Econometric analysis and comparison of household final consumption in Germany, Austria and Greece

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. EKONOMETRIČNA ANALIZA IN PRIMERJAVA KONČNE POTROŠNJE GOSPODINJSTEV V NEMČIJI, AVSTRIJI IN GRČIJI. September, 2019. Urban Špolarič.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. EKONOMETRIČNA ANALIZA IN PRIMERJAVA KONČNE POTROŠNJE GOSPODINJSTEV V NEMČIJI, AVSTRIJI IN GRČIJI Econometric analysis and comparison of household final consumption in Germany, Austria and Greece. Kandidat: Urban Špolarič Študijski program: Ekonomske in poslovne vede (UN) Študijska usmeritev: Ekonomija Mentor/ica: dr. Darja Boršič Jezikovno pregledal/a: Andreja Krstić, prof. sociologije in slov. jezika s književnostjo Študijsko leto: 2018/2019 Maribor, september 2019.

(3) ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici, profesorici dr. Darji Boršič, za vso pomoč ter strokovne komentarje in usmerjanje pri pripravi dela diplomskega projekta. Zahvaliti se želim tudi svoji družini, za vso podporo v času študija..

(4)

(5) POVZETEK Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V delu diplomskega projekta bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo, na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, ki jih bomo ocenjevali z metodo najmanjših kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih modelov. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam metode najmanjših kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije. Ključne besede: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, metoda najmanjših kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.. ABSTRACT Consumption is one of the components of gross domestic product and makes up about two thirds of it and therefore greatly influences country's economy. Consumption has important effect on the level of agregate demand, which influences fluctuations in shortterm business cycles. Level of consumption directs level of savings in economy which is key predictor of capital accumulation and long-term economic growth. Here we will examine consumption as macroeconomic variable on the agregate level of the countries as a whole. Countries that are subject to our analysis are Greece, Germany and Austria, consumption of which we will analyse using econometric methods. We will present economic theory underpinning the choice of our explanatory variables for our models. Those are disposable income, interest rate and deffered consumption. We will prepare multivariant consumption models in selected countries, which we will estimate using Ordinary Least Squares method. We will test statistical significance of explanatory variables and adequance of the model as a whole. For this analysis we will use t-test, Fstatistics, RESET-test and Chow-test. We will estimate linear, double logarithmic and linear model with deffered dependent variable and check whether assumptions of the Ordinary Least Squares for our models hold. We concluded that the explanatory variables of our choice are statistically significant in explaining our models of consumption and that their effect on explained variable is in accordance with economic theory..

(6) Key Words: consumption function, disposable income, econometric analysis, households, Ordinary Least Squares, Greece, Germany, Austria..

(7) KAZALO. 1. UVOD .................................................................................................................................. 1. 1.1 1.2 1.3 1.4. Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 1 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 2 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 2. 2 PREDSTAVITEV POTROŠNJE IN OSNOVNIH GOSPODARSKIH ZNAČILNOSTI IZBRANIH DRŽAV .................................................................................................................... 3 2.1 2.2 2.3. Nemčija _________________________________________________________________________ 3 Avstrija _________________________________________________________________________ 7 Grčija ___________________________________________________________________________ 9. 3. TEORETIČNA IZHODIŠČA ......................................................................................... 12. 3.1 Potrošna funkcija ________________________________________________________________ 12 3.2 Ekonomski modeli potrošnje ______________________________________________________ 12 3.2.1 Keynesova potrošna funkcija .................................................................................................. 13 3.2.2 Irving Fisherjeve medčasovne izbire ....................................................................................... 13 3.3 Dejavniki osebne potrošnje _______________________________________________________ 14 3.4 Relevantna dela ekonometrične analize potrošnje _____________________________________ 15. 4. PREDSTAVITEV PODATKOV IN OPREDELITEV SPREMENLJIVK ................... 16. 4.1 4.2. Opredelitev in razlaga spremenljivk _________________________________________________ 16 Osnovne značilnosti spremenljivk __________________________________________________ 17. 5 GRAFIČNA ANALIZA ODVISNOSTI REGRESANDA OD NEODVISNIH SPREMENLJIVK ..................................................................................................................... 21 5.1 5.2 5.3. Analiza razsevnih grafikonov potrošne funkcije Grčije __________________________________ 21 Analiza razsevnih grafikonov potrošne funkcije Nemčije ________________________________ 22 Analiza razsevnih grafikonov potrošne funkcije Avstrije _________________________________ 23. 6. OCENE MODELOV POTROŠNJE IZBRANIH DRŽAV ............................................ 24. 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 6.7 6.8 6.9. Ocena linearnega regresijskega modela potrošnje v Grčiji _______________________________ 27 Ocena dvojno logaritemskega modela potrošnje v Grčiji ________________________________ 29 Ocena linearnega regresijskega modela potrošnje z odloženo spremenljivko v Grčiji _________ 30 Ocena linearnega regresijskega modela v Nemčiji _____________________________________ 31 Ocena dvojno logaritemskega modela potrošnje v Nemčiji ______________________________ 33 Ocena linearnega regresijskega modela potrošnje z odloženo odvisno spremenljivko v Nemčiji 34 Ocena linearnega modela potrošnje v Avstriji _________________________________________ 35 Ocena dvojno logaritemskega modela potrošnje Avstrije _______________________________ 36 Ocena linearnega regresijskega modela potrošnja Avstrije z odloženo odvisno spremenljivko _ 37. 7. STANDARDIZIRANI KOEFICIENTI .......................................................................... 39 i.

(8) 7.1 7.2 7.3. Standardizirani koeficienti Grčije ___________________________________________________ 39 Standardizirani koeficienti Nemčije _________________________________________________ 40 Standardizirani koeficienti Avstrije _________________________________________________ 41. 8. ANALIZA PRIMERNOSTI OCENJENIH MODELOV IN IZBOR ............................ 42. 8.1 RESET test _____________________________________________________________________ 42 8.1.1 RESET-test modelov potrošnje v Grčiji .................................................................................... 43 8.1.2 RESET-test modelov potrošnje v Nemčiji ................................................................................ 45 8.1.3 RESET-test modelov potrošnje v Avstriji .................................................................................. 46 8.2 Primerjava razlagalne moči modelov z Box-Cox testom _________________________________ 47 8.2.1 Box-Cox test primerjave modelov potrošnje v Grčiji ............................................................... 48 8.3 Primerjava determinacijskih koeficientov 𝑹𝟐 _________________________________________ 48 8.4 Ocena stabilnosti parametrov regresijskih modelov (Chow-test) _________________________ 49 8.4.1 Chow-test modela potrošnje v Grčiji ....................................................................................... 49 8.4.2 Chow-test modela potrošnje v Nemčiji ................................................................................... 50 8.4.3 Chow-test modela potrošnje v Avstriji .................................................................................... 50 8.5 Izbira najprimernejšega modela potrošnje v Grčiji _____________________________________ 51. 9 PREVERJANJE VELJAVNOSTI PREDPOSTAVK METODE NAJMANJŠIH KVADRATOV ........................................................................................................................... 52 9.1 Predpostavka normalne porazdelitve _______________________________________________ 52 9.1.1 Jarque-Bera test normalne porazdelitve modela potrošnje v Grčiji ........................................ 53 9.1.2 Jarque-Bera test normalne porazdelitve modela potrošnje v Nemčiji .................................... 53 9.1.3 Jarque-Bera test potrošnje v Avstriji ....................................................................................... 54 9.1.4 Drugi testi normalne porazdelitve........................................................................................... 54 9.2 Avtokorelacija __________________________________________________________________ 55 9.2.1 Analiza prisotnosti avtokorelacije v linearnem modelu potrošnje Grčije................................ 55 9.2.2 Durbin-Watson test avtokorelacije – Grčija ............................................................................ 55 9.2.3 Breusch – Godfreyev test avtokorelacije poljubnega reda – Grčija......................................... 56 9.2.4 Analiza prisotnosti avtokorelacije v modelu potrošnje Nemčije in Avstrije ............................ 58 9.2.5 Durbinov h-test avtokorelacije prvega reda v modelu potrošnje Nemčije in Avstrije ............. 58 9.2.6 Breusch-Godfreyev test avtokorelacije poljubnega reda v modelu potrošnje Nemčije in Avstrije 60 9.3 Heteroskedastičnost _____________________________________________________________ 60 9.3.1 Grafična analiza prisotnosti heteroskedastičnosti v modelih potrošnje izbranih držav .......... 62 9.3.2 Breusch-Paganov in Glejserjev test heteroskedastičnosti modelov potrošnje v izbranih državah 63 9.4 Multikolinearnost _______________________________________________________________ 64 9.4.1 Grafična analiza prisotnosti multikolinearnosti v ocenjenih modelih izbranih držav .............. 65 9.4.2 Odkrivanje multikolinearnosti z VIF in 𝑹𝟐 v modelih potrošnje izbranih držav ...................... 66 9.4.3 Odpravljanje prisotnosti multikolinearnosti v modelu potrošnje Avstrije .............................. 67 9.5 Odpravljanje heteroskedastičnosti in avtokorelacije v modelu potrošnje Grčije _____________ 69 9.5.1 Odpravljanje avtokorelacije v linearnem modelu potrošnje Grčije ......................................... 69 9.5.2 Odpravljanje heteroskedastičnosti v linearnem modelu potrošnje Grčije .............................. 71. 10 SKLEP .............................................................................................................................. 73 11 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 75 12 PRILOGE: ........................................................................................................................ 76 12.1 Kazalo vsebine prilog ____________________________________________________________ 76.

