Life Predictions from Simulations

Ker smo do sedaj govorili samo o sponzorstvu športa na splošno, se bomo sedaj osredotočili na sponzorski potencial, ki ga ima šport v Sloveniji.

Ker so spremembe v slovenskem gospodarstvu stalnica (koncentracija lastništva, prodaja podjetij tujcem), bodo morali tržniki v športu paziti, da se ob morebitnih

ustvarjanje primernih storitev zanje pripomoglo k vzdrževanju in nadgradnji sponzorskega potenciala slovenskega športa.

Plestenjak (2006 po Šugman 2006, 226) pravi, da so za sponzorje v slovenskem prostoru najbolj zanimive posamične ekipe. Zlasti zaradi tega, ker lahko z njihovo pomočjo podjetja pridejo do želenih trženjskih ciljev, ker ekipni športi praviloma privabljajo večje število gledalcev. Šugman in sodelavci dodajajo, da so v Sloveniji za sponzoriranje zelo zanimivi razni športni dogodki in prireditve, ker imajo le ti že vnaprej znano odmevnost dogodka ter predvideno število obiskovalcev. Najmanj naj bi bilo zanimanja za sponzoriranje individualnih športnikov/športnic. Izjeme so seveda tisti, ki imajo vidnejše uspehe (Šugman in sodelavci 2006, 226).

Športna panoga Zanimivost za sponzorje leta 2003 Zanimivost za sponzorje leta 1998 Trend Košarka 1 2 ▲ Nogomet 2 6 ▲ Alpsko smučanje 3 1 ▼ Smučarki skoki 4 12 ▲ Rokomet 5 5 ● Odbojka 6 13 ▲ Tenis 7 3 ▼ Atletika 8 4 ▼ Cestno kolesarstvo 9 11 ▲ Plavanje 10 8 ▼

Preglednica 1: Sponzorsko najbolj zanimive športne panoge v Sloveniji leta 2003 v primerjavi z letom 1998 (Bednarik in sodelavci 1998; Plestenjak 2006 po Šugman in sodelavci 2006, 227).

Preglednica 1 nam prikazuje sponzorsko najbolj zanimive športne panoge v Sloveniji, pri čemer najnižjo število interpretiramo kot najbolj zanimivo panogo, najvišjo število pa kot najmanj zanimivo. Pri interpretaciji zgornje tabele lahko opazimo, da so sponzorsko najbolj zanimive panoge košarka, nogomet in alpsko smučanje. Sponzorsko najmanj zanimive pa plavanje, cestno kolesarstvo ter atletika (stolpec zanimivosti leta

2003). Sklepamo lahko, da velja ugotovitev, da so za sponzorje v Sloveniji najbolj zanimivi ekipni športi, najmanj pa športniki/športnice, ki tekmujejo v individualnih športih (Šugman in sodelavci 2006, 227).

Plestenjak (2006 po Šugman in sodelavci 2006, 227) je prišel do sklepa, da lahko glede na zgornjo tabelo športe razdelimo v pet skupin s stališča sponzorske zanimivosti.

V prvo skupino uvrščamo košarko in nogomet. Ta dva športa izstopata predvsem zaradi globalnega zanimanja. Kot vemo, je svetovno najbolj razširjena panoga nogomet, kljub temu pa v Sloveniji košarka ne zaostaja za njim. Predvsem zaradi tradicije ter konstantnih tekmovalnih uspehov, tako v klubskih kot v reprezentančnih tekmovanjih je košarka priljubljen in medijsko izpostavljen šport skozi celo leto. Drugo skupino priljubljenih športov sestavljajo alpsko smučanje, smučarski skoki ter rokomet. Alpsko smučanje ter smučarski skoki sta tradicija v Sloveniji, s katerima se večina športne javnosti tudi identificira. Kljub temu da športni rezultati niso konstantni, pa je zanimanje sponzorjev za njiju veliko, predvsem zaradi medijske pokritosti športov (televizijski in radijski prenosi vseh tekem svetovnega pokal) ter zaradi vrhunskih športnih prireditev v Sloveniji (Zlata lisica, Pokal Vitranc ter Planica) (Plestenjak 2006 po Šugman in sodelavci 2006, 227–228). Rokomet je s preteklimi mednarodnimi uspehi (leta 2001 in 2003 je Rokometni klub Krim Mercator osvojil Ligo prvakinj, leta 2004 je Rokometni kljub Celje Pivovarna Laško osvojil Ligo prvakov, istega leta je moška reprezentanca osvojila 2. mesto na Evropskem prvenstvu v Ljubljani) ter s sorazmerno močno domačo ligo postal zelo popularen v slovenskem okolju. Kakor pri alpskem smučanju ter smučarskih skokih je tudi rokomet dobro medijsko pokrit šport, kar pritegne zanimanje sponzorjev (Plestenjak 2006 po Šugman in sodelavci 2006, 228).

