi svojemu namenu 4,13 ,597 92
Alarmni sistem v poslovalnici:: izpolnjuje moja
pričakovanja in mi daje občutek varnosti 4,01 ,703 92
Video nadzorni sistem:: je zanesljiv in služi
svojemu namenu 3,99 ,719 92
Video nadzorni sistem:: vsebuje zadostno število
kamer 3,83 ,833 92
Video nadzorni sistem:: zagotavlja ustrezno velik
video arhiv 3,77 ,757 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito:
mesto primo-predaje gotovine 3,87 1,141 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito:
blagajniški pult 4,12 ,823 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito:
hranišče gotovine 4,03 1,043 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito:
števna miza 3,95 1,103 92
Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo
hiter odzivni čas 4,09 ,548 92
Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo
opravijo strokovno 4,15 ,553 92
Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, v kolikor jo potrebujem
4,17 ,586 92
Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek
varnosti 3,74 ,754 92
Storitev izvajanja intervencij: je hitro in
zanesljivo 3,79 ,778 92
Kadar komunicirate z operaterji: 4,17 ,567 92
Obveščanje oziroma poročila: 3,87 ,615 92
Pregledali smo tabelo s korelacijami, da ugotovimo morebitno multikolinearnost. Ugotavljamo, da so korelacije med vsemi spremenljivkami ustrezne, saj se jih večina giblje med 0,29 in 0,7. V tabeli 19 je za interpretacijo najpomembnejši R2 (R Square), ki nam pove, koliko odstotkov variabilnosti odvisne spremenljivke je pojasnjene z napovednimi spremenljivkami (Šifrer in Bren, 2011: 90).
V našem primeru znaša R2 0,502 (50 %), kar pomeni, da z napovednimi spremenljivkami lahko pojasnimo 50 odstotkov variabilnosti spremenljivke Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z delom strokovne službe.
47
Preostali del (50 %) pa lahko pripišemo drugim dejavnikom, ki niso zajeti v naši analizi.
Tabela 19: Povzetek regresije (Vir: lasten – SPSS)
Model Summary
Model R R Square Adjusted R Square
Std. Error of the Estimate
1 ,709a ,502 ,396 ,469
V tabeli 20 je prikazana statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela. Ker je p-vrednost manjša od 0,05 (Sig = 0,000), lahko trdimo, da je ocenjeni regresijski model statistično značilen. To pomeni, da lahko z majhno stopnjo tveganja zavrnemo ničelno domnevo, da so vsi regresijski koeficienti enaki 0.
Tabela 20: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela ANOVA (Vir: lasten – SPSS)
ANOVAa
Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.
1 Regression 16,611 16 1,038 4,729 ,000b
Residual 16,465 75 ,220
Total 33,076 91
a. Dependent Variable: Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč
V tabeli 21 so prikazane ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost. Napovedne spremenljivke, pri katerih je stopnja značilnosti manjša od 0,05, statistično značilno vplivajo na odvisno spremenljivko Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe (Šifrer in Bren, 2011: 90).