(9) KAZALO SLIK SLIKA 1: BDP EVROPSKIH DRŽAV KOT ODSTOTEK BDP EU (28)..................................................................... 3 SLIKA 2: DELEŽ POTROŠNJE V BDP-JU V DRŽAVI NEMČIJI ............................................................................ 4 SLIKA 3: SPREMEMBA BDP-JA IN POTROŠNJE V ODSTOTKIH GLEDE NA PREJŠNJE LETO ............................. 5 SLIKA 4: DELEŽI GLAVNIH KATEGORIJ IZDATKOV V POTROŠNJI NEMČIJE ..................................................... 6 SLIKA 5: BDP NA PREBIVALCA AVSTRIJE ....................................................................................................... 7 SLIKA 6: DELEŽ POTROŠNJE V BDP-JU V AVSTRIJI, EU (28) IN EO (19) .......................................................... 8 SLIKA 7: DELEŽI GLAVNIH KATEGORIJ IZDATKOV V POTROŠNJI AVSTRIJE ..................................................... 9 SLIKA 8: DELEŽ POTROŠNJE V BDP-JU V GRČIJI, EU(28) IN EO(19) ............................................................... 9 SLIKA 9: SPREMEMBA POTROŠNJE IN BDP-JA V ODSTOTKIH GLEDE NA PREJŠNJE LETO V GRČIJI,............. 10 SLIKA 10: DELEŽI GLAVNIH KATEGORIJ IZDATKOV V POTROŠNJI GRČIJE ..................................................... 11 SLIKA 11: STATISTIČNE ZNAČILNOSTI SPREMENLJIVK RCONS, RGDP IN I DRŽAVE GRČIJE .......................... 17 SLIKA 12: STATISTIČNE ZNAČILNOSTI SPREMENLJIVK RCONS, RGDP, I IN RCONS_1 DRŽAVE NEMČIJE ...... 18 SLIKA 13: STATISTIČNE ZNAČILNOSTI SPREMENLJIVK RCONS, RGDP, I IN RCONS_1 DRŽAVE AVSTRIJE ...... 19 SLIKA 14: RAZSEVNI GRAFIKONI VPLIVOV POJASNJEVALNIH SPREMENLJIVK NA RCONS V PRIMERU GRČIJE .......................................................................................................................................................... 21 SLIKA 15: RAZSEVNI GRAFIKONI VPLIVOV POJASNJEVALNIH SPREMENLJIVK NA RCONS V PRIMERU NEMČIJE ........................................................................................................................................... 22 SLIKA 16: RAZSEVNI GRAFIKONI VPLIVOV POJASNJEVALNIH SPREMENLJIVK NA RCONS V PRIMERU AVSTRIJE ........................................................................................................................................... 23 SLIKA 17: OCENA LINEARNEGA MODELA POTROŠNJE GRČIJE.................................................................... 27 SLIKA 18: OCENA DVOJNO LOGARITEMSKEGA MODELA POTROŠNJE GRČIJE ............................................ 29 SLIKA 19: OCENA LINEARNEGA MODELA Z ODLOŽENO SPREMENLJIVKO POTROŠNJE GRČIJE .................. 30 SLIKA 20: OCENA LINEARNEGA MODELA POTROŠNJE NEMČIJE ................................................................ 31 SLIKA 21: OCENA DVOJNO LOGARITEMSKEGA MODELA POTROŠNJE NEMČIJE ......................................... 33 SLIKA 22: OCENA LINEARNEGA MODELA Z ODLOŽENO SPREMENLJIVKO NEMČIJE ................................... 34 SLIKA 23: OCENA LINEARNEGA MODELA POTROŠNJE AVSTRIJE ................................................................ 35 SLIKA 24: OCENA DVOJNO LOGARITEMSKEGA MODELA POTROŠNJE AVSTRIJE ......................................... 36 SLIKA 25: OCENA LINEARNEGA MODELA POTROŠNJE Z ODLOŽENO ODVISNO SPREMENLJIVKO AVSTRIJE 37 SLIKA 26: RAZSEVNI GRAFIKONI MED OSTANKI IN OCENAMI MODELOV POTROŠNJE GRČIJE. .................. 43 SLIKA 27: RAZSEVNI GRAFIKONI MED OSTANKI IN OCENAMI MODELOV POTROŠNJE NEMČIJE. .............. 45 SLIKA 28: RAZSEVNI GRAFIKONI MED OSTANKI IN OCENAMI MODELOV POTROŠNJE AVSTRIJE. .............. 46 SLIKA 29: JARQUE-BERA TEST NORMALNE RAZPOREDITVE MODELA POTROŠNJE GRČIJE ........................ 53 SLIKA 30: JARQUE-BEERA TEST NORMALNE RAZPOREDITVE MODELA POTROŠNJE NEMČIJE ................... 53 SLIKA 31: JARQUE-BERA TEST NORMALNE RAZPOREDITVE MODELA AVSTRIJE ......................................... 54 SLIKA 32: GRAFIČNA ANALIZA PRISOTNOSTI AVTOKORELACIJE V MODELU GRČIJE ................................... 55 SLIKA 33: PREVERJANJE DOMNEV O PRISOTNOSTI AVTOKORELACIJE. ....................................................... 56 SLIKA 34: BREUSCH-GODFREYEV TEST AVTOKORELACIJE PRVEGA REDA MODELA GRČIJE. ....................... 57 SLIKA 35: BREUSCH-GODFREYEV TEST AVTOKORELACIJE ČETRTEGA REDA MODELA GRČIJE ..................... 57 SLIKA 36: GRAFIČNA ANALIZA PRISOTNOSTI AVTOKORELACIJE V MODELU NEMČIJE. ............................... 58 SLIKA 37: GRAFIČNA ANALIZA PRISOTNOSTI AVTOKORELACIJE V MODELU AVSTRIJE ................................ 58 SLIKA 38: RAZSEVNA GRAFIKONA MED POJASNJEVALNIMA SPREMENLJIVKAMA IN KVADRATI OSTANKOV V MODELU POTROŠNJE GRČIJE ......................................................................................................... 62 SLIKA 39: RAZSEVNA GRAFIKONA MED POJASNJEVALNIMA SPREMENLJIVKAMA IN KVADRATI OSTANKOV V MODELU POTROŠNJE NEMČIJE ..................................................................................................... 62 SLIKA 40: RAZSEVNI GRAFIKONI MED POJASNJEVALNIMI SPREMENLJIVKAMI IN KVADRATI OSTANKOV V MODELU POTROŠNJE AVSTRIJE ........................................................................................................ 63 SLIKA 41: RAZSEVNI GRAFIKON SPREMENLJIVK RGDP IN I LINEARNEGA MODELA POTROŠNJE GRČIJE .... 65 SLIKA 42: RAZSEVNI GRAFIKON SPREMENLJIVK RGDP IN RCONS_1 MODELA POTROŠNJE NEMČIJE ........ 65 SLIKA 43: RAZSEVNI GRAFIKONI SPREMENLJIVK RGDP, I IN RCONS_1 MODELA POTROŠNJE AVSTRIJE ..... 66. iii.

(10) SLIKA 44: TRANSFORMACIJA SPREMENLJIVK RGDP, I IN RCONS_1 V MODELU AVSTRIJE ........................... 68 SLIKA 45: VIF VREDNOSTI TRANSFORMIRANIH SPREMENLJIVK RGDP, I IN RCONS_1 MODELA AVSTRIJE .. 68 SLIKA 47: ODPRAVLJANJE AVTOKORELACIJE Z UVEDBO DIFERENC V MODELU GRČIJE .............................. 69 SLIKA 48: BREUSCH-GODFREYEV TEST AVTOKORELACIJE TRANSFORMIRANEGA MODELA GRČIJE ............ 70 SLIKA 49: BREUSCH-GODFREYEV TEST AVTOKORELACIJE ČETRTEGA REDA TRANSFORMIRANEGA MODELA GRČIJE ............................................................................................................................................... 70 SLIKA 50: GLEJSERJEV TEST HETEROSKEDASTIČNOSTI TRANSFORMIRANEGA MODELA GRČIJE ................ 71 SLIKA 51: BREUSCH- PAGANOV TEST HETEROSKEDASTIČNOSTI TRANSFORMIRANEGA MODELA GRČIJE.. 71. KAZALO TABEL TABELA 1:STANDARDIZIRANI KOEFICIENTI MODELOV POTROŠNJE GRČIJE. ............................................... 39 TABELA 2: STANDARDIZIRANI KOEFICIENTI MODELOV POTROŠNJE NEMČIJE. ........................................... 40 TABELA 3: STANDARDIZIRANI KOEFICIENTI MODELOV POTROŠNJE AVSTRIJE............................................ 41 TABELA 4: REZULTATI RESET-TESTA MODELOV POTROŠNJE GRČIJE. ........................................................... 43 TABELA 5: REZULTATI RESET-TESTA MODELOV POTROŠNJE NEMČIJE. ....................................................... 45 TABELA 6: REZULTATI RESET-TESTA MODELOV POTROŠNJE AVSTRIJE. ....................................................... 46 TABELA 7: REZULTATI CHOW-TESTA MODELOV POTROŠNJE GRČIJE. .......................................................... 49 TABELA 8: REZULTATI CHOW-TESTA MODELA POTROŠNJE NEMČIJE. ......................................................... 50 TABELA 9: REZULTATI CHOW-TESTA MODELA POTROŠNJE AVSTRIJE. ......................................................... 50 TABELA 10: VREDNOSTI TESTOV NORMALNE RAZPOREDITVE. .................................................................. 54 TABELA 11: VREDNOSTI H-STATISTIKE MODELA NEMČIJE IN AVSTRIJE. ..................................................... 59 TABELA 12: VREDNOSTI F-STATISTIKE IN NJIHOVE VERJETNOSTI BREUSCH-GODFREYEVEGA TESTA AVTOKORELACIJE POLJUBNEGA REDA. ............................................................................................. 60 TABELA 13: VREDNOSTI F-STATISTIKE MODELOV POTROŠNJE V GRČIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI ................... 63 TABELA 14: VREDNOSTI VIF POJASNJEVALNIH SPREMENLJIVK MODELOV POTROŠNJE IZBRANIH DRŽAV. 66 TABELA 15: DETERMINACIJSKI KOEFICIENTI MODELOV IN POJASNJEVALNIH SPREMENLJIVK IZBRANIH DRŽAV ............................................................................................................................................... 67. SEZNAM OKRAJŠAV MNK ECB BDP EU (28) EO (19) JB NeNaLiCe NVK SVK RESET VIF DW. Metoda najmanjših kvadratov Evropska centralna banka Bruto domači proizvod Evropska unija – 28 držav Evroobmočje – 19 držav Jarque – Bera Nepristranska najboljša linearna cenilka Najmanjša vsota kvadratov Skupna vsota kvadratov Regression Specification Error Test Variančni inflacijski faktor Durbin – Watson.