Odbojka, tenis, atletika in cestno kolesarstvo sestavljajo tretjo skupino. Uspehi atletinje Jolande Čeplak, kolesarja Janija Brajkoviča ter moške odbojkarske reprezentance v mednarodnem merilu veliko pomenijo, kar nas pripelje do ugotovitve, da zaradi mednarodnih uspehov ter mednarodne medijske zanimivosti sponzorsko izstopajo. V

četrto skupino avtorji uvrščajo sedem športov: plavanje, hokej na ledu, športna

(plavanje, športna gimnastika, veslanje ter alpinizem). V drugo podskupino pa uvrščamo športe, kjer slovenski športniki niso toliko uspešni, vendar je šport mednarodno odmeven ter zato zanimivejši za sponzorje (hokej na ledu, tek na smučeh ter biatlon). V zadnjo peto skupino avtorji umeščajo vse ostale športe, med katerimi obstajajo majhne razlike glede sponzorske zanimivosti. Nekateri športi imajo odlično mednarodno medijsko pokritost (na primer avtomobilizem), vendar so rezultati naših športnikov v teh panogah zanemarljivi (Plestenjak 2006 po Šugman in sodelavci 2006, 228–229).

Glede na razvrstitev športov lahko trdimo, da imamo v Sloveniji samo šestnajst panog, ki so zanimive za sponzorje. Kljub vsemu pa to spoznanje ne izključuje možnosti sponzorskega potenciala tako imenovanih tržnih niš, ki so vezane na značilnosti posameznega športa (Šugman in sodelavci 2006, 229).

Sklenemo lahko, da slovenski šport vsebuje veliko več potenciala v sponzorstvu za razliko od ostalih družbenih področij. Za vse športne panoge, tako tiste, ki so medijsko bolj izpostavljene in zato bolj sponzorsko zanimive, kakor za tiste, ki niso deležne velike medijske izpostavljenosti velja, da bodo v prihodnje morale poznati sponzorske cilje potencialnih sponzorjev ter zaznati morebitne spremembe. Ustvariti bodo morale take športne storitve, ki bodo zadovoljevale cilje. Ker je moč gospodarstva omejena, bodo morale športne organizacije, klubi, društva za svoje velike prireditve, projekte (Zlata lisica, Ljubljanski maraton, kolesarska dirka po Sloveniji, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško) poiskati vlagatelje oziroma sponzorje v tujini, sklepati mednarodne vezi, ki lahko pripomorejo k večjemu finančnemu povračilu iz naslova televizijskih pravic. Manjše športne organizacije bodo morale ponuditi nove storitve, ki bodo vezane na posebne trge; povezave šport – turizem (veslanje na blejskem jezeru), šolstvo – šport (množične prireditve na rekreativni ravni). Športne organizacije, klubi, društva bodo po svojih zmožnostih iskali svoje sponzorske priložnosti, ki bi jih pripeljale do cilja, ki so si ga zadale. Pomembno je, da so vedno korak pred konkurenco, ter na pravilen način in z učinkovito strategijo pristopijo do sponzorja (Šugman in sodelavci 2006, 230–231).

Sklenemo lahko, da je sponzorstvo najbolj priljubljena oblika tržnokomunikacijska spleta, čeprav ji Kotler (1998, 100) zmanjšuje pomembnost s tem, da sponzorstvo uvršča v orodje odnosov z javnostmi, ki spada med elemente tržnokomunikacijskega

spleta. Sponzorstvo je za podjetja dobrodošlo zaradi ustvarjanja pozitivnega zavedanja o podjetju samem, njegovi blagovni znamki ali izdelku v očeh javnosti. Podjetja se v veliki večini primerov odločajo kot sponzorji vstopati v šport, ker so prepričana, da lahko uspešnost športne ekipe, športnega dogodka ali posameznega športnika/športnice pozitivno vpliva na podobo podjetja v javnosti. Seveda športne organizacije, klubi, društva ali posamezniki/posameznice ne zaostajajo pri uporabi sponzorstva v svoj prid. Sponzorstvo temelji na načelu storitve in protistoritve, kar pomeni, da sponzor vloži določena finančna sredstva v organizacijo ter v zameno pričakuje, da bo organizacija, v našem primeru je to športna organizacija, z uspešnim delovanjem in uspešnimi rezultati pripomogla k prepoznavnosti sponzorja v javnosti.

Skozi celotno nalogo omenjamo športne organizacije, klube društva v povezavi bodisi s trženjem ali sponzorstvom. Zato bomo v sledečem poglavju obravnavali šport na splošno ter razvoj športa v Sloveniji.