Design of a logistical platform using the technology roadmapping method

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Luka Zepan. ZASNOVA LOGISTIČNE PLATFORME PO METODOLOGIJI TECHNOLOGY ROADMAPPING Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa. Celje, september 2012.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Luka Zepan. ZASNOVA LOGISTIČNE PLATFORME PO METODOLOGIJI TECHNOLOGY ROADMAPPING Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa. Mentor: doc. dr. Josip Orbanić Somentorica: mag. Brigita Gajšek. Celje, september 2012.

(3) IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Podpisani ___________________________________________________________, študent _______________________________________________________(študija), z vpisno številko ______________________________________________________, sem avtor diplomskega dela:______________________________________________ ______________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; • se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja, bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; • je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Ksenja Lorber. V Celju, dne ___________________. Podpis avtorja___________________.

(4) Zahvala Za strokovne nasvete, pomoč pri pripravi diplomskega dela in predvsem za potrpežljivost se iskreno zahvaljujem tako mentorju, doc. dr. Josipu Orbaniću, kot tudi somentorici, pred. mag. Brigiti Gajšek. Posebno bi se zahvalil tudi svojim staršem, ki so me v vseh teh letih študija tako finančno kot moralno podpirali in me z zgledi ter besedami usmerjali po pravi poti. Na koncu pa tudi zahvala vsem študijskim kolegom in prijateljem, s katerimi smo se spodbujali in si pomagali skozi študentska leta..

(5) Zasnova logistične platforme po metodologije technology roadmapping Proces globalizacije je močno povečal količino trgovanja in poslovanja, kar zahteva rast in razvoj ne le transporta, ampak tudi vseh mogočih logističnih storitev. V diplomski nalogi je definirana logistična platforma, razloženi in našteti so razlogi za njeno uporabo, njeni cilji, kriteriji uspešnosti, naštete ter na kratko opisane so nekatere bolj uspešne delujoče logistične platforme. V drugem delu diplome je predstavljen postopek zasnove in je razloženo, kaj vse je potrebno upoštevati in na kaj paziti pri načrtovanju logistične platforme. Na podlagi pridobljenega znanja, na analizi trenutnega stanja okolja, raziskavi in opisu orodij, potrebnih za izvedbo platforme, sem za zaključek sestavil in predstavil svoj morebitni primer logistične platforme republike Slovenije za transport z uporabo metodologije technology roadmapping ali zemljevid tehnologije. Ključne besede: logistika, logistična platforma, technology roadmapping (zemljevid tehnologije), oskrbna veriga, logistični problem.. Design of logistical platform using the technology roadmapping method The process of globalization greatly increased the sum of marketing, which in term demands the evolution of not only transport, but all possible logistical activities. The diploma defines the logistical platform, explains and names the reasons for its use, its goals, necessary attributes for success and it names and looks at some of the more successful working logistical platforms. In the second part the process of conception and all the things we have to watch out for and pay attention when designing a logistical platform is presented. On the basis of acquired knowledge, analysis of the current state of the environment, research and description of the tools necessary for realization of the platform, I planed, designed and presented my own possible example of a logistical platform republic Slovenia for transport with the use of the technology roadmapping method. Key words: logistics, logistical platform, technology roadmapping, supply chain, logistical problem..