(11) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Potrošnja predstavlja približno dve tretjini bruto domačega proizvoda držav in je pomemben vir agregatnega povpraševanja v gospodarstvu. Kadar potrošniki nenadoma spremenijo svoje navade, ima to močne posledice na gospodarsko rast in kratkoročne poslovne cikle. Razumevanje potrošnje na agregatni ravni in potrošnikovega vedenja na ravni posameznika predstavlja pomembno področje raziskav ekonomske vede. Velika recesija v 2008 nas je opomnila, kako težke posledice nosijo gospodarske in finančne krize za posameznikovo življenje. Pokazala je, kako težko je ponovno stimulirati agregatno povpraševanje in vzpodbuditi gospodarsko rast. Razumevanje potrošnje in spremenljivk, ki nanjo vplivajo, je pomemben kos sestavljanke pri reševanju prihodnjih kriz. Ekonometrija je veda, ki združuje statistične metode z ekonomsko teorijo. Pomaga nam empirično preveriti, ali teorije ekonomistov vzdržijo preizkus v realnem gospodarstvu z realnimi podatki in se jih torej lahko poslužujemo pri reševanju gospodarskih problemov. Ekonometrične metode nam omogočajo, da boljše razumemo svojo ekonomsko realnost in omogočajo centralnim bankam in državi voditi ustrezno monetarno in fiskalno politiko. V delu diplomskega projekta bomo analizirali veljavnost ekonomske teorije potrošnje. Preverili bomo, ali spremenljivke, ki jih ponuja teorija, zares pojasnjujejo agregatno potrošnjo držav. Ocenili bomo multivariatne regresijske modele in preverili njihovo primernost pri ocenjevanju potrošnje v Grčiji, Nemčiji in Avstriji.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave Namen dela diplomskega projekta je s pomočjo ekonometričnih metod oceniti model potrošnje in analizirati vpliv izbranih pojasnjevalnih spremenljivk na potrošnjo v Grčiji, Nemčiji in Avstriji. Cilji diplomske naloge so naslednji: • • • • • • •. opredeliti ekonomsko teorijo potrošnje predstaviti agregatno potrošnjo v Grčiji, Nemčiji in Avstriji na podlagi ekonomske teorije izbrati pojasnjevalne spremenljivke potrošnje preveriti statistične lastnosti izbranih spremenljivk oceniti linearni, dvojno logaritemski in linearni model potrošnje z odloženo spremenljivko za vse izbrane države analizirati ocenjene modele in izbrati najboljšega preveriti veljavnosti predpostavk metode najmanjših kvadratov. V delu diplomskega projekta bomo preverjali naslednje tri hipoteze: 𝐻1 : 𝐵𝐷𝑃 𝑖𝑚𝑎 𝑝𝑜𝑧𝑖𝑡𝑖𝑣𝑒𝑛 𝑣𝑝𝑙𝑖𝑣 𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑡𝑟𝑜š𝑛𝑗𝑜 𝑣 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑚𝑜𝑑𝑒𝑙𝑖ℎ. 𝐻2 : 𝑉𝑒𝑙𝑖𝑘𝑎 𝑟𝑒𝑐𝑒𝑠𝑖𝑗𝑎 𝑝𝑜𝑣𝑧𝑟𝑜č𝑖 𝑠𝑡𝑟𝑢𝑘𝑡𝑢𝑟𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑚𝑏𝑜 𝑝𝑜𝑡𝑟𝑜š𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑚𝑜𝑑𝑒𝑙𝑖ℎ. 1.

(12) 𝐻3 : 𝑂𝑐𝑒𝑛𝑗𝑒𝑛𝑖 𝑚𝑜𝑑𝑒𝑙𝑖 𝑧𝑎𝑑𝑜𝑠𝑡𝑖𝑗𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑣𝑘𝑎𝑚 𝑚𝑒𝑡𝑜𝑑𝑒 𝑛𝑎𝑗𝑚𝑎𝑛𝑗š𝑖ℎ 𝑘𝑣𝑎𝑑𝑟𝑎𝑡𝑜𝑣.. 1.3 Predpostavke in omejitve Pri izvajanju analize bomo predpostavljali, da je metoda najmanjših kvadratov, ki jo bomo uporabili, primerna za ocenjevanje regresijskih modelov potrošnje v Grčiji, Nemčiji in Avstriji. Prav tako predpostavljamo, da lahko spremenljivke iz splošnih ekonomskih modelov potrošnje uporabimo pri ocenjevanju osebne potrošnje z realnimi podatki obravnavanih držav. Z obzirom na tehnično zahtevnost ocenjevanja modela z velikim številom pojasnjevalnih spremenljivk se bomo pri izbiri le-teh omejili na spremenljivke razpoložljivega dohodka, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Analizirali bomo dva multivariatna modela z dvema in en multivariatni model s tremi pojasnjevalnimi spremenljivkami. Pri naši raziskavi bomo uporabili kvartalne podatke in vzorec omejili na obdobje med leti 2003 in 2018 in na države Grčijo, Nemčijo in Avstrijo. Regresijski model bomo ocenili za agregatno potrošnjo gospodinjstev v izbranih državah in ne bomo podrobneje opredelili posameznih kategorij potrošnje ali ocenjevali vpliva izbranih spremenljivk na te kategorije.. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V prvem delu bomo uporabili metodo deskripcije. Opredelili bomo ekonomska teoretična izhodišča in predstavili agregatno potrošnjo posameznih držav. V drugem delu bomo uporabili metodo analize, kjer bomo analizirali ocenjene modele in vplive izbranih spremenljivk na potrošnjo v posameznih državah. Z metodama komparacije in klasifikacije bomo primerjali različne funkcijske oblike ocenjenih modelov in izbrali najprimernejšega za posamezno državo. Analizirali bomo potrošnjo na ravni celotne države, zato lahko našo analizo označimo kot makroekonomsko. Prav tako je analiza dinamična, saj raziskujemo vplive na potrošnjo v določenem časovnem razponu. Osredotočili se bomo na ekonometrične in statistično-matematične metode raziskovanja, pri katerih bomo uporabljali programsko opremo Eviews 10 in Microsoft Excel. Dobljene rezultate bomo interpretirali ter podprli ali ovrgli s pomočjo strokovnih knjig, torej bomo uporabili metodo sinteze. Med kvantitativne metode, ki jih bomo uporabili, sodi metoda najmanjših kvadratov, Breusch-Paganov test heteroskedastičnosti, Box-Coxov test, RESET-test in drugi.. 2.

(13) 2 PREDSTAVITEV POTROŠNJE IN OSNOVNIH GOSPODARSKIH ZNAČILNOSTI IZBRANIH DRŽAV 2.1 Nemčija Nemčija je s približno 80 milijoni ljudi in 4,45 bilijoni € bruto domačega proizvoda peto največje gospodarstvo na svetu (OECD, 2018). Je ena izmed ustanovnih držav zdajšne Evropske unije in je članica Ekonomske in monetarne unije od 1. januarja 1999. Je največje evropsko gospodarstvo in z 1,73 € bilijona izvoza največji evropski izvoznik. Na sliki 1 imamo grafično predstavljene deleže potrošnje posameznih držav v celotni potrošnji EU (28), na kateri smo posebej izpostavili države, ki so predmet naše ekonometrične analize. Po podatkih Eurostata (2019) je nemško gospodarstvo predstavljajo 21 % bruto domačega proizvoda Evropske unije v letu 2018. Nemčiji sledita Združeno Kraljestvo in Francija, ki pa po tej metriki zaostaja za približno 6 odstotnih točk. Ostale države prispevajo k BDP-ju Evropske Unije znatno manjše deleže, medkaterimi Grčija prispeva 1,2 % in Avstrija 2,4 % k celotnemu BDP-ju EU (28). Slika 1: BDP evropskih držav kot odstotek BDP EU (28). Malta Cyprus Latvia Estonia Slovenia Lithuania Croatia Bulgaria Luxembourg Slovakia Hungary Greece Romania Portugal Czechia Finland Denmark Ireland Austria Belgium Sweden Poland Netherlands Spain Italy France United Kingdom Germany. 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 0,4 0,6 0,8 1,2 1,3 1,3 1,3 1,5 1,9 2,0 2,4 2,8 2,9 3,1 4,9 7,6 11,1 14,8 15,1 21,0 0,0. 5,0. 10,0. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 3. 15,0. 20,0.

(14) Najbolj pomembni sektorji v nemškem gospodarstvu v 2018 so bili industrija s 25,8 % BDP-ja, sledijo javna uprava, obramba, izobrazba, zdravstvo in javna dela z 18, 2% ter prodaja na debelo in na drobno, transport in storitve nastanitev s 16,3 % (EUROPA, 2019) Na sliki 2 je prikazan delež potrošnje v BDP-ju za Nemčijo, EU (28) ter za države EO (19). Slika 2: Delež potrošnje v BDP-ju v državi Nemčiji 58,0 57,0 56,0 55,0 54,0 53,0 52,0 51,0 50,0. European Union(28). Euro area (19). Germany. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 Delež agregatne potrošnje nemških gospodinjstev je v celotnem opazovanem obdobju pod nivojem agregatne potrošnje na ravni celotne EU (28) in EO (19). Opazimo, da potrošnja nemških gospodinjstev predstavlja približno polovico nemškega BDP-ja v opazovanem obdobju oziroma približno 1,7 € bilijona v letu 2018. Najvišje vrednosti zasledimo v letih 2001, 2005 in 2009, ko potrošnja predstavlja približno 55 % nemškega BDP-ja. Iz slike je razviden trend upadanja potrošnje kot odstotek nemškega BDP-ja v opazovanem obdobju. Iz tega lahko sklepamo, da je nemški BDP v opazovanem obdobju naraščal hitreje kot potrošnja nemških gospodinjstev.. 4.