Tabela 21: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost (Vir: lasten – SPSS)
Coefficientsa Model Unstandardized Coefficients Standardized Coefficients t Sig. Correlations B Std. Error Beta Zero-
order Partial Part
1 (Constant) 1,564 ,521 3,000 ,004
Alarmni sistem v
poslovalnici:: je zanesljiv in služi svojemu namenu
,035 ,123 ,035 ,286 ,775 ,381 ,033 ,023
Alarmni sistem v
poslovalnici:: izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje
48
občutek varnosti
Video nadzorni sistem:: je zanesljiv in služi svojemu namenu
-,226 ,120 -,270 -1,884 ,063 ,286 -,213 -,154
Video nadzorni sistem:: vsebuje zadostno število kamer
,308 ,098 ,426 3,149 ,002 ,387 ,342 ,257
Video nadzorni sistem:: zagotavlja ustrezno velik video arhiv
,081 ,084 ,102 ,962 ,339 ,365 ,110 ,078
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: mesto primo-predaje gotovine
,009 ,074 ,017 ,120 ,905 ,232 ,014 ,010
Z varnostnimi kamerami je ustr: blagajniški pult
,033 ,101 ,045 ,331 ,742 ,327 ,038 ,027
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: hranišče gotovine
-,348 ,113 -,602 -3,085 ,003 ,090 -,336 -,251
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: števna miza
,232 ,105 ,424 2,210 ,030 ,189 ,247 ,180
Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo hiter odzivni čas
-,034 ,141 -,031 -,242 ,810 ,288 -,028 -,020
Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo opravijo strokovno
,160 ,181 ,147 ,887 ,378 ,359 ,102 ,072
Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, v kolikor jo potrebujem
-,074 ,139 -,072 -,534 ,595 ,321 -,062 -,043
Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek varnosti
-,001 ,165 -,001 -,007 ,995 ,557 -,001 -,001
Storitev izvajanja intervencij: je hitro in zanesljivo
,222 ,140 ,287 1,585 ,117 ,529 ,180 ,129
Kadar komunicirate z operaterj:
-,004 ,130 -,004 -,032 ,975 ,396 -,004 -,003
Obveščanje oziroma poročila: ,156 ,117 ,159 1,333 ,187 ,430 ,152 ,109
a. Dependent Variable: Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč
Na osnovi p-vrednosti ugotavljamo, da so statistično značilne tri spremenljivke. Nadalje ugotavljamo, da so statistično značilni trije regresijski koeficienti. Razlago najdemo v stolpcu Nestandardizirani koeficienti, iz katere je razvidno, da so statistično značilni regresijski koeficienti pri spremenljivkah:
49
- Video nadzorni sistem vsebuje zadostno število kamer (X1, B=0,308).
- Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito hranišče gotovine (X2, B=-0,348).
- Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrita števna miza (X3, B=0,232).
Regresijska enačba ima zato naslednjo obliko: Y = 0,308X1 – 0,348X2 + 0,232X3
Pri tistih statistično značilnih spremenljivkah, pri katerih so regresijski koeficienti pozitivni, se s povišanjem vrednosti spremenljivke poveča tudi odvisna spremenljivka Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe, če se preostale neodvisne spremenljivke ne spreminjajo.
Pri tistih statistično značilnih spremenljivkah, pri katerih so regresijski koeficienti negativni, pa nam povedo, za koliko v povprečju se spremeni odvisna spremenljivka, če se neodvisna zmanjša, ob predpostavki, da se preostale neodvisne spremenljivke ne spreminjajo.
Ugotovimo lahko, da imata največji vpliv na spremenljivko Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe spremenljivka Video nadzorni sistem vsebuje zadostno število kamer, saj se s povečanjem strinjanja anketirancev povečuje vrednost odvisne spremenljivke Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe. Pri spremenljivki Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito hranišče gotovine pa je ta vpliv presenetljivo obraten – z zmanjšanjem strinjanja anketirancev se poveča vrednost odvisne spremenljivke (Šifrer in Bren, 2011: 90).
50
6 ANALIZA IN POVZETEK REZULTATOV
Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti ustreznost varnostnega sistema v izbrani poslovni banki. Odločili smo se za raziskavo, ali delo strokovne službe v banki vpliva na učinkovitost sistema tehničnega varovanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe po izobraževanjih. Zanimalo nas je tudi, ali je zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe za varovanje v banki najbolj povezano z zadovoljstvom z zanesljivostjo alarmnega sistema in hitrim izvajanjem intervencij. Rezultati magistrskega dela bodo predstavljali osnovo za nadaljnje delo na področju delovanja strokovne službe za varnost v izbrani poslovni banki.
Pred začetkom raziskave smo postavili tri hipoteze.
Prva hipoteza se je glasila: Na učinkovitost sistema tehničnega varovanja vpliva delo strokovne službe.