(6) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. KAZALO UVOD ............................................................................................................................... 1 OPIS PROBLEMA IN PREDSTAVITEV OKOLJA .................................................................... 1 CILJI, NAMEN IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMOV .......................................................... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE.......................................................................................... 3 PREDVIDENE METODE DELA............................................................................................ 4 1. TEORETIČNE OSNOVE ....................................................................................... 5 1.1 DEFINIRANJE POJMA LOGISTIKA ........................................................................... 5 1.2 RAZVOJ LOGISTIKE ................................................................................................... 6 1.3 DEFINICIJA OSKRBOVALNE VERIGE ........................................................................... 7 1.4 UPRAVLJANJE OSKRBOVALNE VERIGE (ANGL. SUPPLY CHAIN MANAGEMENT (SCM)) ....................................................................................................................................... 9 1.5 DEFINICIJA TRANSPORTA ........................................................................................ 10 1.6 ZEMLJEVID TEHNOLOGIJE (ANGL. TECHNOLOGY ROADMAP) .................................. 12 1.7 KAJ JE LOGISTIČNA PLATFORMA? ........................................................................... 13 1.8 KAJ OMOGOČA LOGISTIČNA PLATFORMA? .............................................................. 16 1.9 POTREBNI FAKTORJI ZA VZPOSTAVITEV LOGISTIČNE PLATFORME ........................... 19 1.10 KRITERIJI USPEŠNOSTI LOGISTIČNIH PLATFORM .................................................... 20. 2. OBSTOJEČE STANJE ......................................................................................... 22 2.1 PRIMERI LOGISTIČNIH PLATFORM............................................................................ 22 2.1.1 Logistična platforma za Amsterdamsko pristanišče (angl. Amsterdam port logistic platform) ...................................................................................................... 23 2.1.2 Teleroute - logistična platforma...................................................................... 24 2.1.3 Švicarska logistična platforma (angl. Swiss Logistics Platform) ................... 25 2.1.4 Logistična platforma skupine Gherson Lehrman (angl. Gherson Lehrman group logistic platform) ........................................................................................... 25 2.1.5 Logistična Platforma Ltd. (angl. Logistics Platform Ltd.).............................. 26 2.1.6 NEKATERI OSTALI PRIMERI LOGISTIČNIH PLATFORM ............................................ 27 2.1.7 SKLEP IZ OPISANIH PRIMEROV LOGISTIČNIH PLATFORM ....................................... 27 2.2 IZHODIŠČA ZA ZASNOVO LOGISTIČNE PLATFORME V SLOVENIJI .............................. 28 2.2.1 Soseščina ......................................................................................................... 28 2.2.2 Geografski položaj .......................................................................................... 29 2.2.3 Kompetence in tradicije ................................................................................. 32 2.2.4 Logistična infrastruktura ................................................................................ 33 2.2.5 Logistične organizacije ................................................................................... 34 2.2.6 Logistične tehnike in tehnologije .................................................................... 35 2.2.7 Podpora vlade ................................................................................................. 36 2.2.8 Evropski okvirji ............................................................................................... 37 2.2.9 Sklep ................................................................................................................ 38 2.3 ZAKAJ JE SMISELN RAZVOJ LOGISTIČNE PLATFORME V SLOVENIJI .......................... 39. 3. PRIMER LOGISTIČNE PLATFORME ZA SLOVENIJO .............................. 41 3.1. SWOT ANALIZA .................................................................................................... 41 3.2. KONKURENCA........................................................................................................ 44. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. v.