(15) Prejšno trditev lahko grafično analiziramo s pogledom na sliko 3, na kateri imamo predstavljeno letno gibanje BDP-ja in potrošnje Nemčije in EO (19). Posamezna podatkovna točka na sliki predstavlja spremembo glede na predhodno leto. Slika 3: Sprememba BDP-ja in potrošnje v odstotkih glede na prejšnje leto 6,0 4,0. 2,0 0,0 -2,0 -4,0 -6,0 -8,0 European Union (28) BDP. Evro območje (19) BDP. Nemčija BDP. European Union (28) cons. Evro območje (19) cons. Nemčija cons. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019. Z grafično analizo slike 3 potrdimo našo domnevo, da je nemški BDP rasel hitreje kot potrošnja gospodinjstev v opazovanem obdobju. Izjemoma je potrošnja rasla hitreje v letih 2003 in 2009, medtem ko je v letih 2015 in 2016 bila enaka rasti BDP-ja. Iz slike opazimo tudi, da je nemški BDP v letih, ki so vodila do Velike Recesije in v celotnem obdobju po njej rastel hitreje kot BDP devetnajstih držav EO (19). Zanimiv je kontrast v rasti nemške potrošnje v primerjavi s potrošnjo EO (19) pred in po Veliko recesijo leta 2007. V letih pred recesijo je nemška potrošnja rasla na nižji stopnji kot potrošnja držav EO (19). Po letu 2008 opazimo obraten trend, z izjemo v letu 2010. To nakazuje na dejstvo, da so nemška gospodinjstva po Veliki Recesiji bolje okrevala kakor gospodinjstva preostalih držav EO (19). Opazimo tudi, da je bila negativna rast agregatne potrošnje gospodinjstev na ravni EO (19) v času recesije veliko močnejša kot pri nemških gospodinjstvih, ki so zabeležile minimalen upad potrošnje v istem obdobju. Na sliki 4 prikazujemo razčljeneno agregatno potrošnjo nemških gospodinjstev po glavnih kategorijah za leto 2018. Eurostat (2019) členi končno potrošnjo gospodinjstev na več različnih kategorij, mi pa se bomo pri grafični analizi osredotočili na 12 glavnih.. 5.

(16) Slika 4: Deleži glavnih kategorij izdatkov v potrošnji Nemčije Food and non-alcoholic beverages. Alcoholic beverages, tobacco and narcotics. 11%. 13%. Clothing and footwear. 3% 5%. 1%. Housing, water, electricity, gas and other fuels. 5% Furnishings, household equipment and routine household maintenance Health. 9%. Transport. 3%. 23%. Communications. Recreation and culture. 15% 5%. Education. 7%. Restaurants and hotels. Miscellaneous goods and services. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 Največji delež (23 %) v potrošnji nemških gospodinjstev predstavlja kategorija izdakov za stanovanje, vodo, elektriko in drugo gorivo, sledi kategorija transport (15 %) in kategorija mešanih dobrin in storitev (13 %) ter kategorija hrane in brezalkoholnih pijač (11 %). Najmanj nemška gospodinjstva porabijo za izobrazbo (1 %), vendar moramo biti pri tej številki pozorni na dejstvo, da to predstavlja primarno izobrazbo, ki je v Nemčiji za državljane javna in financirana s strani države. Med manj zastopanimi kategorijami potrošnje sta še komunikacija (3 %) in izdatki za alkoholne pijače, tobak in narkotike (3 %) (Eurostat, 2019).. 6.

(17) 2.2 Avstrija Avstrija je članica Evropske Unije od 1. januarja 1995 in članica Ekonomske in monetarne unije od njene ustanovitve 1. januarja 1999. Z gospodarskega vidika, glede na delež BDP-ja v celotnem BDP-ju EU (28) je Avstrija na 10. mestu in med večjimi in razvitejšimi državami z 2,4 % deležem v BDP-ju EU (28). Delež BDP-ja Avstrije v BDPju Evropske unije je razviden s slike 5. Z vidika bruto domačega proizvoda na prebivalca, ki v letu 2018 znaša 38.000 €, je visoko nad povprečjem EU (28) in EO (19). Na sliki 5 so prikazane vrednosti BDP-ja na prebivalca v obdobju med leti 2000 in 2018 (Eurostat, 2019). Vidimo, da je avstrijski BDP na prebivalca v celotnem opazovanem obdobju nad BDP-jem na prebivalca EU (28) in EO (19). Razlika v opazovani metriki se v zadnjih letih povečuje in razberemo lahko, da avstrijski BDP na prebivalca raste hitreje kot BDP na prebivalca EU (28) in EO (19) (Eurostat, 2019). Slika 5: BDP na prebivalca Avstrije 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000. 5.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 European Union - 28 countries. Euro area (19 countries). Austria. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 Najpomembnejši sektorji avstrijskega gospodarstva v 2018 so bili prodaja na debelo in drobno, transport in nastanitve z 22,9 %, industrija z 21,6 % in javna uprava, obramba, izobrazba, zdravtsvo ter javna dela s 17,5 % (European Union, 2019). Na sliki 6 je naveden delež potrošnje v domačem BDP-ju za Avstrijo in države EU (28) ter EO (19). S slike je razvidno, da je delež potrošnje v avstrijskem BDP-ju v celotnem obdobju pod deležema potrošnje v BDP-ju za države EU (28) in EO (19) (Eurostat, 2019). V celotnem opazovanem obdobju je za približno 4 odstotne točke nižji od EU (28) in za približno 3 odstotne točke nižji od EO (19). Podobno kot v primeru Nemčije opazimo trend zniževanja, z najnižjo vrednostjo zabeleženo v letu 2018 pri 49,5 % BDP-ja. Med leti 2006 in 2008, ki sovpada s časom Velike recesije opazimo strm padec deleža potrošnje v avstrijskem BDP-ju, ki v letu 2009 zraste nazaj na pred krizno raven. Očitno je, da je gospodarska kriza imela vpliv na potrošniško vedenje v Avstriji. Ali je vpliv krize bil tako močan, da je spremenil potrošniško vedenje v celotnem opazovanem obdobju naše 7.

(18) ekonometrične analize (2003–2018) in bi morali oceniti dva ekonometrična modela pri ocenjevanju potrošnje bomo preverili s Chow-testom. Slika 6: Delež potrošnje v BDP-ju v Avstriji, EU (28) in EO (19) 57,0 56,0 55,0 54,0 53,0 52,0 51,0 50,0. 49,0. European Union (28). Euro area (19). Austria. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 Na sliki 7 smo potrošnjo avstrijskih gospodinjstev razčlenili na 12 najpomembnejših kategorij s pripadajočimi deleži v celotni potrošnji za leto 2018 (Eurostat, 2019). Največji delež izdatkov povprečnega avstrijskega gospodinjstva s 23 % predstavljajo izdatki za stanovanje, vodo, elektriko in druga goriva tako kot pri nemških gospodinjstvih. Sledi kategorija restavracije in hoteli s 13 %, nato pa si 10 % delež delijo kategorije rekreacija, hrana in brezalkoholne pijače ter kategorija mešanih dobrin in storitev. Najmanjši delež avstrijska gospodinjstva, zahvaljujoč javnemu šolstvu, namenijo izobrazbi z 0,9 % deležem v celotni potrošnji. Temu sledi kategorija komunikacije z 2 % deležem in kategorija izdatkov za izdatki za alkoholne pijače, tobak in narkotike s 3,3 %.. 8.

(19) Slika 7: Deleži glavnih kategorij izdatkov v potrošnji Avstrije Food and non-alcoholic beverages Alcoholic beverages, tobacco and narcotics. 10%. 10%. Clothing and footwear. 3% Housing, water, electricity, gas and other fuels. 6%. 13%. Furnishings, household equipment and routine household maintenance. Health. 1% Transport. 10%. 23%. Communications. Recreation and culture. Education. 2% 12% 4%. 6%. Restaurants and hotels Miscellaneous goods and services. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019. 2.3 Grčija Grčija je med gospodarsko šibkejšimi državami, katere potrošnja predstavlja 1,2 % BDPja EU (28) in je s tem po podatkih Eurostat-a (2019) na 17. mestu med vsemi državami EU (28). Na sliki 8 je prikazano gibanje deleža potrošnje v BDP-ju za Grčijo in države EU (28) ter EO (19) po podatkih Eurostata (2019). Slika 8: Delež potrošnje v BDP-ju v Grčiji, EU(28) in EO(19) 70,0. 68,0 66,0 64,0 62,0 60,0 58,0 56,0 54,0 52,0 50,0. European Union (28). Euro area (19). Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 9. Greece.

(20) Iz slike 8 opazimo, da je delež potrošnje v BDP-ju pri Grčiji veliko večji kot pri državah EU (28) in EO (19). Največjo vrednost zabeležimo v letu 2013, ko je potrošnja predstavljala 68 % grškega BDP-ja, najnižjo pa v letu 2004, ko je potrošnja znašala 62,3 % grškega BDP-ja. Tako je delež potrošnje v grškem BDP-ju v opazovanem obdobju za 6 do 13 odstotnih točk večji od evropskega povprečja, določenega z vrednostmi EU (28) in EO (19). Visoki delež potrošnje v grškem BDP-ju je skladen z ekonomsko teorijo, ki trdi, da je varčevanje luksuzna dobrina in da revnejša gospodarstva namenijo večji delež svojega dohodka potrošnji kot bogatejša (Samuelson & Nordhaus 2009, str. 411). Z drugimi besedami, izdatki kot odstotek razpoložljivega dohodka so pri gospodinjstvih z nizkim razpoložljivim dohodkom večji kot pri gospodinjstvih z visokim. Slika 9: Sprememba potrošnje in BDP-ja v odstotkih glede na prejšnje leto v Grčiji, EU (28) in EO (19) 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0. -2,0 -4,0 -6,0 -8,0 -10,0 European Union (28) BDP. Euro area (19) BDP. Greece - BDP. European Union (28) cons. Euro area (19) cons. Greece - cons. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 Na sliki 9 je predstavljeno gibanje potrošnje in BDP-ja za Grčijo, EU (28) in EO (19). Podatki so letni in vsaka podatkovna točka predstavlja odstotno spremembo glede na predhodno leto. Z uporabo grafične analize ugotovimo, da sta potrošnja in BDP Grčije v letih pred krizo rastli hitreje kot potrošnja in BDP v državah EU (28) in EO (19). Tako je v letu 2003 grški BDP zrastel za 4 odstotne točke več kot BDP v državah EU (28), v letu 2002 pa je bila rast grške potrošnje v primerjavi s predhodnjim letom za 3,7 odstotne točke višja kot rast potrošnje v EU (28). Z začetkom Velike Recesije opazimo enak trend močnejšega gibanja potrošnje in BDP-ja v Grčiji, vendar gre v tem primeru za negativno rast. Tako grški BDP v letu 2018 zabeleži prvi padec glede na predhodno obdobje v opazovanem obdobju, ko pade za 0,3 %. Med leti 2008 in 2013 se grško gospodarstvo vsako leto skrči, z največjim padcem v letu 2011 z -9,1 %. Enak trend seveda opazimo tudi pri vedenju grških potrošnikov. Potrošnja v Grčiji v letu 2009 zabeleži prvo negativno rast, ki se nadaljuje do leta 2013. V letu 2011 je sprememba glede na predhodno obdobje največja, ko grška gospodinjstva potrošijo kar 10 % manj kot v letu 2010 (Eurostat, 2019).. 10.