S faktorsko analizo smo potrdili mnenje zaposlenih, da je delo strokovne službe v banki kakovostno in ustrezno, torej optimalno, in v povezavi s tem so učinkoviti tudi preostali vidiki tehničnega varovanja. Hipoteze ne zavrnemo. Rezultat nam je dejansko pokazal, da je zanesljivo delovanje sistemov tehničnega varovanja močno povezano z ustreznim delom strokovne službe. Strokovna služba je namreč tista, ki na osnovi svojih znanj, izkušenj, predpisov in potreb banke v grobem definira potrebo, obseg, kakovostni razred itd. vgrajenih sistemov tehničnega varovanja. Strokovna služba nadzira izvedbo sistemov ter spremlja zanesljivost, razpoložljivost in kakovost delovanja teh sistemov. Ravno tako je strokovna služba tista, ki je v stalnem stiku z izvajalci – vzdrževalci sistemov. Ker so uporabniki navedenih sistemov bančni delavci v poslovalnicah, je logična povezava med zadovoljstvom uporabnikov sistemov z delom strokovne službe. Oziroma povedano drugače – zagotavljanje bančne varnosti je odraz dela strokovne službe.
Druga hipoteza se je glasila: Regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe po izobraževanjih. Postavljene hipoteze ni bilo mogoče zavrniti, saj nam je diskriminantna analiza potrdila, da so zaposleni v PE Ljubljana center izrazili manjšo željo po dodatnih izobraževanjih (nižja povprečna vrednost), medtem ko so zaposleni v PE Maribor in Murska Sobota menili, da bi jim dodatna izobraževanja predstavljala pomoč pri delu. Ne glede na ugotovljeno je neizpodbitno dejstvo, da je ustrezna izobraženost kadra ključna pri zagotavljanju bančne varnosti. Glede na dejstvo, da je
51
praviloma vsak bančni rop vnaprej načrtovan, je nujno pomembno doseči tako raven samozaščitnega ravnanja zaposlenih, da bančno osebje s svojim preventivnim ravnanjem potencialne roparje odvrne od izvedbe ropa že v fazi opazovanja oziroma načrtovanja ropa. Če se bančno osebje ne zaveda, da so vgrajeni sistemi mehanske, tehnične in druge zaščite namenjeni zgolj oviranju roparjev oziroma detekciji škodnih dogodkov in ne toliko preprečevanju samega ropa, je tveganje toliko večje, da se bo rop dejansko izvedel. Zaposleni so prvi v sklopu preventivno-varnostnega sistema, ki s svojim ravnanjem najbolj minimizirajo tveganje ropa.
Tretja hipoteza se je glasila: Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe banke je najbolj povezano z zadovoljstvom glede zanesljivosti alarmnega sistema in hitrega izvajanja intervencij. Z regresijsko analizo smo zavrnili hipotezo, saj ugotavljamo, da na odvisno spremenljivko Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe najbolj vpliva pokritost s kamerami. Rezultat tega dela analize niti ni tako presenetljiv. Še posebej ne, če razumemo sistem videonadzora, katerega del je tudi prostorska razporeditev varnostno nadzornih kamer, kot del sistema tehničnega varovanja. Zaposleni v bančnih poslovalnicah pripisujejo velik pomen pri zagotavljanju varnosti ravno videonadzoru. Delavci razumejo videonadzor kot močno preventivno »orožje«, saj ima le ta zastrašujočo funkcijo pri storilcih kaznivih dejanj. Kakovostna prepoznava oseb temelji poleg pričevanj oseb predvsem na kakovostnih videoposnetkih. Zagotovljen ustrezno velik arhivski prostor za dokumentiranje video gradiva pa omogoča organom pregona pregled dogajanj v bančni poslovalnici tudi za čas pred izvedbo kaznivega dejanja – torej v fazi načrtovanja ropa, ko si storilci pod pretvezo opravljanja bančnih poslov izbrano lokacijo tudi ogledajo.