(7) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. 3.2.1 Pristanišča in konkurenca v vodnem transport ............................................... 46 3.2.2 Letališča in konkurenca v letalskem transportu.............................................. 46 3.2.3 Cestni transport............................................................................................... 47 3.3. DIMENZIJE USPEŠNOSTI LOGISTIČNE PLATFORME ZA SLOVENIJO .......................... 48 3.4. GONILNIKI ............................................................................................................. 50 3.4.1. Zunanji gonilniki ............................................................................................ 51 3.4.2. Notranji gonilniki ........................................................................................... 53 3.5. CILJNA SKUPINA UPORABNIKOV LOGISTIČNE PLATFORME ..................................... 55 3.6 TEHNOLOGIJA ......................................................................................................... 56 3.6.1 Določitev potrebnega tehnološkega odziva .................................................... 57 3.6.2 GIS prostorsko načrtovanje ............................................................................ 59 3.6.3 GPS tehnologija .............................................................................................. 60 3.6.4 CAD in CAM sistemi ....................................................................................... 61 3.6.5 Kibernetika ...................................................................................................... 62 3.6.6 Avtomatizacija ................................................................................................. 62 3.6.7 Informatika in informacijske tehnologije ........................................................ 63 3.6.8 Telekomunikacija ............................................................................................ 64 3.6.9 Telematika ali ITS (angl. Transport Systems) ................................................ 65 3.6.10 Elektronsko poslovanje ................................................................................. 65 3.6.11 Agent tehnologija .......................................................................................... 68 4. OBRAZLOŽITEV ZEMLJEVIDA...................................................................... 70 4.1 STORITVE LOGISTIČNE PLATFORME SKOZI ČASOVNI RAZPON .................................. 72 4.2 PRVI ČASOVNI PREDEL ............................................................................................ 73 4.3 DRUGI ČASOVNI PREDEL ......................................................................................... 74 4.4 TRETJI ČASOVNI PREDEL ......................................................................................... 75. ZAKLJUČEK................................................................................................................ 79 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 83. KAZALO TABEL TABELA 1: SWOT ANALIZA............................................................................................. 42 TABELA 2: DIMENZIJE USPEŠNOSTI LOGISTIČNE PLATFORME ........................................... 48 TABELA 3: ZUNANJI GONILNIKI........................................................................................ 51 TABELA 4: NOTRANJI GONILNIKI ..................................................................................... 53 TABELA 5: TEHNOLOŠKE REŠITVE ZA STORITEV LOGISTIČNE PLATFORME V SLOVENIJI .......... 57. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. vi.

(8) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. UVOD Globalizacija in povečanje obsega poslovanja sta nas pripeljala v novo dobo izvajanja transportnih storitev. Za konkurenčnost je danes potrebno veliko več kot recimo pred desetimi ali dvajsetimi leti. Konkurenčne transportne storitve ne zahtevajo le sodobne infrastrukture. ter. komunikacijsko,. suprastrukture, informacijsko. temveč tehnologijo,. je. potrebno urejeno. imeti. tudi. e-poslovanje,. sodobno potrebno. dokumentacijo in bazo podatkov. Potrebni so tudi centralizirani skladiščni sistemi z moderno skladiščno tehnologijo. Skratka, nad prevozi je potrebno imeti čim več kontrole, izvedeni morajo biti čim hitreje, ekonomično in s kar se da malo vpliva na okolje. Podjetja in posamezniki se zavedajo vedno večje pomembnosti dobre organizacije, komunikacije, dokumentacije itd., skratka nefizičnega dela izvajanja storitev, saj le ti prinesejo veliko rast efektivnosti poslov ob manjših stroških. Vse omenjeno povzroča določene težave in predstavlja pasti. Gledano iz drugega zornega kota, pa tovrstne težave ponujajo možnost, da se z njihovo pomočjo izboljša konkurenčni položaj na trgu. Spremenjeni pogoji poslovanja in vse večje zahteve zunanjega okolja tako silijo, k sprotnemu prilagajanju podjetij in organizacij, če želijo konkurirati. Največ možnosti za napredek tako podjetjem kot tudi državi predstavlja panoga logistike. Kot na vseh področjih življenja in posla, se tudi v logistiki pojavljajo raznovrstni problemi. Logistični problem lahko definiramo kot zbirko zahtev in potreb, ki jih ni mogoče izpolniti skozi utečene procese. Določiti je potrebno primernejše resourse s ustreznejšimi karakteristikami za določene potrebe, da rešimo problem.. Opis problema in predstavitev okolja Logistika postaja v zadnjem času vse pomembnejša znanstvena disciplina, pridobiva na pomenu in postaja vse pomembnejši element konkurenčnosti. Vsekakor pa dobro razvit logistični sistem predstavlja pomemben dejavnik za narodno gospodarstvo. V sodobnem času kakovostna logistika obravnava:  procese transportiranja; (premagovanje prostorskih razlik med krajem proizvodnje in porabe, oziroma med posameznimi fazami procesa proizvodnje);  procese shranjevanja – premoščanje časovnih razlik;  procese fizičnih manipulacij z vidika vseh procesov. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 1.

