Novel ‘Gortex’-based (‘ePTFE’) Gas Diffusion Electrodes (GDEs) form the Key

Veda, ki proučuje jezik in govor s psihološkega stališča, je psiholingvistika. Proučuje človeka v procesu komunikacije, osredotoča se na kognitivni proces, ki je povezan s produkcijo in recepcijo jezika. Zanimajo jo psihološki in fiziološki pojavi, ki spremljajo njegovo udeležbo v tem procesu. S psiholingvistiko se ukvarjajo lingvisti in psihologi. Lingvistika ponudi opis, kaj se ljudje učijo in kaj že znajo, psihologija pa pojasni proces učenja. V ospredju je razmerje med jezikom in mišljenjem. Psiholingvistika proučuje tudi, kako sploh poteka razumevanje govorjenega in pisanega jezika, kako poteka produkcija jezika, kako otroci usvojijo materni jezik, kako se učimo tujega jezika, kako se je jezik razvijal v času človeškega razvoja, kako poteka razumevanje večpomenskih besed, frazemov …

V Enciklopediji slovenskega jezika najdemo za psiholingvistiko naslednjo razlago:

duševnostno jezikoslovje -ega -a s Jezikoslovna veja, ki proučuje duševnostno stran jezika in

sporočanja, npr. s stališča vsebine, sporočevalne vrednosti; raziskuje vlogo duševnostnih ustreznosti govornega dejanja danemu sporočevalnemu namenu, tj. naravo in lastnosti kodiranja (uvezovanja) in dekodiranja (razvezovanja) obvestil; razpravlja o psihološki resničnosti jezikovnih zgradb (struktur) na vseh ravninah in jezikovnih potekih, pa o slovničnosti, dvoumnosti, o pomenskosti in ontogenezi jezika; raziskuje tudi vlogo duševnostnih dejavnikov pri prilastitvi in uporabi jezika. – Sopom. psiholingvistika (Toporišič 1992: 32)

71

Psycholinguistik.58_{Fachübergreifendes Forschungsgebiet, das sich mit den Prozessen der}

Sprachproduktion, des Sprachverstehens und des Spracherwerbs befasst, wobei enge Beziehungen bestehen zu Neurolinguistik, Diskursanalyse, Sociolinguistik, kognitiver Psychologie, Kognitionswissenschaft und zur künstlichen Intelligenz. /…/ (Bussman 1990: 619)

Psihologija duševni razvoj človeka pri učenju tujega jezika obravnava kot življenjski proces. To pomeni, da ne prehaja v naslednje razvojne stopnje silovito, ampak se kontinuirano nadgrajuje. V tem procesu (Brumen 2003: 36) se kompleksno prepletajo biološko dozorevanje, individualno učenje in socializacija.59

3.2.1 Piagetov razvojni model

Brumen (2003) za opisovanje človeškega kognitivnega razvoja predstavi Piagetov razvojni model. Po Jeanu Piagetu se v vsakem človeku, če hoče doseči najvišji razvoj svojih kognitivnih sposobnosti, prepletajo štiri razvojne stopnje:

1. senzomotorna (0–2 let): vedenje je vezano predvsem na gibanje,

2. predoperacionalna stopnja (2–7 let): razvoj govora in drugih oblik predstavljanja ter hiter pojmovni razvoj,

3. stopnja konkretnih operacij (7–11 let): razvoj sposobnosti uporabljanja logičnega mišljenja v zvezi s konkretnimi problemi,

4. stopnja formalnih operacij (11–15 let): sposobnost uporabe logičnega mišljenja pri različnih problemih, tudi pri abstraktnih.

58 _{Prevod definicije v slovenščino: Psiholingvistika. Znanstveno raziskovalno področje, ki se ukvarja s procesi} jezikovne produkcije, z razumevanjem jezika in z učenjem jezika kot materinščine, pri čemer obstajajo tesne povezave z nevrolingvistiko, z analizo diskurza, s sociolingvistiko, s kognitivno psihologijo, s kognitivno znanostjo in z umetno inteligenco.

59 _{To povzema po delu Vom frühen Fremdsprachenlernen zum Lernen in zwei Sprachen (1997) avtorjev Grafa in} Tellmanna.

72

3.2.2 Človeški možgani

Temelji za usvajanje jezika so v razumevanju delovanja človeških možganov. Pomembna so spoznanja, kaj se v možganih dogaja in kaj na njih vpliva. Možganska skorja je razdeljena na dve ločeni polovici (Brumen 2003: 88). Leva stran deluje večinoma bolj linearno in analitično, bolj je povezana z verbalnimi sposobnostmi in logičnim mišljenjem. Desna stran deluje bolj simultano, sintetično, bolj je povezana s prostorskimi sposobnostmi in z ustvarjalnim mišljenjem. Govor je voden iz leve in desne hemisfere. Nekatere sestavine govora so bolj vodene iz leve, druge pa iz desne polovice možganov. V levi hemisferi so centri za semantične in logične znake govora (logika, matematika, jezik, branje, pisanje), v desni pa so estetski znaki govora, kot so ritem, kreativnost in vizualne predstave. Poskusi kažejo (Brumen 2003: 89), da ima tudi desna polovica možganov razvite verbalne sposobnosti. Če hočemo tuji jezik obvladati, je torej bolj odgovorna leva možganska polovica, medtem ko je desna polovica odgovorna za kognitivno-semantično področje in povezovanje besedil. Na obvladovanje jezika ima vpliv tudi okolje.

3.2.3 Psiholingvistika na področju frazeologije

Frazemi so zanimivi tako z jezikovnega kot tudi s psiholingvističnega vidika. S psiholingvističnega zato, ker so definirani kot reproducirane enote; po generativni gramatiki torej niso produktivni. Obstaja domneva, da frazemi pripadajo k avtomatizmom v procesu jezikovne produkcije.