52
7 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA
To magistrsko delo nam je pokazalo, da so zaposleni v poslovalnici v pretežni večini zadovoljni z vzpostavljenim sistemom varovanja. Na podlagi rezultatov analiz lahko sklepamo, da je za vzpostavitev ustreznega varnostnega sistema priporočljivo najprej organizirati strokovno službo. Le-ta bo s svojim znanjem, izkušnjami in vedenjem lahko vzpostavila celovit varnostni sistem, ki komercialni banki zagotavlja sprejemljivo raven varnosti. Zaradi ustreznega strokovnega pristopa pa lahko banka računa na sistem, ki je stroškovno upravičen in optimalno prilagojen.
Glede na ugotovitve raziskave, temelječe na rezultatu hipoteze 2, se banki svetuje, da geografska lega poslovne enote ne sme vplivati na obseg izobraževanja. Svetujemo, da se z notranjo organiziranostjo izobraževanj poskrbi, da bodo tudi geografsko bolj oddaljene poslovne enote deležne enake ravni izobraževanja, kakor so ga deležne poslovne enote bliže sedežu banke.
Vsekakor na zadovoljstvo z izvedenim izobraževanjem vpliva tudi sama periodika izobraževanj. Svetuje se, da se zagotovi redno periodično usposabljanje. S tem se zagotovi stalna osvežitev pridobljenih znanj, posledično pa se poveča verjetnost ustreznega ravnanja zaposlenih v primeru izrednih dogodkov. Tu se tudi ponovno lahko poudari dejstvo iz povzetka, v katerem smo omenili teorijo najšibkejšega člena, pri čemer je to največkrat človek.
Svetuje se tudi, da se v banki sprejme odločitev o zagotovitvi hitre psihološke pomoči žrtvam kaznivih dejanj (delavcem, ki so neposredno udeleženi v ropu). Banka naj sklene pogodbo o nudenju psihološke pomoči s strokovnjakom za odpravo posttravmatskih stresov. Znano je namreč, da nasilno dejanje, kakršen je rop, pri posameznikih pusti posledice, ki so lahko zelo moteče in dolgotrajne. Če se pravilno in strokovno lotimo odprave teh težav, bodo te izzvenele v krajšem obdobju in posledično z manjšim odstotkom bolniškega staleža.
Za zagotovitev učinkovitega varnostnega sistema, katerega del so poleg sistemov tehnične, mehanske in podobne zaščite tudi vsi zaposleni, je smiselno sistem primerno urediti tako na normativni kakor tudi operativni ravni. Oblikovati je treba sistem kot celoto.
53
Slika 9: Delovanje varnostnega sistema (Vir: lasten)
Sistem je, gledano od znotraj navzven, urejen z internimi predpisi, ki morajo biti definirani v skladu z zakonodajo in priporočili na ravni bančne industrije. Potrjeni naj bodo s strani odgovornih oseb, glede na obseg predpisa, naj si bo to na ravni vodstva banke (Politika ali Standard) ali operativnih navodil, ki jih lahko potrdi Varnostni odbor.
Sam sistem je treba nenehno pregledovati in presojati. Sistem je namreč živ organizem, ki se razvija v času in prostoru. Sistem naj se nadzira tako na ravni strokovne službe, ki skrbi za izvajanje stalnega nadzora, kot tudi na operativni ravni (izvajanje v okviru bančne enote). Izvedba kontrol se opravlja tudi z rednimi revizijami tako interne službe kontrole in revidiranja kakor tudi z uporabo ustrezno usposobljenih zunanjih institucij.
V odnosu naročnika do zunanjih izvajalcev je smiselno sistem zagotavljanja varovanja dobro definirati. Na prikazani sliki je razvidno, da zagotavljanje varnosti v odnosu do zunanjih izvajalcev temelji na več segmentih, ki so med seboj povezani v celoto. Strokovna služba, ki deluje v skladu s sprejeto politiko, naj skrbi tako za implementacijo kakor tudi za prvo raven nadzora.
54
Razlog za tak pristop je predvsem v kadrovski omejenosti strokovne službe. Glede na to, da je tu mogoče zaznati tveganje čezmerne izpostavljenosti strokovne službe morebitnim interesnim vplivom zunanjih izvajalcev, se priporoča zagotovitev ustreznega predpisanega načina izbora izvajalcev. V ta del je priporočljivo vključiti interno strokovno službo, ki v banki skrbi za nabavo.