(9) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. Oblikovanje uravnotežene in uspešne logistično transportne politike je vitalnega pomena za vsako državo. Sodoben transportni sistem mora zagotavljati trajnost z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika, hkrati pa omogočati prost pretok blaga, kapitala, ljudi in storitev. Za organiziranje in oblikovanje takšne transportne politike, ki predstavlja izredno širok in kompleksen posel, se poslužuje uporabe logističnih platform. Preko logistične platforme za transportne storitve določene države se povezujejo vsi akterji transportne panoge, omogoča in spodbuja se komuniciranje in sodelovanje, nudi se vse potrebne informacije o obstoječih tehnologijah, strategijah, možnostih razvoja, primere dobrih in slabih praks drugih, itd. Veliko časa in denarja se izgubi ravno zaradi slabe informiranosti, napačnih podatkov ali pomanjkanja le teh. Logistične platforme preprečujejo te težave, saj po večini vsebujejo bazo strokovnih podatkov potrebnih za panogo, ki jo platforma podpira.. Cilji, namen in poti za reševanje problemov Glavni cilj diplomskega dela je predstaviti proces izdelave logistične platforme v Republiki Sloveniji po metodologiji Technology roadmapping. Primer logistične platforme se bo osredotočal na transport in optimiziranje delovanja transportnih akterjev platforme ter na njihovo povezovanje, komuniciranje in sodelovanje. Kasneje pa tudi proizvodnih akterjev v Sloveniji. Namen našega dela je na praktičnem primeru pokazati, da je metodologija Technology roadmapping primerna za realizacijo tovrstnih projektov. Hkrati bomo uporabili številna znanja, ki smo jih pridobili pri študiju logistike. Ta tema je privlačna, ker smo mnenja, da bi bil kakovosten in pravilno izveden projekt zasnove takšne platforme izredno koristen za celotno državo zaradi razlogov, ki bodo predstavljeni v naslednjem poglavju pod predpostavkami. Za lažje razumevanje in boljšo preglednost bomo diplomsko delo razdelili na tri dele. Namen prvega dela diplomske naloge, ki vsebuje poglavji teoretične osnove in Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 2.

(10) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. obstoječe stanje, je s pomočjo literature definirati ključne pojme, ki so nujni za obravnavo v nadaljevanju, predstaviti in definirati logistično platformo na splošno, njene cilje in namen, kriterije uspešnosti in pregledati nekaj obstoječih platform. V drugem delu pa bo področje raziskovanja logistična platforma za Republiko Slovenijo. Poskušali bomo predstaviti postopek, potreben za izvedbo platforme. Preučili bomo trenutno stanje transportne panoge, akterje v njej, gonilnike razvoja v Sloveniji, definirali razloge za potrebo bo razvoju logistične platforme in njene dimenzije uspešnosti. V tretjem, zaključnem delu bomo predstavili primer 10-letnega plana logistične platforme v Republiki Sloveniji.. Predpostavke in omejitve V diplomskem delu bomo izhajali iz predpostavke, da logistika v Sloveniji še ni na ravni nekaterih ostalih bolj razvitih držav, vendar se vlada Republike Slovenije in večji logistični akterji zelo zavedajo, kakšen bi lahko bil njen pomen in precej razmišljajo o tem, kako opravljati dejavnost, da bodo njeni stroški čim nižji, sama dejavnost pa kakovostna in konkurenčna. Prav tako se zavedajo pomembnosti in koristnosti razvijanja logistične platforme za transport v Sloveniji in skušajo izboljšati trenutno stanje. Predpostavke, ki jih bomo pri pisanju diplomske naloge upoštevali so slednje:  slabo zasnovana logistika predstavlja relativno visok strošek in je vsekakor pomembno, da se ji daje posebno pozornost in se jo izvaja kakovostno, kar posledično vpliva na znižanje povprečnih stroškov;  logistiko nacionalnih in zunanjih akterjev na ozemlju določene države se lahko bolj kakovostno organizira in izvaja s pomočjo logistične platforme;  v Republiki Sloveniji še ne obstaja nobena tako obširna in vsestranska logistična platforma, ki bi povezovala akterje celotne države;  sodelovanje, komunikacija med akterji in skupna baza podatkov močno povečajo efektivnost transportnih storitev v državi;  v Sloveniji je ogromno izvajalcev in povpraševalcev po transportnih storitvah, kateri med sabo niso povezani;  pomembnost logistike in njenega kakovostnega izvajanja bo v prihodnosti le še Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 3.