Področje psiholingvistike obravnavajo tudi Burger, Buhofer in Sialm v delu Handbuch der

Phraseologie (1982). Frazeme v ožjem smislu pojmujejo kot leksikalne enote, katerih pomen

ni enak vsoti pomenov posameznih sestavin. Frazemi pri razumevanju niso najprej prepoznani dobesedno, ampak so pravilno razumljeni šele v drugem frazeološko ustreznem poskusu. Pojmovanje razumevanja jezika s semantičnega vidika izhaja iz tega, da je razumevanje kombinacija semantičnih znakov; to je t. i. kompozicijska funkcija, ki se uveljavlja pri zaporedju besed … (pri frazemih je prizadeta ali je sploh ni več). V teh okoliščinah razumemo proste besedne zveze brez težav, tako da dodajamo semantične znake delov besed. Metafore in metaforično motivirane stalne besedne zveze razumemo tako, da jih najprej razumemo dobesedno, potem pa ugotovimo, da ni tako mišljeno in končno pride do procesa trensferja na metaforični pomen. Frazeme razumemo tako, da se najprej aktivirajo pomeni posameznih besed. Ugotovi se, da to ne da nobenega pomena. V tretjem koraku se aktivira naučeni pomen celote. Pri proučevanju frazemov je pomemben tudi aspekt verjetnosti (Wahrscheinlichkeit).

73

Besede v posameznem jeziku nastopajo z različno frekvenco, prav tako pa se z različno frekvenco pojavljajo besede v besednih zvezah. Besede v jeziku imajo torej različno verjetnost pojavitve, prav tako pa je različna verjetnost, kako se bodo pojavile besede v besednih zvezah ena za drugo. Tako bodo besede ali besedne zveze z večjo frekvenco pojavitve prispevale k boljšemu razumevanju frazema. Pri učenju frazemov se morajo ti tudi nekje shraniti. Pri tem ima pomembno vlogo dolgoročni spomin. Leont'ev (povzemam po Handbuch der Phraseologie 1982: 176) pravi, da so za dolgoročni spomin relevantni trije dejavniki:

»/…/ die semantische Nähe der Wörter, ihr Klang und ihre subjektive Wahrscheinlichkeitscharakteristik.«

Napačno razumevanje pomeni razpad frazema. Tako pri frazemu namesto frazeološkega pomena nastopi dobesedni pomen ali pa pride do nesmisla. Frazemi so v spominskem slovarju posameznika zastopane kot zaključene enote, ki jih ne tvorimo sproti. Burger (2010) loči tri vrste stalnosti: psiholingvistično, pragmatično in strukturno. Psiholingvistična stalnost pomeni, da so frazemi shranjeni v mentalnem spominskem slovarju kot celota. Strukturna stalnost zadeva obliko frazema oziroma sestavo frazema; posameznih sestavin frazema ne moremo poljubno spreminjati. Strukturna stalnost se nanaša na strukturo frazema. Kljub temu so pri frazemih sprejemljive omejene spremembe, ki ne povzročijo razpada frazeološkega pomena (prim. 3.4 Odkloni od norme).

Razumevanje frazemov smo s stališča psiholingvistike preverjali tudi pri desetih mladostnikih, starih 15 let.60 _{Rešili so anketo, ki je vsebovala pet frazemov. Mladostniki so morali frazem} (podan je bil s sobesedilom) razložiti in napisati, kako vejo, kaj pomeni frazem. Njihove odgovore, na vprašanje Kako veš, kaj pomeni frazem, lahko razvrstimo v štiri kategorije: 1. pogostnost slišanega: ker sem to že večkrat slišal, ker to govori moja babica, ker se veliko

uporablja;

2. iz sobesedila: v bistvu ne veš, ampak veš zaradi preostalega besedila, po besedilu zraven;

3. je splošno znano: enostavno veš, enostavno si se naučil, ker je logično, iz knjig, naučil sem

se iz različnih pogovorov, ker je to splošna izobrazba, ker to vsi vejo, ker se to uporablja v veliko besedilih, zdrava pamet, kmečka pamet;

4. nekdo je to razložil: to so mi povedali starši, to mi je razložila babica, to smo se učili v šoli. Razumevanje frazemov poteka podobno kot razumevanje besed. V ospredju sta pogostnostni in sobesedilni učinek.

74

Če povzamemo: Psiholingvistika proučuje razumevanje frazemov kot reproduciranih jezikovnih enot. Frazemi so spominu zastopani kot celota, pri razumevanju naj ne bi bili najprej prepoznani v dobesednem pomenu, ampak bi morali govorci neposredno zaznati frazeološki pomen.

75

4 MLADOSTNIKI IN FRAZEOLOGIJA

Danes v slovenskem prostoru skoraj ni mladostnika, ki ne bi imel dostopa do interneta in s tem možnosti do virtualne komunikacije prek pametnih telefonov ali računalnikov. Ker gre za razmeroma nov način komunikacije, mladostniki nimajo zgledov in vzorcev. Ponujena jim je priložnost, da ustvarjajo s pomočjo lastne inovativnosti in kreativnosti. V poglavju 2.6.2 smo predstavili posebnosti spletnega mladostniškega slenga, ki se kažejo v številnih krajšavah in emotikonih, kopičenju istih črk, številk in ločil, neupoštevanju presledkov ... Ugotovili smo, da mladostniki pri pisanju kršijo (skoraj) vsa pravila, ki jih predpisuje norma slovenskega knjižnega jezika. Povzamemo lahko, da je pisni jezik z novim medijem dobil nov status.

V tem poglavju se bomo osredotočili le na frazeološke enote, ki jih mladostniki uporabljajo pri komunikaciji na Facebooku.