Electrode Preparation

Delež (%) 1990 2000 2010 2014 Premog 20,2 16,8 5,3 10,1 Nafta 53,2 52,1 47,1 42,9 Zemeljski plin 5,2 12,2 24,0 20,0 Nuklearna energija 14,9 13,0 12,5 12,6 93,3 94,1 88,9 85,6 Obnovljivi viri energije 6,5 5,6 11,5 14,5 Hidroenergija 2,3 2,0 2,8 2,8 Vetrna, sončna in geotermalna energija 0 0,4 3,7 6,4 Biomasa, biogoriva in obnovljivi odpadki 4,2 3,2 5,0 5,3 Neobnovljivi odpadki 0 0,1 0,1 0,1 Saldo 0 0,3 -0,6 -0,2 SKUPAJ (ktoe) 95 173,4 124 550,6 129 736,9 118 412,5

Vir: La energía en España…, 2014.

Španiji je vstop v 21. stoletje prinesel polno izzivov, s katerimi se je morala soočiti. Sistem proizvodnje električne energije se je znašel v procesu transformacije na področju delovanja, v sestavi primarnih virov, ki sedaj vsebujejo še obnovljive vire, na tehnološkem področju ter soočanja z okoljskimi zahtevami (kjotski sporazum, zaveza 20-20-20). Sistem delovanja se je spremenil iz tradicionalnega, centraliziranega, kjer so veliki proizvodni obrati oskrbovali središča porabe po transportnih in distribucijskih omrežjih visokih zmogljivosti ter velikih razdalj, na mikroproizvodnjo ali sistem »porazdeljene proizvodnje« električne energije. V tem novem sistemu se centri proizvodnje in porabe nahajajo bliže, pri čemer se lahko izognejo velikim izgubam v omrežju pri transportu in distribuciji. Pri vsem skupaj pa je tako iz tehničnega kot iz ekonomskega vidika zelo pomembna postopna integracija obnovljivih virov v proizvodnjo električne energije, ki pripomore k razvoju koncepta energetske učinkovitosti. K večji energetski učinkovitosti pa v zadnjih letih med drugim pripomorejo nove tehnologije električnih avtomobilov, skladiščenja energije, varčne naprave, uveljavljanje visokonapetostnega direktnega enosmernega toka (HDVC), ki ima najmanjše izgube, uporaba pametnih števcev, pametnih omrežij in vse bolj razvit sistem porabe za lastne potrebe (Restrepo, 2013; El sector energético…, 2014).

46

4.2. RABA ENERGIJE IN KLJUČNE RAZVOJNE ZNAČILNOSTI

ENERGETIKE V ŠPANIJI

4.2.1. VLOGA RAZLIČNIH VIROV ENERGIJE V RABI IN PROIZVODNJI PRIMARNE IN KONČNE ENERGIJE

Oskrba z energijo je neposredno povezana s povpraševanjem, ki je tem večje, čim večje so potrebe nekega gospodarstva po energiji. Z gospodarskim razvojem se večajo tudi potrebe po energiji. Razvoj energetske preskrbljenosti Španije se v zadnjih letih odvija v smeri bolj uravnotežene in raznolike oskrbe, kjer se povečuje delež obnovljivih virov energije in zemeljskega plina (EU Energy Markets…, 2014; Energía en España, 2014).

Slika 10: Raba primarne energije v Španiji v obdobju 1990-2014.

Vir: Energía en España, 2014, str. 312.

V Španiji, kot je razvidno s Slike 10, se raba primarne energije v splošnem deli na dve obdobji. Prvo obdobje je bilo zaznamovano z naglo gospodarsko rastjo od sredine devetdesetih let pa vse do nastopa svetovne finančne krize leta 2008. Povečevala se je raba fosilnih goriv (predvsem nafte in zemeljskega plina), medtem ko je bila raba obnovljivih virov v primarni porabi vezana zlasti na rabo biomase in biogoriv. Primarna poraba energije se je v tem času povečala za skoraj 50.000 ktoe in dosegla višek leta 2007 (147.426 ktoe). Od tega leta naprej poraba primarne energije vztrajno pada. Leta 2014 je znašala 118.412 ktoe, kar je 20,7 % manj kot leta 2008. Vpliv gospodarske krize je viden zlasti v padcu potreb po naftnih proizvodih in premogu, čeprav se je poraba premoga v zadnjih letih nekoliko povečala zaradi večje proizvodnje električne energije iz tega vira. Primat med primarnimi viri skozi vsa leta ohranjajo nafta in naftni proizvodi (nad 40 % skupne primarne porabe) ter zemeljski plin (nad 20 % skupne primarne porabe). Kljub splošnemu trendu upadanja primarne porabe pa delež obnovljivih virov znotraj le-te počasi a vztrajno narašča, zlasti na račun energije biomase, vetrne in sončne energije ter hidroenergije. V obdobju 2008-2014 se je delež