(11) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. naraščala. Zasnova in načrtovanje logistične platforme bosta osredotočeni na vodenje, načrtovanje in izboljševanje transportnih storitev v Sloveniji. Druga omejitev je nedostopnost podatkov. Vsi iskani podatki niso javni, tako da bomo uporabljali in zajeli le podatke, ki so nam na voljo, kar lahko vpliva na natančnost in pravilnost.. Predvidene metode dela Pri izdelavi diplomske naloge bomo uporabili več metod dela:  metodo analize dokumentov (spletne strani logističnih akterjev, e-gradivo Fakultete za logistiko, ostali podatki …);  metodi deskripcije in klasifikacije (opisovanje teoretičnih dejstev in pojmov);  metodo indukcije (sklepanje o pomembnosti logistike in logistične platforme za celotno Slovenijo);  metodo dedukcije (sklepanje pomembnosti logistike in logistične platforme za posameznega akterja);  metodo deskripcije (opisovanje obstoječega stanja);  metodo zemljevida tehnologije (angl. Technology roadmapping).. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 4.

(12) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. 1 TEORETIČNE OSNOVE V tem poglavju se bomo osredotočili na definiranje pojmov potrebnih za razumevanje tematike diplomskega dela in zasnove logistične platforme. Podrobnejše si bomo pogledali razvoj že definiranega pojma logistike. Definirali bomo še pojme oskrbovalna veriga (angl. supply chain), transport, zemljevid tehnologije (angl. Technology roadmapping) in se poglobili v vprašanje, kaj točno je logistična platforma, kaj omogoča, kateri so potrebni faktorji njene vzpostavitve in kriteriji uspešnosti, po katerih se ocenjuje transport.. 1.1 Definiranje pojma logistika Raznovrstnih definicij logistike je veliko. Odvisno je kdo jih definira, ali jih definira nekdo iz ekonomskega vidika ali nekdo iz vojaškega ali pa recimo nekdo v nekem podjetju. V nadaljevanju jih bomo nekaj našteli. Logistika je proces izvajanja in upravljanja vseh dejavnosti, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov, energije, informacij in ljudi od dobaviteljev do podjetja, nato znotraj podjetja in vse do kupcev oziroma porabnikov. Vsebuje vse. dejavnosti, ki se ukvarjajo z upravljanjem procesov prenosa (tako v. prostoru kot času) energije, materiala, proizvodov in ljudi. V sistem niso vključeni samo transportni procesi skladiščenja, temveč celoten potek naročil, manipuliranje, pakiranje proizvodov itd. (Ogorelc, 1979, str. 134-135). Logistika obravnava vse materialne pretoke med krajem oziroma časom proizvodnje in potrošnje, med izvori in ponori (Kaltenekar, 1993, str. 75). Glavne naloge logistike so tako predvsem (Kaltenekar, 1993, str. 59):  nabava materiala;  odvoz materiala v delovno organizacijo;  skladiščenje materiala;  transport materiala do delovnih mest in med njimi;  skladiščenje polproizvodov v vmesnih skladiščih;. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 5.