(21) Za konec pregleda potrošnje v Grčiji poglejmo še posamezne deleže izdatkov po kategorijah v celotni potrošnji grških gospodinjstev. Na sliki 10 so navedeni deleži potrošnje za glavne izdatkovne kategorije. Podatki so zbrani iz podatkovne baze Eurostat (2019) za leto 2018. Slika 10: Deleži glavnih kategorij izdatkov v potrošnji Grčije Food and non-alcoholic beverages Alcoholic beverages, tobacco and narcotics. 7%. Clothing and footwear. 17% Housing, water, electricity, gas and other fuels. 15% 5% 2%. 4% 5%. Furnishings, household equipment and routine household maintenance Health Transport Communications. 4%. Recreation and culture. 20% 14%. Education Restaurants and hotels. 4% 3%. Miscellaneous goods and services. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 Največji delež izdatkov v potrošnji grških gospodinjstev predstavljajo izdatki za stanovanje, vodo, elektriko in druga goriva z 19,8 %. Sledijo jim izdatki za hrano in brezalkoholne pijače z 16,9 % ter izdatki za restavracije in hotele s 15,4 %. Velik delež izdatkov za grška gospodinjstva predstavlja tudi transport s 13,6 %. Najmanj izdatkov Grki namenijo izobrazbi, ki obsega 2,1 % celotne potrošnje. Temu sledijo izdatki za stanovanjsko opremo in izdatki za rutinsko vzdrževanje doma z 2,8 %, za oblačila in obutev pa grška gospodinjstva namenijo 3,7 % celotne potrošnje (Eurostat, 2019).. 11.

(22) 3 TEORETIČNA IZHODIŠČA Potrošnja sestoji iz izdatkov gospodinjstev namenjenih nakupu dobrin in storitev. Razdelimo jo v tri kategorije: izdatki za nakup potrošnih dobrin (hrana, oblačila), izdatki za nakup trajnostnih dobrin (avtomobili, pohištvo) in izdatke za nakup storitev (lepotne storitve, privatno zdravstvo). Je največja izmed štirih komponent, ki ob investicijah, javnih izdatkih in neto izvozu sestavljajo BDP s približno dvo tretinjskim deležem (Mankiw 2009, str. 27 in 61). Zaradi velikega deleža potrošnje v celotnem BDP-ju imajo odločitve gospodinjstev glede alokacije svojega dohodka in njihove potrošniške navade velik vpliv na dolgoročno gospodarsko rast ter na fluktuacije poslovnih ciklov (Samuelson & Nordhaus 2009, str. 416). To je vzpodbudilo makroekonomiste, da svojo pozornost namenijo raziskovanju potrošniškega vedenja in proučevanju agregatne potrošnje.. 3.1 Potrošna funkcija Gospodinjstva v zameno za svoje faktorje produkcije, ki so v obliki dela ali lastništva kapitala, prejemajo dohodek. Del dohodka gospodinjstva namenijo plačilu davkov neodvisno od svojih preferenc. Del dohodka, ki je gospodinjstvom na voljo za porabo po plačilu davkov, imenujemo razpoložljivi dohodek (Mankiw 2014, str. 61). Predpostavljamo, da je raven potrošnje neposredno pozitivno odvisna od razpoložljivega dohodka. Večji kot je razpoložljivi dohodek gospodinjstev, več bodo ta trošila. Odvisnost označimo z naslednjo enačbo: 𝐶 = 𝑀𝑃𝐶(𝑌 − 𝑇) kjer MPC predstavlja mejno nagnjenost k potrošnji, torej delež dodatne enote razpoložljivega dohodka, ki ga gospodinjstva potrošijo in katerega vrednost se giblje med 0 in 1. Y predstavlja dohodek gospodinjstev in T davke, torej desni del enačbe v oklepajih predstavlja razpoložljivi dohodek. Razmerje med potrošnjo in razpoložljivim dohodkom, kot je opredeljeno v zgornji enačbi, imenujemo potrošna funkcija (Mankiw 2007, str. 61). V ekonomski teoriji je splošno znano, da je MPC revnejših gospodinjstev večji kot MPC premožnejših. Revna gospodinjstva morajo porabiti skoraj celotno dodatno enoto razpoložljivega dohodka, da preživijo (Samuelson & Nordhaus 2009, str. 410). Poudariti moramo, da je predmet naše ekonometrične raziskave potrošnja na agregatni ravni in se z analizo posameznikovega potrošniškega vedenja ne bomo ukvarjali.. 3.2 Ekonomski modeli potrošnje V tem podpoglavju bomo predstavili Keynesov in Fisherjev model potrošnje, na podlagi katerih smo izbrali pojasnjevalne spremenljivke naših ekonometričnih modelov potrošnje. Začeli bomo s Keynesovo potrošno funkcijo, kot jo je sam definiral v svojem delu Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja iz leta 1936.. 12.

(23) 3.2.1 Keynesova potrošna funkcija Keynes je potrošno funkcijo definiral leta 1936, ko je iskal odgovore na Veliko depresijo iz leta 1929. Prva Keynesova ugotovitev pri snovanju potrošne funkcije, do katere je prišel s preprostim opazovanjem, je ta, da ljudje ne porabijo celotne dodatne enote razpoložljivega dohodka. Kot smo to pokazali v prejšnjem poglavju, je MPC neko število med 0 in 1 in je odvisno od ravni razpoložljivega dohodka posameznika. Naslednja Keynesova trditev je bila, da razmerje med potrošnjo in dohodkom, ki ga imenujemo povprečna nagnjenost k potrošnji, pada, ko dohodek raste. Prepričan je bil, da je varčevanje luksuzna dobrina in da bogatejši ljudje privarčujejo večji delež svojega prihodka kot revnejši. Tretje, Keynes je trdil, da je razpoložljivi prihodek primarna determinanta potrošnje in da obrestna mera nima pomembne vloge pri posameznikovi potrošnji. To je bilo v nasprotju s teorijami klasičnih ekonomistov, v katerih visoke obrestne mere vzpodbujajo varčevanje in znižujejo potrošnjo (Mankiw 2014). Na podlagi tega je definiral potrošno funkcijo kot: 𝐶 = 𝐶̅ + 𝑐𝑌 V Keynesovi potrošni funkciji 𝐶̅ (𝐶̅ > 0) predstavlja avtonomno potrošnjo in c (0 < c < 1) mejno nagnjenost k potrošnji, za katero uporabljamo tudi okrajšavo MPC. Avtonomna potrošnja predstavlja izdatke, ki obstajajo, tudi kadar je posameznikov razpoložljivi dohodek enak 0. Pri tem gre za izdatke, namenjene najemninam in hrani, torej gre za izdatke, nujne za preživetje. Iz definicije potrošnje je razvidno, da bo večji razpoložljivi prihodek povečal potrošnjo. Pri ocenjevanju potrošnje v naslednjih poglavjih bomo izhajali iz Keynesove funkcije potrošnje in ugotovili, da v regresijskem modelu ocenjenem z metodo najmanjših kvadratov (MNK) dobimo konstanto 𝐶̅ tako kot v zgornji definiciji. V naših ocenjenih modelih bo regresijski koeficient pred spremenljivko rgdp, ki v našem modelu predstavlja razpoložljivi dohodek, predstavljal Keynesov c oziroma MPC. 3.2.2 Irving Fisherjeve medčasovne izbire Keynesova potrošna funkcija enači tekočo potrošnjo s tekočim razpoložljivim dohodkom. Vendar pa, ko gospodinjstva sprejemajo odločitve o svoji potrošnji, vzamejo v obzir tudi pričakovano prihodnjo potrošnjo in dohodek. Več kot potrošijo danes, manj bodo trošila v prihodnosti. Prav tako bodo pričakovanja o prihodnjem dohodku spremenila potrošniške odločitve, ki jih posameznik sklepa danes in v prihodnosti (Mankiw 2014, str. 500). Irving Fisher je razvil model, s katerim pojasnjuje, kako racionalen posameznik z obzirom na prihodnost sprejema medčasovne odločitve glede svoje potrošnje. Glavna Fisherjeva ideja je ta, da se posameznik pri sprejemanju odločitev o svoji potrošnji sooča z medčasovnimi proračunskimi omejitvami. V svojem modelu potrošnje Fisher človekovo življenje poenostavi v dve obdobji in v vsakem obdobju posameznik prejema dohodek Y, se lahko zadolži ali pa varčuje. Možnost zadolževanja in posojanja med obdobji pa pomeni, da je potrošnja odvisna od sedanje vrednosti pričakovanega dohodka v celotnem človekovem življenju in ne samo od tekočega dohodka. Definirajmo Fisherjev model potrošnje še z enačbo:. 13.