47 OVE v primarni rabi energije podvojil, in sicer je leta 2014 znašal 14,5 %, kar je spodbudna novica za državo, ki se je obvezala k izpolnitvi cilja o 20-odstotnem deležu OVE v rabi energije do leta 2020 (EU Energy Markets…, 2014; Energía en España, 2014).

Slika 11: Sestava virov v rabi primarne energije v Španiji leta 2014.

Vir: Energía en España, 2014, str.169.

Španija nafto, katere največji porabnik je cestni promet, v celoti uvaža (European economy,… 2015). Glavne države uvoznice surove nafte so Nigerija, ki je bila ena prvih dobaviteljic, Mehika, Savdska Arabija in Rusija, ki skupaj predstavljajo 55,6 % skupnega uvoza, povečuje pa se uvoz iz držav OECD (2014: 52,2 %) (Energía en España, 2014). Proizvodnja plina je majhna, zato Španija uvozi večino plina, ki ga porabi (leta 2012: uvoz 392.599 GWh, domača poraba 393 GWh). Španija ima eno najvišjih stopenj diverzifikacije dobaviteljev v oskrbi s plinom v Evropi. Glavne dobaviteljice plina so Alžirija (42,4 %), Nigerija (15,4 %) in Katar (11,6 %). Največ plina (60,6 %) pride v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (UZP, ang. LNG) po UZP terminalih. Z diverzifikacijo oskrbe in povišanjem zmogljivosti UZP terminalov Španija bolj ali manj uspešno nadzoruje odvisnost od uvoza plina (EU Energy Markets…, 2014).

48

Slika 12: Proizvodnja primarne energije in stopnja energetske samozadostnosti v Španiji v obdobju 2000- 2014.

Vir: Energía en España, 2014, str. 134.

Zmožnost samooskrbe z energijo je določata predvsem dva faktorja - raznolikost virov v preskrbi z energijo in potencial domače proizvodnje energije iz različnih virov. Prvega smo že analizirali v zgornjem odstavku, medtem ko bomo proizvodnjo primarne energije ter stopnjo samozadostnosti pojasnili s pomočjo Slike 12. Stopnja odvisnosti od uvoza (71,8 %) je v Španiji skoraj 20 % višja od evropskega povprečja, kljub temu pa se od leta 2005 zmanjšuje skladno s povečevanjem energetske samozadostnosti države. Od leta 2005 naprej se znatno povečuje tudi delež obnovljivih virov v primarni proizvodnji energije, še več, leta 2014 so obnovljivi viri energije (49,2 %) v proizvodnji primarne energije prehiteli jedrsko energijo (44,7 %). Skupaj je bilo v letu 2014 proizvedene 33 623 ktoe primarne energije, od tega 16 782 ktoe ali 49,9 % iz obnovljivih virov. Največ primarne energije iz obnovljivih virov je bilo proizvedene iz hidroenergije, vetrne in sončne energije (Energía en España, 2014)

49

Slika 13: Delež posameznih virov v proizvodnji primarne energije v Španiji v letu 2014.

* Neobnovljivi odpadki vključeni v nafto. Vir: Energía en España, 2014, str. 134.

Končna energija je energetski proizvod namenjen končnemu uporabniku (industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu), ki jo pretvori v uporabno energijo, in sicer v toploto, gorivo ali električno energijo. Kazalec bruto rabe končne energije zajema še električno energijo in toploto, ki jo energetski sektor porabi za proizvodnjo električne in toplotne energije ter izgube pri distribuciji in prenosu električne energije in toplote (Kazalci okolja…, 2016).

Slika 14: Raba končne energije v Španiji v obdobju 1990-2014.