Slika 10: Prikaz zagotavljanja varnosti (Vir: lasten)
Poleg vseh predlaganih smeri, v katerih deluje varnostni sistem kot celota, se nikakor ne sme pozabiti na zagotavljanje zaupnosti. Zaradi tega naj bo strokovna služba za varnost vključena v procese nabave storitev tudi na drugih ravneh, na katerih se od dobaviteljev in izvajalcev storitev zahteva sprejetje Izjave o varovanju poslovnih skrivnosti. Za osebje izvajalcev, ki imajo dostop v poslovne prostore banke, naj se pridobijo tudi potrdila o nekaznovanju.
Ker mora strokovna služba delovati hitro, predvsem v primeru škodnih dogodkov, tehničnih težav ipd., je priporočljivo, da ima določeno mero avtonomije, ki mora biti jasno omejena in definirana. S tem se zagotovi hitro odzivanje, ki je v primeru izrednih razmer ključno. Znano je namreč, da se v velikih sistemih izgubi precej dragocenega časa zaradi sledenja predpisanim proceduram in postopkom, ki so potrebni za sprejemanje odločitev.
55
Ob koncu bi izpostavili tudi dejstvo, da so imeli respondenti možnost podati svoje predloge o obstoječem sistemu varovanja.
Glede na občutljivost obravnavane teme in podane predloge smo se odločili, da teh predlogov v tem delu ne bomo razkrivali, saj so namenjeni zgolj interni uporabi v obravnavani poslovni banki in presegajo zastavljeni okvir magistrskega dela.
56
8 SKLEP
Zagotavljanje varnosti poslovnih bank predstavlja kompleksno nalogo, ki zahteva sistemski pristop in vključuje sodelovanje vseh služb znotraj banke. Nujno je vključevanje strokovno usposobljenega kadra, ki mora na osnovi analiz in spoznanj stroke pripraviti učinkovit ter stroškovno sprejemljiv koncept varovanja, ki je sprejet in potrjen na najvišji ravni banke.
Zagotavljanje varnosti z vključitvijo zasebno-varnostnih agencij mora biti pogodbeno urejeno z jasno določenimi zadolžitvami in obveznostmi. Pri čemer morajo pogodbene obveznosti temeljiti na dobrem in korektnem partnerskem odnosu.
Poglavitno spoznanje je, da vodstvo poslovne banke prizna in sprejme varnost kot pomembno poslanstvo, vrednoto ter temu primerno zagotavlja potrebna finančna sredstva, zagotovi ustrezno usposobljen strokovni kader in tudi s svojim zgledom skrbi za dvig varnostne kulture.
57
9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Banka Slovenije. (2007). Proces ocenjevanja tveganj, javni del. Pridobljeno na http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=2437/pdf
Born, H., Caparini, M. in Cole, E. (2007). Regulating Private Security in Europe:Status and Prospect. Geneva: Centre for the Democratic Control of Armed Forces (DCAF), 7–8, 33–38. Pridobljeno na http://www.isn.ethz.ch/isn/Digital- Library/Publications/Detail/?ots591=0c54e3b3-1e9c-be1e-2c24-
a6a8c7060233&lng=en&id=46091
Confederation of European Security Services. (2011). Articles of Association.
Pridobljeno na
http://www.coess.org/_Uploads/dbsAttachedFiles/CoESS_Statutes_2011(1).p df
Čas, T. (2010). Zasebno varovanje in nekatere druge oblike nedržavnega varovanja. Ljubljana: Čas – Zasebna šola za varnostno izobraževanje.
Direktiva EU 91/477/EEC o kontroli posedovanja orožja pri posameznikih. (1991). Uradni list EU, (L 256, P. 0051 – 0058).
Direktiva 92/51/EEC o vzajemnem priznavanju kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. (1992). Uradni list EU, (L 209, P. 25–45).
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (1994). Uradni list RS, (33/94).
Golob, R. (1997). Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Ljubljana: samozaložba, 1997 (Ljubljana: Povše).