(24) 𝐶1 +. 𝐶2 𝑌2 = 𝑌1 + 1+𝑟 1+𝑟. Potrošnja v obeh obdobjih je enaka dohodku v obeh obdobjih. Fisher pokaže, da povečanje dohodka, ki se lahko pojavi tako v prvem kot drugem obdobju, dvigne posameznikovo medčasovno proračunsko omejitev in povzroči povečanje potrošnje v obeh obdobjih. Zadolževanje in posojanje med obdobji pa v model potrošnje uvede tudi vpliv obrestne mere na posameznikove potrošniške odločitve. Kadar je obrestna mera nizka, je potrošnja v prvem obdobju v primerjavi s potrošnjo v drugem obdobju relativno poceni. Kadar je obrestna mera visoka, je strošek trenutne potrošnje v primerjavi s prihodnjo višji in gospodinjstva bodo v takem okolju manj trošila in več privarčevala (Mankiw 2014, str. 506). Na podlagi Keynesove in Fisherjeve potrošne funkcije smo za pojasnjevalne spremenljivke naših potrošnih funkcij izbrali razpoložljivi dohodek in obrestno mero.. 3.3 Dejavniki osebne potrošnje V tem podpoglavju bomo identificirali nekatere dejavnike, ki vplivajo na potrošnjo posameznikov. Abel et al. (2010, str. 106) pojasnjujejo, kako spremembe v tekočem dohodku vplivajo na raven posameznikove potrošnje. Predstavljajmo si posameznika, ki je prejel enkraten bonus pri svoji plači in je sedaj soočen z odločitvijo o potrošnji omenjenega bonusa. Na enem ekstremu premice možnih razporeditev svojega enkratnega bonusa bo posameznik celoten znesek privarčeval in ne bo spremenil svoje trenutne ravni potrošnje, na drugem ekstremu bo znesek celotnega bonusa potrošil za tekočo potrošnjo in nič privarčeval. Abel et al. (2010, str. 107) ugotavljajo, da posameznikova odločitev leži nekje med obema ekstremoma. Posameznik pri svojih odločitvah o potrošnji namreč zasleduje motiv uravnavanja potrošnje v času, kar pomeni, da bo del bonusa porabil na tekočih izdatkih in del privarčeval. Kolikšen delež bo privarčeval in kolikšen delež potrošil pa je odvisen od posameznikove pripravljenosti preložitve zadovoljitev potreb in njegove ocene tekočih in prihodnjih dohodkov. To kvantificiramo s Keynesovim MPCjem in zaključimo, da bo posameznik, ki je pravkar prejel bonus, del tega potrošil na tekočih izdatkih, del pa privarčeval za kasnejšo potrošnjo. Enak vpliv kot sprememba v tekočem prihodku na potrošnjo ima sprememba v premoženju, ugotavljata Krugman & Wellis (2015, str. 326). Kadar je posameznik soočen z nenadnim povečanjem svojega premoženja, bo povečal svojo potrošnjo in prispeval k povečanju agregatne potrošnje gospodarstva. Delež povečanja trenutne potrošnje je, tako kot pri povečanju potrošnje iz naslova povečanega tekočega dohodka, odvisen od posameznikove mejne nagnjenosti k potrošnji. Vpliv realne obrestne mere v potrošno funkcijo uvede Fisher s svojim modelom potrošnje in medčasovnimi izbirami. Realno obrestno mero definiramo kot ceno tekoče potrošnje izraženo v enotah potrošnje v prihodnosti in matematično izrazimo kot 1 + 𝑟. (Abel et al. 2010, str. 111). Povečanje realne obrestne mere ima na potrošnjo dva nasprotujoča si učinka: učinek substitucije in učinek dohodka. Kadar se obrestna mera poveča, postane tekoča potrošnja v enotah prihodnje potrošnje dražja. Privarčevane enote tekočega dohodka se sedaj obrestujejo po višji obrestni meri in tako se vsaka privarčevana enota naobresti na večjo količino prihodnje potrošnje. Povečana nagrada varčevanja v okolju višjih obrestnih mer poveča potrošnikovo varčevanje in zmanjša tekočo potrošnjo, kar imenujemo učinek substitucije. Nasproten temu je učinek dohodka. Ta je odvisen od tega, 14.

(25) ali je potrošnik posojilojemalec ali varčevalec. V primeru varčevalca, bo dohodek iz naslova obresti pri povečanju obrestne mere večji in tak posameznik bo povečal svojo tekočo in prihodnjo potrošnjo, tako kot v primeru posameznika, ki je prejel bonus pri plači. V primeru, da je posameznik posojilojemalec, bodo višje obrestne mere pomenile večje odhodke za plačilo obresti najetega posojila in manjši razpoložljivi dohodek. Tak posameznik bo zmanjšal tako tekočo kot prihodnjo potrošnjo in povečal svoje varčevanje. Vidimo, da v primeru, ko je posameznik varčevalec, učinek substitucije in učinek dohodka delujeta nasprotno na raven njegove potrošnje. V primeru, ko je posameznik neto posojilojemalec, oba učinka delujeta skladno. Tak posameznik bo z obzirom na oba učinka zmanjšal tekočo potrošnjo in povečal svoje varčevanje (Abel et al. 2010, str. 112).. 3.4 Relevantna dela ekonometrične analize potrošnje Thomas (1989) povzame ekonometrično zgodovino potrošne funkcije in ugotavlja, da je prvotno v makroekonometričnih raziskavah prevladovala Keynesova funkcijska oblika potrošne funkcije. Zaradi napačnega predvidevanja stagnacije gospodarsta z naraščanjem dohodka jo v nadaljevanju kot primarno nadomestita Friedmanov model permanentnega dohodka (1957) in Modiglianova in Brumbergova hipoteza življenjskega cikla (1954). Avtor predstavi kronološko zaporedje ekonometričnih modelov potrošnje, ki nasprotujejo v tistem času splošno sprejetemu opisu razvoja ekonometrične analize potrošnje. Kljub nekaterim omejitvam Keynesove ekonometrične funkcije smo za našo analizo, zaradi tehnične primernosti izbrali le-to. V naši analizi potrošnje bomo raziskovali tudi vpliv Velike recesije na potrošnjo v izbranih državah. Ballester et al. (2015, str. 771-797) v svojem delu raziskujejo vpliv Velike Recesije na potrošnjo v Španiji s poudarkom na primerjavi strukturne spremembe v potrošnji v Španiji rojenih državljanov in priseljencev. Pri naši analizi obravnamo potrošnjo na agregatni ravni in ne analiziramo vpliva Velike Recesije glede na nacionalnost gospodinjstev znotraj države. Ballester et al. (1989, str. 772) opravijo analizo in primerjavo potrošnje v obdobjih pred, med in po krizi z začetkom v letu 2008, kar je skladno z analizo opravljeno v tem delu. Ballester et al. (1989, str. 795) ugotavljajo, da se potrošniške navade državljanov Španije po letu 2008 spremenijo in, da je upad potrošnje in dohodka izrazit predvsem pri priseljencih. Ugotovitve o strukturni spremembi potrošnje v Španiji so skladne z našimi ugotovitvami o potrošnji po Veliki recisiji v Grčiji, kar bomo pokazali kasneje.. 15.

(26) 4 PREDSTAVITEV PODATKOV IN OPREDELITEV SPREMENLJIVK 4.1 Opredelitev in razlaga spremenljivk Za pojasnjevalne spremenljivke našega modela potrošnje smo izbrali BDP, ki ga izberemo kot primerno nadomestilo spremenljivke razpoložljivega dohodka, obrestno mero ter odloženo potrošnjo. Za obrestno mero smo izbrali Composite Cost of Borrowing Indicator, kot ga izračunava ECB, in predstavlja realni strošek hipotekarnega posojila. Odvisna spremenljivka je realna, končna potrošnja gospodinjstev v izbranih državah. Vsi podatki so zbrani na četrtletni ravni. V modelu imamo naslednje spremenljivke: ➢ odvisna spremenljivka: •. realna končna potrošnja gospodinjstev (rcons). ➢ neodvisne spremenljivke: •. realni BDP (rgdp). •. realni strošek hipotekarnega posojila (i). •. odložena realna končna potrošnja gospodinjstev (rcons_1). Za realno končno potrošnjo gospodinjstev so podatki v milijonih EUR, tekočih cenah in so sezonsko in koledarsko prilagojeni. Nominalne podatke smo preračunani v realne z uporabo deflatorja z baznim letom 2010. Podatke smo črpali iz podatkovne baze EUROSTAT, ki v končno potrošnjo gospodinjstev uvršča izdatke za naslednje namene: izdatki za hrano in brezalkoholne pijače, alkoholne pijače, tobak in narkotike, oblačila in obutev, izdatke za dom, vodo, elektriko in ostala goriva, stanovanjska oprema in rutinsko vzdrževanje doma, zdravje, transport, komunikacija, rekreacija in kultura, izobrazba, restavracije in hoteli ter izdatki za dobrine in storitve, ki niso klasificirani v ostalih skupinah in so agregirani. Podatki so izraženi na četrtletni ravni za obdobje med prvim četrtletjem 2003 in prvim četrtletjem 2018. Za realni BDP so podatki v milijonih EUR, tekočih cenah in so sezonsko in koledarsko prilagojeni. Nominalne podatke smo preračunali v realne z uporabo deflatorja z baznim letom 2010. Podatki so na četrtletni ravni za obdobje med prvim četrtletjem 2003 in prvim četrtletjem 2018. Vir podatkov je podatkovna baza EUROSTAT. Bruto domači proizvod je končna tržna vrednost vseh končnih dobrin in storitev proizvedenih znotraj države v enem letu in predstavlja najboljšo merilo gospodarske zmogljivosti države (Samuelson & Nordhaus 2002, str. 386). V našem regresijskem modelu smo realni BDP držav uporabili kot spremenljivko, ki predstavlja razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Za obrestno mero smo izbrali indikator obrestne mere Composite Cost of Borrowing Indicator, ki ga izračunava in objavlja ECB. Obrestna mera je izražena v odstotkih in natančna na dve decimalni mesti. Indikator, kot nakazuje ime, predstavlja zmes kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer na hipotekarna posojila najeta s strani gospodinjstev. Posojila za ostale namene so iz izračuna izključena, saj so zelo volatilna in manj relevantna za makroekonomske analize. Podatki so predstavljeni na četrtletni ravni za obdobje med prvim četrtletjem 2003 in prvim četrtletjem 2018. Vir podatkov je podatkovna baza ECB. 16.