Vir: Energía en España, 2014, str. 311

50 Vir: Energía en España, 2014, str. 137

Slika 14 prikazuje rabo končne energije po virih v Španiji v obdobju 1990-2014, izključujoč ne

energetsko rabo. Graf kaže podoben razvoj kot v rabi primarne energije. Razvidno je naglo naraščanje potreb pred gospodarsko krizo in vpliv le-te na kasnejši upad zahtev po energiji iz skoraj vseh virov, razen obnovljivih virov energije, katerih raba ostaja približno enakomerna skozi zadnja leta, še več, v zadnjem letu so zabeležili rahel porast za 0,2 %. Leta 2014 je vrednost OVE v bruto rabi končne energije (83.525 ktoe) znašala 5.294 ktoe ali 6,3 %. Največ obnovljive energije v končni rabi se porabi iz biomase (75,6 %). Še vedno največ potreb po končni energiji pokrijejo naftni proizvodi, zemeljski plin in elektrika, ki skupaj tvorijo 86,6 % skupne bruto porabe končne energije (Energía en España, 2014). Strokovnjaki na ARSU pojasnjujejo, da »raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na izpuste onesnaževal zraka in toplogrednih plinov. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zraka, toplogrednih plinov in drugih obremenitev okolja« (Kazalci…, 2016).

51

Slika 16: Intenzivnost rabe končne energije v Španiji in izbranih evropskih državah v obdobju 2000-2014.

Vir: Energía en España, 2014, str. 138.

Učinkovitost izrabljanja energije pri ustvarjanju enote domačega proizvoda kaže kazalec intenzivnosti rabe končne energije, ki je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja (Kazalci…, 2016). Intenzivnost rabe končne energije v Španiji se, kot je razvidno s Slike 16, od leta 2007 vztrajno zmanjšuje in je pod povprečjem EU-28. Trend zmanjševanja je zlasti posledica vpliva krize na upad porabe energije (Energía en España, 2014). Na splošno se v gospodarsko razvitejših državah pojavlja trend upadanja energetske intenzivnosti končne rabe energije, kar pomeni, da ima gospodarstvo varčnejšo rabo energije, družba pa prehaja v bolj trajnostno (Kazalci…, 2016). Smernice španskega Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2011-2020 napovedujejo nadaljevanje negativnega trenda tako v rabi končne kot primarne energije, kot posledica povečanja energetske učinkovitosti, in sicer za okoli 1 % letno. Ob predpostavljeni rasti nacionalnega BDP- ja ocenjujejo zmanjšanje energetske intenzivnosti rabe primarne energije za 15,1 % do leta 2020 in zmanjšanje energetske intenzivnosti rabe končne energije za 18,4 % do leta 2020 (PANER, 2010).

52

Slika 17: Raba končne energije v Španiji po sektorjih, 2013.

Vir: Energía en España, 2014, str. 140.

Največji porabnik končne energije (zlasti fosilnih goriv: 95,6 %) je sektor prometa s skoraj 40- odstotnim deležem, ki od gospodarske krize dalje upada zlasti na račun zmanjšanja mobilnosti v potniškem in tovornem prometu, sledi industrijski sektor (25,7 %), gospodinjstva (18,6 %), sektor storitev ( 11,8 %) in kmetijski sektor z ribištvom (3,5 %). Razlogov za prevladujoči delež prometa končni porabi energije je več. Prvi je visoka starost voznega parka in visoka mobilnost v cestnem prometu kot prevladujoči obliki transporta v Španiji. Naslednji dejavnik je lega Španije, v smislu oddaljenosti od centra evropske ekonomske aktivnosti, kar dela državo prehodno državo za cestni tovorni promet. Obenem so cene goriv v Španiji nižje kot v sosednji Franciji in na Portugalskem, kar je ugodno zlasti za tovorna vozila na dolge razdalje. Splošno zmanjšanje gospodarske dejavnosti je vidno tudi v industrijskem sektorju, ki največ potreb po energiji zadosti z zemeljskim plinom (43,5 %), medtem ko so se potrebe po naftnih proizvodih in električni energiji zmanjšale. Še posebej visoke so energetske potrebe v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, metalurgiji in kemični industriji. Gospodinjstva, storitveni in kmetijski sektor skupaj predstavljajo 30,4 % končne porabe energije. Potrebe po energiji so leta 2013 zadostili povečini z električno energijo (48,1 %) in z zemeljskim plinom (20 %), katerih raba je nekoliko upadla, nasprotno pa se je rahlo povečala raba energije iz obnovljivih virov (+1,1 %) in naftnih proizvodov (+1,8 %). V gospodinjstvih se največ energije porabi za ogrevanje (43 %; EU-28: 66,8 %), sledi raba za delovanje gospodinjskih aparatov (26,6 %), za pripravo sanitarne vode (17 %), kuhanje (7,4 %), razsvetljavo (5,1 %) in za delovanje klimatskih naprav (1 %). V sektorju storitev, ki prinaša največji prispevek k bruto domačemu proizvodu, trgovina in pisarne porabijo več kot dve tretjini električne energije za razsvetljavo, delovanje ohlajevalnih sistemov, pisarniške opreme in informacijskih tehnologij (Energía en España, 2014).