Konvencija o kontroli posedovanja orožja pri posameznikih.(1978). Svet Evrope, (1978).
Konvencija za zaščito posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov. (1981). Svet Evrope, (1981).
58
Ministrstvo za notranje zadeve. (2014). Evidence o licencah. Pridobljeno na http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebn o_varovanje/evidence_vloge_in_obrazci/
Ministrstvo za notranje zadeve. (2010). Strategija na področju zasebnega varstva.
Pridobljeno na
http://www.mnz.gov.si/si/teme_in_programi/strategija_razvoja_zasebnega_ varstva/
Priporočila Sveta Evrope o harmonizaciji nacionalnih zakonodaj na področju uporabe orožja. (1984). Svet Evrope, (1984).
Sotlar, A. (2000). Normativna in funkcionalna ureditev zasebnega varstva – med željami in možnostmi: Zbornik posveta (str. 11–25). Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna s ola: Drus tvo za zasebno varstvo in drz avljansko samovarovanje.
Šifrer, J., Bren, M. (2011). SPSS – Multivariatne metode v varstvoslovju. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Ustava RS. (1991). Uradni list RS, (33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06).
Vlada Republike Slovenije. (2010). Predlog zakona o zasebnem varovanju.
Pridobljeno na
http://10.153.254.6:8080/ProgressMessages?proxy=10.153.254.6&action=start &index=85&id=32145753
59
10 SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK
Tabela 1: Izdajanje licenc v državah EU in jugovzhodne Evrope (Vir: Čas, 2010)………… 14
Tabela 2: Pregled izdanih licenc (Vir: MNZ, 2010)………. 19
Tabela 3: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)………. 30
Tabela 4: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)………. 30
Tabela 5: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)………. 30
Tabela 6: Kaiser–Meyer–Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test (Vir: lasten – SPSS)………. 31
Tabela 7: Komunalitete (Vir: lasten – SPSS)………. 32
Tabela 8: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev (Vir: lasten – SPSS) ………. 34
Tabela 9: Rotirana faktorska matrika (Vir: lasten – SPSS)……….. 36
Tabela 10: Skupinska statistika (Vir: lasten – SPSS) ………. 40
Tabela 11: Test enakosti povprečnih vrednosti (Vir: lasten – SPSS)………. 41
Tabela 12: Lastne vrednosti (Vir: lasten – SPSS) ………. 41
Tabela 13: Wilksova lambda (Vir: lasten – SPSS)……….. 42
Tabela 14: Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij (Vir: lasten)………. 42
Tabela 15: Strukturne vrednosti uteži (Vir: lasten – SPSS)……….. 43
Tabela 16: Centroidi (Vir: lasten – SPSS) ……….. 43
Tabela 17: Klasifikacijska tabela (Vir: lasten – SPSS)………. 44
Tabela 18: Opisna statistika (Vir: Lasten – SPSS)……… 46
Tabela 19: Povzetek regresije (Vir: lasten – SPSS)……… 47
Tabela 20: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela ANOVA (Vir: lasten – SPSS)……….. 47
Tabela 21: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost (Vir: lasten – SPSS)………. 47
60
Slika 1: Spolna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS) ……… 24
Slika 2: Starostna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS)……….. 25
Slika 3: Struktura anketirancev glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe (Vir: lasten – SPSS)………. 25
Slika 4: Struktura anketirancev po dobi zaposlitve v poslovalnici (Vir: lasten – SPSS)… 26 Slika 5: Struktura anketirancev po geografski legi poslovalnic, v katerih so zaposleni (Vir: lasten – SPSS)……….. 26
Slika 6: Struktura anketirancev glede na podatek o izvedenem ropu poslovalnice, v kateri so zaposleni (Vir: lasten – SPSS)……….... 27
Slika 7: Kolenski diagram (Vir: lasten – SPSS)………. 35
Slika 8: Centroidi (Vir: lasten – SPSS)……… 44
Slika 9: Delovanje varnostnega sistema (Vir: lasten)………. 53
61