(27) Odložena realna končna potrošnja je spremenljivka, ki zajema realno končno potrošnjo iz predhodnega obdobja glede na kvartal, ki ga uporabimo kot podatkovno točko pri oceni modela. Po vsebini je torej enaka spremenljivki realne končne potrošnje, ki smo jo definirali zgoraj, vendar so vrednosti časovno zamaknjene za eno obdobje. Spremenljivka odložene potrošnje nam omogoča določiti vpliv predhodne potrošnje na potrošnjo v tekočem obdobju.. 4.2 Osnovne značilnosti spremenljivk Na sliki 11 so predstavljene osnovne ekonometričnega modela potrošnje v Grčiji.. statistične. značilnosti. spremenljivk. Slika 11: Statistične značilnosti spremenljivk rcons, rgdp in i države Grčije. V našem vzorcu imamo 61 kvartalnih opazovanj odvisne spremenljivke rcons za Grčijo med leti 2003 in 2018 in enako število opazovanj je pri vseh spremenljivkah. Razberemo lahko, da je povprečna realna potrošnja v obdobju znašala 374,6031 milijonov EUR s standardnim odklonom 33,50939 milijonov EUR. Maksimalna in minimalna vrednost pokažeta znatno nihanje vrednosti spremenljivke rcons, razlika med njima je enaka 104,8278 milijonov EUR. Vrstica skewness z vrednostjo 0,382333 nam pove, da so vrednosti rcons v vzorcu porazdeljene asimetrično v desno. Vrednost Jarque-Bera statistike, ki je enaka 5,762674 je pri 5 % statistični značilnosti manjša od kritične vrednosti 𝜒 2 statistike (5,99746) pri dveh stopinjah prostosti, torej gre za normalno porazdeljeno spremenljivko. Povprečna vrednost pojasnjevalne spremenljivke rgdp v vzorcu je enaka 533,3836 milijonov EUR s standardnim odklonom 63,64312 milijonov EUR. Tako kot pri spremenljivki rcons je tudi pri spremenljivki rgdp prisotno znatno nihanje vrednosti v opazovanem obdobju, saj je razlika med maksimalno in minimalno vrednostjo, enaka 176,2475 milijonom EUR, velika v primerjavi s povprečno vrednostjo. Skewness enak vrednosti 0,117987 nakazuje asimetrično porazdelitev v desno in vrednost Jarque-Bera nam pove, da spremenljivka rgdp ni normalno porazdeljena v primerjavi s porazdelitvijo 𝜒 2 statistike pri dveh stopinjah prostosti in pri 5 % statistične značilnosti. Poglejmo še vzorčne statistične značilnosti spremenljivke i. Povprečna obrestna mera v vzorcu znaša 3,75377 % s standardnim odklonom enakim 0,848295 %. Največja vrednost v vzorcu je enaka 5,3 % in najnižja 2,54 %. Nizka in negativna vrednost parametra skewness pokaže rahlo asimetričnost porazdelitve v levo. Vrednost Jargue-Bera statistike 17.

(28) 6,134954 to potrjuje in spremenljivka i ni normalno porazdeljena spremenljivka pri 5 % statistične značilnosti in dveh stopinjah prostosti 𝜒 2 porazdelitve. Na sliki 12 so predstavljene osnovne ekonometričnega modela potrošnje v Nemčiji.. statistične. značilnosti. spremenljivk. Slika 12: Statistične značilnosti spremenljivk rcons, rgdp, i in rcons_1 države Nemčije. V našem vzorcu imamo 60 kvartalnih opazovanj odvisne spremenljivke rcons za državo Nemčijo med leti 2003 in 2018 in enako število opazovanj je pri vseh spremenljivkah, z izjemo odložene spremenljivke rcons_1, pri kateri imamo 59 opazovanj. Razberemo lahko, da je povprečna realna potrošnja v obdobju znašala 3451,418 milijonov EUR s standardnim odklonom 119,5387 milijonov EUR in maksimalno vrednostjo 3683,772 milijonov EUR in minimalno vrednostjo 3235,135 milijonov EUR. Vrstica skewness z vrednostjo -0,169026 nam pove, da so vrednosti rcons v vzorcu porazdeljene asimetrično v levo. Vrednost Jarque-Bera statistike, ki je enaka 1,87443 je pri 5 % statistični značilnosti manjša od kritične vrednosti 𝜒 2 statistike pri treh stopinjah prostosti, torej gre za normalno porazdeljeno spremenljivko. Povprečna vrednost pojasnjevalne spremenljivke rgdp v vzorcu je enaka 6572,846 milijonov EUR s standardnim odklonom 416,09773 milijonov EUR. Tako kot pri spremenljivki rcons je tudi pri spremenljivki rgdp prisotno znatno nihanje vrednosti v opazovanem obdobju, saj je razlika med maksimalno in minimalno vrednostjo enaka 1458,233 milijonom EUR. Skewness enak vrednosti 0,150053 nakazuje asimetrično porazdelitev v desno in vrednost Jarque-Bera 2,581736 nam pove, da je spremenljivka rgdp normalno porazdeljena v primerjavi z porazdelitvijo 𝜒 2 statistike pri treh stopinjah prostosti in pri 5 % statistične značilnosti. Povprečna vrednost spremenljivke i v vzorcu znaša 3,637333% s standardnim odklonom enakim 1,211525%. Največja vrednost v vzorcu je enaka 5,43 % in najnižja 1,63 %. Negativna vrednost -0,289207 parametra skewness pokaže rahlo asimetričnost porazdelitve v levo. Vrednost Jargue-Bera statistike 5,359646 nam pove, da je i normalno porazdeljena spremenljivka pri 5 % statistične značilnosti in treh stopinjah prostosti 𝜒 2 porazdelitve. Povprečna vrednost odložene spremenljivke rcons_1, ki je odložena za eno obdobje, znaša 3447,480 milijonov EUR s standardnim odklonom 116,5729 milijonov EUR. Najnižja vrednost je enaka kot pri spremenljivki rcons s 3235,135 milijonov EUR, medtem ko največja vrednost znaša 3665,603 milijonov EUR. Skewness je enak – 18.

(29) 0,220874, kar pomeni, da je rcons_1 asimetrično porazdeljena v levo, vrednost JarqueBera 2,195812 pa nam pove, da je spremenljivka rcons_1 pri 5 % statistične značilnosti in treh stopinjah prostosti normalno porazdeljena. Na sliki 13 so predstavljene osnovne ekonometričnega modela potrošnje v Avstriji.. statistične. značilnosti. spremenljivk. Slika 13: Statistične značilnosti spremenljivk rcons, rgdp, i in rcons_1 države Avstrije. V našem vzorcu imamo 61 kvartalnih opazovanj odvisne spremenljivke rcons za državo Avstrijo med leti 2003 in 2018 in enako število opazovanj je pri vseh spremenljivkah. Razberemo lahko, da je povprečna realna potrošnja v obdobju znašala 393,0093 milijonov EUR s standardnim odklonom 17,29546 milijonov EUR in maksimalno vrednostjo 423,9508 milijonov EUR in minimalno vrednostjo 356,656 milijonov EUR. Podatek skewness z vrednostjo -0,523512 nam pove, da so vrednosti rcons v vzorcu porazdeljene asimetrično v levo. Vrednost Jarque-Bera statistike, ki je enaka 3,345282 je pri 5 % statistični značilnosti manjša od kritične vrednosti 𝜒 2 statistike pri treh stopinjah prostosti, torej gre za normalno porazdeljeno spremenljivko. Povprečna vrednost pojasnjevalne spremenljivke rgdp v vzorcu je enaka 739,909 milijonom EUR s standardnim odklonom 39,63235 milijonov EUR. Maksimalna vrednost rgdp v vzorcu znaša 819,2511 milijonov EUR, minimalna pa 657,3966 milijonov EUR. Skewness enak vrednosti -0,403497 nakazuje asimetrično porazdelitev v levo medtem, ko vrednost Jarque-Bera 1,823754 pokaže, da je spremenljivka rgdp normalno porazdeljena v primerjavi s porazdelitvijo 𝜒 2 statistike pri treh stopinjah prostosti in pri 5 % statistične značilnosti. Povprečna vrednost spremenljivke i v vzorcu znaša 3,18459 % s standardnim odklonom enakim 1,078781 %. Največja vrednost v vzorcu je enaka 5,49 % in najnižja 1,79 %. Pozitivna vrednost 0,475067 parametra skewness pokaže asimetričnost porazdelitve v desno. Vrednost Jargue-Bera statistike 4,421832 nam pove, da je i normalno porazdeljena spremenljivka pri 5 % statistične značilnosti in treh stopinjah prostosti 𝜒 2 porazdelitve. Povprečna vrednost odložene spremenljivke rcons_1 znaša 392,4936 milijonov EUR s standardnim odklonom 16,96189 milijonov EUR. Maksimalna zaznana vrednost v vzorcu znaša 421,3891 milijonov EUR, minimalna pa 356,656 milijonov EUR. Vrednost parametra skewness znaša -0,576239, kar pomeni, da je spremenljivka rcons_1 rahlo asimetrično porazdeljena v levo, vrednost Jarque – Bera statistike, ki znaša 3,905981 pa 19.

(30) pomeni, da je spremenljivka rcons_1 normalno porazdeljena v primerjavi s porazdelitvijo 𝜒 2 statistike pri treh stopinjah prostosti in pri 5 % statistične značilnosti.. 20.

(31) 5 GRAFIČNA ANALIZA ODVISNOSTI REGRESANDA OD NEODVISNIH SPREMENLJIVK 5.1 Analiza razsevnih grafikonov potrošne funkcije Grčije S pomočjo razsevnega grafikona lahko grafično ponazorimo vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno. Z grafikonom si tako pomagamo, da določimo, ali izbrana neodvisna spremenljivka vpliva na odvisno in ali gre za pozitiven ali negativen vpliv. Razsevni grafikon izrišemo vedno samo za eno neodvisno in odvisno spremenljivko. Poglejmo razsevne grafikone spremenljivk modela potrošnje Grčije. Slika 14: Razsevni grafikoni vplivov pojasnjevalnih spremenljivk na rcons v primeru Grčije. Vir podatkov: EUROSTAT, 2019 Na sliki 14 so razsevni grafikoni, ki prikazujejo vplive neodvisnih spremenljivk rgdp, i in rcons_1 na odvisno spremenljivko rcons v primeru Grčije. Vsaka točka na posameznem grafikonu prikazuje vrednosti neodvisne spremenljivke in rcons v določenem četrtletju. Opazimo lahko, da se točke na vseh treh razsevnih grafikonih gibajo v trendu, od leve proti desni in da njihova vrednost narašča v času. Analizirajmo najprej odvisnost rcons od rgdp. Iz razsevnega grafikona je torej očitno, da ima rgdp pozitiven vpliv na rcons in večja kot je vrednost rgdp, večja bo vrednost rcons. Pozitivno povezanost rgdp in rcons smo pričakovali in je smiselna, saj je v ekonomski teoriji dobro znano, da večji razpoložljivi dohodek dvigne potrošnjo. Preprosto povedano, če imajo ljudje več denarja, bodo tudi več trošili. Pozitiven vpliv rgdp na rcons nakazuje, da bo imel regresijski koeficient rgdp pozitiven predznak v modelu potrošnje. Med spremenljivkama rcons in i ne moremo razbrati tako očitne povezave kot med spremenljivkama rgdp in rcons. Kljub temu da regresijska premica nakazuje pozitivno odvisnost, so točke v razsevnem grafikonu bolj razpršene kot pri spremenljivkah rgdp in rcons_1. Očitno je, da spremenljivka i nima tako izrazitega in močnega pozitivnega ali negativnega vpliva na spremenljivko rcons. Iz ekonomske teorije je znano, da višje obrestne mere zmanjšujejo potrošnjo in investicije ter imajo negativen vpliv. Iz slike 14 tega negativnega vpliva ne moremo opaziti, pričakujemo pa, da bo regresijski koeficient i v modelu imel negativen predznak. 21.