53 4.2.2. SESTAVA VIROV PRI PRIDOBIVANJU ELEKTRIČNE ENERGIJE Končna poraba električne energije je v Španiji v letu 2014 znašala 227.635 GWh, kar je 1,9 % manj kot v predhodnem letu. Glavni razlog za upad povpraševanja po električni energiji je po raziskavah španskega Ministrstva za industrijo, energetiko in turizem splošen upad gospodarske aktivnosti zlasti v industrijskem sektorju (Energía en España, 2014)

Slika 18: Sestava virov v proizvodnji električne energije v Španiji v letu 2014.

Vir: Energía en España, 2014, str. 170.

Bruto proizvodnja električne energije v Španiji je od leta 2008 znatno upadla. Leta 2014 je bilo proizvedenih 277.876 GWh električne energije, kar je 2 % manj kot leto prej in 12,5 % manj kot leta 2008. Spodbudno pa je dejstvo, da največ električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije (109.957 GWh ali 39,5 %), in sicer s pomočjo vetrne energije (18,9 %), ki je v deležu prehitela fosilna goriva, ter hidroenergije (13,9 %), čeprav ni zanemarljiv podatek, da se povečuje delež sončne, zlasti solarne termoelektrične energije. Absolutno največji vir proizvodnje električne energije je nuklearna energija (20,6 %), katere proizvodnja se je od leta 2013 povečala za 1 %. Pomemben delež v proizvodnji električne energije ima tudi premog (16,1 %), kateremu je delež v letu 2013 padel za 25,8 %, v letu 2014 pa je beležil vnovično rast za 5,5 %. Delež proizvedene električne energije z naftnimi proizvodi (ki jih najpogosteje uporabljajo različne elektrarne kot gorivo pri proizvodnji drugih tipov energije) je doživel največji upad na Balearskem otočju, zahvaljujoč električni povezavi otočja s celino (Energía en España, 2014).

Raba električne energije v Španiji je naraščala vse od 1970 do 2008, ko se je trend obrnil. Graf s

Slike 14 potrjuje upad potreb po električni energiji po gospodarski krizi zaradi zmanjšane

gospodarske aktivnosti nekaterih panog (Aguilera in sod. 2014). Po petih letih trenda upadanja je raba električne energije v Španiji je v letu 2015 zabeležila pozitiven trend. Po podatkih poročila španskega upravljalca električnega omrežja Red Eléctrica de España so bili glavna razlogi za povečano rabo električne energije koledarski in temperaturni dejavniki. Iz 108.299 MW instalirane

54 moči je bilo v Španiji leta 2015 skupaj proizvedenih 268.057 GWh in porabljenih 263.1 GWh električne energije (El Sistema Eléctrico…, 2015).

Celinska Španija iz 102.613 MW inštalirane moč proizvede 95 % vse električne energije. Viri z največjo instalirano močjo na polotoku so kombiniran cikel (24,7 %), vetrna energija (22,3 %), in hidroenergija, vključno z črpalnimi hidroelektrarnami (20,2 %), sledi premog (10,7 %), nuklearna energija (7,7 %), kogeneracija (6,9 %) ter drugi (Energía en España, 2014).

Slika 19: Sestava virov v rabi električne energije v Španiji v letu 2015.

El Sistema Eléctrico…, 2015

Glavni viri v rabi električne energije so nuklearna energija (21,7 %), premog (20,3 %) in vetrna energija (19,1 %), sledijo hidroenergija, kogeneracija in kombiniran cikel. Obnovljivi viri, zlasti vetrna energija, tvorijo pomemben delež v proizvodnji in rabi električne energije, saj so leta 2015 skupaj predstavljali 37,4-odstoten delež v proizvodnji vse električne energije. Delež OVE v proizvodnji električne energije se je glede na predhodna leta nekoliko znižal (višek 2014: 42,8 %), zlasti zaradi manjše proizvodnje iz vetrne energije in hidroenergije (znižala za 5,3 % in 28,2 % glede na predhodno leto). Negativne posledice v električnem sektorju se zaradi povečane rabe neobnovljivih virov, zlasti premoga, kažejo v povišanih izpustih CO2. Celinski del Španije razpolaga z več kot 40.000 km transportnega električnega omrežja, ki je zmožno prenesti 79.271 MVA električne energije (El Sistema Eléctrico…, 2015).

»Necelinska Španija« pod katero statistika uvršča Kanarske otoke, Baleare, Ceuto in Melillo, skupaj razpolagajo z 5.686 MW inštalirane moči iz katere proizvedejo 5 % vse električne energije v Španiji. Čeprav so vrednosti v moči in proizvodnji električne energije zanemarljive v primerjavi s celinsko Španijo, je vredno omeniti, da je največ nameščene moči v plinskih in kombiniranih sistemih oz. fosilnih virih energije, iz katerih proizvedejo tudi največ električne energije. Obnovljivi viri energije pri tem ne igrajo pomembne vloge, še več, oblika, kot je hidroenergija, v proizvodnji elektrike sploh ne obstaja, medtem ko Ceuta in Melilla ne razpolagata niti z ostalimi oblikami obnovljivih virov. Kot zanimivost omenimo še 117 km podmorskega in 8 km podzemne

55 električne povezave Mallorca-Ibiza, ki je največji sistem izmeničnega toka na svetu. V uporabo naj bi vstopil v začetku leta 2016 (El Sistema Eléctrico…, 2015).

Največji porabnik električne energije, kot smo že omenili, so gospodinjstva, storitveni in kmetijski sektor. Poraba električne energije v Španiji se znatno poveča v poletnih mesecih zaradi vse večje rabe hladilnih sistemov (Aguilera in sod., 2014).

Energetska bilanca na mednarodnih elektroenergetskih trgih se vseskozi spreminja. Med 1950- 1990 je imela Španija status izvoznice električne energije (negativna bilanca), nato je bila v obdobju 1990-2003 uvoznica energije (pozitivna bilanca), nakar si je vrnila status izvoznice, kar je ostala do danes (Aguilera in sod., 2014). Glavne države uvoznice španske električne energije so Portugalska (-2.302 GWh), Andora (-268 GWh) in Maroko (-4.927 GWh) (El Sistema Eléctrico…, 2015). Francija je španska tradicionalna dobaviteljica električne energije že deset let. Med vsemi elektroenergetskimi povezavami izstopa 400 kV povezava Mellousa med Španijo in Marokom (Aguilera in sod., 2014).

Slika 20: Sestava goriv v proizvodnji električne energije s kogeneracijo. Španija, 2013.

Vir: Energía en España, 2014, str. 165.

Kogeneracija ali soproizvodnja je oblika izrabe energije, kjer se z manjšim vložkom primarne energije hkrati proizvajata električna in toplotna energija. Pri tem je pomembno, da je zagotovljena poraba obeh vrst energije, kajti v nasprotnem primeru je lahko kogeneracija nerentabilna ali celo dražja od ločene proizvodnje energije. Kogeneracija je najbolj uporabljena v industrijskih obratih, saj zagotavlja nemoteno in rentabilno oskrbo, zanimiva pa postaja tudi za oskrbo gospodinjstev, bolnišnic, šol in drugih storitvenih dejavnosti (Gömbös, 2013). Tehnologije uporabe kogeneracije so različne. V Španiji še vedno prevladuje kogeneracija na zemeljski plin (84,8 %), vse bolj pa se med gorivi uveljavljajo tudi obnovljivi viri, zlasti biomasa, ki predstavlja večinski del (5 %) v rabi obnovljivih virov (5,2 %) (Energía en España, 2014).

56 Posledično z nižjo porabo energije na nacionalni ravni se zmanjšuje tudi raven izpustov toplogrednih plinov. Le-ta se znižuje v rabi primarne energije, medtem ko se je nekoliko povečala v rabi električne energije, to pa zato, ker je v letu 2014 prišlo do porasta rabe premoga glede na predhodno leto (La energía fotovoltaica…, 2015).