(32) Rcons (-1) bomo uvedli samo v regresijskem modelu z odloženo odvisno spremenljivko in predstavlja potrošnjo gospodinjstev v predhodnem obdobju. Prikazuje torej, kakšen vpliv ima potrošnja v predhodnem obdobju (𝑡 − 1) na potrošnjo v tekočem obdobju (𝑡). Na zadnjem grafikonu slike 14 je prikazan vpliv rcons (-1) na rcons. Opazimo jasen, pozitiven vpliv, saj se točke na grafikonu dvigajo iz spodnjega levega kota proti zgornjemu desnemu kotu. Rcons (-1) bo v regresijskem modelu z odloženo spremenljivko očitno imela pozitiven predznak. Dobljena povezava je v skladu s teorijo. Ljudje želimo ohranjati svoj življenjski standard skozi čas in ohranjati ali pa povečevati svojo potrošnjo v prihodnjih obdobjih. Ljudje, ki so navajeni določene ravni potrošnje v predhodnem obdobju (𝑡−1 ), bodo raven potrošnje ohranjali tudi v tekočem obdobju (t) ali pa jo želeli še povečati.. 5.2 Analiza razsevnih grafikonov potrošne funkcije Nemčije Na sliki 15 so razsevni grafikoni odvisnosti regresanda od neodvisnih spremenljivk pri analizi potrošnje gospodinjstev v Nemčiji. Slika 15: Razsevni grafikoni vplivov pojasnjevalnih spremenljivk na rcons v primeru Nemčije. Na prvem razsevnem grafikonu iz slike 15 je prikazana odvisnost rcons od spremenljivke rgdp. Tako kot pri Grčiji opazimo tudi pri nemški potrošnji pozitivno odvisnost med spremenljivkama rgdp in rcons. Opazimo tudi, da je v primeru Nemčije regresijska premica bolj strma, kar nakazuje močnejšo odvisnost rcons od rgdp. Rast regresijske premice nakazuje, da bo koeficient spremenljivke rgdp v modelu potrošnje Nemčije imel pozitiven predznak. Na drugem grafikonu opazimo odvisnost med obrestno mero in potrošnjo. Spremenljivka obrestne mere je tukaj poimenovana z interest_rate, vendar vsebinsko zajema enake podatke kot spremenljivka i v primeru Grčije. Nasprotno kot v primeru Grčije opazimo pri Nemčiji izrazito negativno odvisnost med rcons in interest_rate, kar je skladno z ekonomsko teorijo. Padajoča regresijska premica odvisnosti rcons od i napoveduje negativen predznak koeficienta i v ekonometričnem modelu potrošnje. Tretji grafikon prikazuje odvisnost med odloženo potrošnjo rcons_1 in odvisno spremenljivko rcons. Opazimo močno pozitivno odvisnost rcons od rcons_1, tako kot na primeru Grčije. Očitno je, da tudi nemška gospodinjstva težijo k vzdrževanju nivoja potrošnje skozi čas in torej ima potrošnja v predhodnem obdobju pozitiven vpliv na. 22.

(33) potrošnjo v tekočem obdobju. Pri analizi ekonometričnega modela pričakujemo, da bo regresijski koeficient spremenljivke rcons_1 imel pozitiven predznak.. 5.3 Analiza razsevnih grafikonov potrošne funkcije Avstrije Na sliki 16 so prikazani razsevni grafikoni odvisnosti rcons od pojasnjevalnih spremenljivk še za primer Avstrije. Tako kot pri ostalih dveh državah tudi pri Avstriji grafično analiziramo vpliv rgdp, i in rcons_1 na pojasnjevano spremenljivko rcons. Na prvem razsevnem grafikonu je prikazan vpliv rgdp na rcons. Tudi na primeru Avstrije je razvidna pričakovana močna pozitivna odvisnost rcons od rgdp. Na podlagi grafične analize predvidevamo, da kadar se razpoložljivi dohodek avstrijskih gospodinjstev poveča, ta potrošijo več, in v primeru, ko se razpoložljivi dohodek zmanjša, potrošijo manj. Slika 16: Razsevni grafikoni vplivov pojasnjevalnih spremenljivk na rcons v primeru Avstrije. Na drugem razsevnem grafikonu na sliki 16 je prikazan vpliv pojasnjevalne spremenljivke i na rcons. Opazimo, da se točke na grafikonu gibljejo v negativnem trendu. Na podlagi grafične analize pričakujemo, da bo regresijski koeficient spremenljivke i v našem ekonometričnem modelu potrošnje Avstrije imel negativen predznak. Pričakujemo torej, da kadar se bo vrednost spremenljivke i povečala, da bo rcons padla. In obratno, kadar bo vrednost spremenljivke i nižja, da se bo rcons povečala. Na zadnjem grafikonu je predstavljen vpliv odložene odvisne spremenljivke rcons_1 na pojasnjevano spremenljivko rcons. Tako kot pri ostalih dveh državah tudi pri vzorčnih podatkih avstrijskih gospodinjstev opazimo močan pozitiven vpliv rcons_1 na rcons. V modelu agregatne potrošnje Avstrije pričakujemo, da bo rcons_1 imel pozitiven predznak.. 23.

(34) 6 OCENE MODELOV POTROŠNJE IZBRANIH DRŽAV Pri ekonometrični analizi potrošnje v izbranih državah EU smo pripravili in analizirali tri različne regresijske modele: linearni model, dvojno logaritemski model in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Modele smo ocenjevali s programom Eviews 10. Za ocenjevanje modelov smo uporabili metodo najmanjših kvadratov, katere ocene regresijskih koeficientov veljajo za NeNaLiCe – nepristransko, najboljšo linearno cenilko populacijskega regresijskega modela (Pfajfar 2014, str. 89). Prvi model, ki ga bomo ocenili pri izbranih državah, je linearni regresijski model potrošnje. Pri uporabi metode najmanjših kvadratov so vsi modeli linearni v parametrih ne pa tudi v spremenljivkah, tako da ko govorimo o linearnem modelu potrošnje, imamo v mislih linearnost spremenljivk. Zapišimo najprej populacijski regresijski model potrošnje z izbranima neodvisnima spremenljivkama rgdp in i. 𝑟𝑐𝑜𝑛𝑠𝑖 = 𝛽1 + 𝛽2 𝑟𝑔𝑑𝑝 − 𝛽3 𝑖 + 𝑢𝑖. Rcons je glede na zapisan model in ekonomsko teorijo odvisna od rgdp, i in slučajne spremenljivke u. Glede na to, da razpolagamo zgolj z vzorčnimi podatki, moramo zapisati oceno populacijske regresijske funkcije in oceniti vrednosti populacijskih regresijskih koeficientov saj njihovih pravih vrednosti ne poznamo. Zapišimo torej ocenjen model. 𝑟𝑐𝑜𝑛𝑠𝑖 = 𝑏1 + 𝑏2 𝑟𝑔𝑑𝑝 − 𝑏3 𝑖 + 𝑒𝑖. Pri zapisu ocene populacijske regresijske funkcije uporabimo za označbo regresijskih koeficientov male črke b in za označbo slučajne spremenljivke črko e (Pfajfar 2014, str. 47). Oceni linearnega regresijskega modela bo sledila ocena dvojno logaritemskega modela potrošnje vseh izbranih držav. Dvojno logaritemski regresijski model je model, v katerem sta tako odvisna kot neodvisna spremenljivka oziroma spremenljivke logaritmirane. Regresijski koeficienti v logaritemskem modelu predstavljajo elastičnosti, torej gre za preverjanje odstotne spremembe odvisne spremenljivke ob odstotni spremembi neodvisne (Pfajfar 2014, str. 179). Logaritmirane spremenljivke smo v programu Eviews 10 označili z malo črko l: lcons, lgdp in li. Še vedno gre za iste spremenljivke, razlika je le v tem, da so njihove vrednosti logaritmirane z uporabo naravnega logaritma. Zapišimo najprej populacijski in nato še ocenjen dvojno logaritemski regresijski model potrošnje. Populacijski model dvojno logaritemski regresijski model: ln 𝑟𝑐𝑜𝑛𝑠𝑖 = 𝛽1 + 𝛽2 ∙ ln(𝑟𝑔𝑑𝑝) − 𝛽3 ∙ ln(𝑖) + 𝑢𝑖. Ocenjen dvojno logaritemski regresijski model na podlagi vzorčnih podatkov pa bomo zapisali takole: ln 𝑟𝑐𝑜𝑛𝑠𝑖 = 𝑏1 + 𝑏2 ∙ ln(𝑟𝑔𝑑𝑝) − 𝑏3 ∙ ln(𝑖) + 𝑒𝑖. Nazadnje bomo ocenili še regresijski model z odloženo odvisno spremenljivko rcons_1 potrošnje vseh držav. Spremenljivko odložimo, ko hočemo ugotoviti, kakšen vpliv ima vrednost spremenljivke v predhodnem obdobju (𝑡−1 ) na vrednost odvisne spremenljivke v tekočem obdobju (𝑡) . Spremenljivko lahko odložimo za različno število obdobij, v našem primeru jo bomo za eno obdobje. Analizirali bomo torej, kakšen vpliv ima potrošnja v 2003 Q1 na potrošnjo v 2003 Q2. S tem, ko preverjamo vpliv odložene 24.

No results found