4.3. RABA, POTENCIAL IN IZBRANI PRIMERI IZKORIŠČANJA

OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V ŠPANIJI

4.3.1. POTENCIAL RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V ŠPANIJI Potencial obnovljivih virov za pridobivanje električne energije je v Španiji po mnenju Aguilere (2014) širok in mnogo večji od domačega povpraševanja po energiji in obstoječih zalog fosilnih virov. Lahko bi celo rekli, da so OVE glavno sredstvo španske energetike. Med vsemi vrstami je potencial sončne energije največji, saj ima Španija, z vidika instalirane moči, potencial nekaj TW. Vetrna energija je drugi najpomembnejši obnovljiv vir s približno 340 GW potenciala. Hidroenergetski potencial je ocenjen na približno 33 GW, in je prav tako visok, vendar je velik del tega že bil izkoriščen. Potencial preostalih tehnologij je približno 50 GW; potencial energije valovanja okoli 20 GW in geotermalne energije prav toliko (Aguilera in sod., 2014).

Slika 21: Instalirana moč obnovljivih virov energije v Španiji, 2007-2014.*

* zajema vetrno, sončno PV, termosolarno energijo, energijo malih HE, energijo biomase, obnovljivih vrst odpadkov in energijo morja. Vir: Estudio de impacto…, 2014, str. 27.

Instalirana moč obnovljivih virov v letu 2014 se ni bistveno spreminjala glede na predhodno leto, kar je razvidno na grafu Slike 21. Med redkimi novimi namestitvami izstopa 12 MW novih moči, ki pripadajo novi kombinirani elektrarni na otoku El Hierro (Kanarski otoki), ki poleg vetrne izrablja še hidroenergijo ter sistem črpalne HE. Novih 20 MW je bilo inštaliranih v provinci Badajoz z elektrarno na biomaso za proizvodnjo električne energije in 16 MW kapacitet za izkoriščanje vetrne energije, predvsem v provinci La Coruña (La Energía…, 2014). Vetrna energija je z 23.002 MW (70 %) najmočnejši obnovljivi vir po instaliranih zmogljivostih, sledijo sončna PV energija s 4.672 MW (14,2 %), sončna termoelektrična z 2.300 MW (7 %), energija malih

57 hidroelektrarn z 2.101 MW in biomasa, ki s 770 MW predstavlja 2,3 % skupnih instaliranih moči (Estudio de impacto…, 2014; La energía en España, 2014).

Vir: Estudio de impacto…, 2014, str. 28.

Med pokrajinami z največ instaliranimi zmogljivostmi ostajajo Kastilja in Leon, Andaluzija, Kastilja-Manča in Galicija, ki skupaj predstavljajo 64,8 % vseh kapacitet.

58

Slika 23: Raba različnih vrst OVE v primarni rabi energije v Španiji v obdobju 1990-2014.

Vir: La Energía en España, 2014, str. 173.

Leta 2014 so obnovljivi viri v primarni rabi energije zabeležili 17 275 ktoe (14,6 %). Vrste obnovljivih virov, ki so v primarni porabi zabeležile rast, so solarna energija, ki je zabeležila 16- odstotno rast glede na predhodno leto, biogoriva s 6,7 % in geotermalna energija z 1,7-odstotno rastjo. Graf s Slike 23 prikazuje rabo obnovljivih virov v primarni energiji. Kot je razvidno se je primarna raba energije iz obnovljivih virov od leta 2000 pa do 2014 podvojila, iz približno 7 milijonov toe na nekaj več kot 17 milijonov toe. Spremenila se je tudi sestava virov. Če sta še leta 2000 biomasa (vključno z bioplinom, komunalnimi odpadki in ostalimi biogorivi) in hidroenergija bili vodilni vrsti, z 57 % in 37 % trga, se v zadnjih letih povečuje raznolikost tehnologij rabe primarne energije. Biomasa še naprej ohranja primat na trgu OVE (predvsem v toplotnem sektorju), čeprav je njen delež in delež hidroenergije znatno znižala uveljavitev novih tehnologij vetrne in sončne energije (zlasti solarne termoelektrične). Tako je vetrna energija postala drugi najpomembnejši obnovljivi vir v primarni rabi energije (2000: 6 %, 2014: 26 %). Na področju sončne energije je solarna termična energija povečala svoj delež iz 0,4 % leta 2000 na 1,5 % leta 2014, fotovoltaična, ki je na začetku tisočletja beležila minimalne vrednosti, je povečala delež na 4,1 % leta 2014 ter solarna termoelektrična, ki leta 2000 ni imela nobenih delujočih obratov, na 12,4 % primarne porabe iz obnovljivih virov. Geotermalna energija kljub zabeleženemu napredku v zadnjih letih predstavlja le 0,1 % primarne porabe iz obnovljivih virov (La energía en España, 2014).

59