(13) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program.  transport gotovih proizvodov do končnih skladišč;  skladiščenje gotovih proizvodov;  transport gotovih proizvodov do kupcev;  informacijsko spremljanje in evidentiranje dogajanja in  koordinacijo dela vseh teh dejavnosti. Ferišak razume logistiko kot način upravljanja vseh aktivnosti, ki se nanašajo na premeščanje surovin, polproizvodov, ostalega materiala in gotovih proizvodov med proizvodnimi delovnimi organizacijami, od nabave surovin do predelave, oziroma od proizvajalca do potrošnika (Ferišak et al., 1983, str. 1). Omeniti je treba Požarjevo (1976, str. 67) definicijo: »Izraz logistika pomeni torej tok materiala in proizvodov ter informacij od dobavitelja surovin, prek proizvajalca in morebiti trgovca, do končnega porabnika gotovih proizvodov.« Naštete definicije povzamemo, da je logistika skupek med seboj povezanih aktivnosti, ki se ukvarjajo z obvladovanjem blagovnih tokov. Njen predmet preučevanja je predvsem soočanje in reševanje problema časovne in prostorske neenakomerne razpoložljivosti blaga. Ukvarja se tako s premikanjem in transportom surovin, energije, materiala, proizvodov in ljudi skozi celotno oskrbno verigo, torej od prvega ponudnika do zadnjega povpraševalca.. 1.2 Razvoj logistike Čeprav je logistika prisotna že več tisočletij, je bila definirana v vojski, kot premikanje vojsk. Kot samostojna panoga so jo začeli obravnavati in jo razširjati na vsa področja šele v zadnjih desetletjih. Po mnenju Abrahamssonona (v Abrahamsson, Aldin & Stahre, 2003) so v 60. letih, ki jih označimo kot začetno, prvo stopnjo logistike, v ZDA identificirali logistiko kot »fizično distribucijo« gotovih proizvodov od proizvajalca do potrošnika ter vmesno skladiščenje. Medtem ko so bili predmet fizične distribucije gotovi proizvodi, so v začetku 70. let in v času druge razvojne faze že začeli z urejanjem notranje logistike v podjetjih, to je z notranjim transportom in skladiščenjem surovin in drugih materialov v proizvodnem procesu. Ustanavljati so začeli logistične oddelke v Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 6.

(14) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. podjetjih. V naslednji, tretji fazi, ki deloma traja še danes, so začeli logistiko povezovati z drugimi funkcijami v podjetju: s proizvodnjo, nabavo, marketingom, financami itd. Izoliranost vseh teh funkcij je pogosto škodovala profitabilnosti celotnega podjetja. V nekaterih podjetjih, v naprednejših državah, so oblikovali posebne povezovalne time med funkcijami. Povezovanje je potekalo zlasti preko osnovnih procesov poslovanja, na katere se podjetje osredotoči, ko mora zaradi sprememb na trgu opraviti reinženiring organizacije v podjetju. Z vsemi temi procesi je ozko povezana logistika. Četrto stopnjo razvoja logistike predstavlja oblikovanje oskrbovalnih oziroma logističnih verig, ki jih danes upravljajo le razvitejša podjetja v svetu. Izraz oskrbovalna veriga uporabljamo navadno takrat, ko zadeva vse funkcije podjetij v verigi (proizvodnjo, marketing, finance itd.), logistična veriga pa takrat, ko je poudarek na logistični dejavnosti (Abrahamsson et al., 2003) Prehod na četrto stopnjo razvoja organiziranja logistike so pospeševali v glavnem naslednji dejavniki (Abrahamsson et al. 2003):  globalizacija trgov kot prostorska širitev dobavnih in prodajnih trgov je, ne le v kontinentalnih, temveč tudi v svetovnih razmerah, npr. povečevala je kompleksnost transportnih poti, kombinacijo transportov ter konkurenco; zlasti se je povečalo število udeležencev na poti od nabave surovin do proizvodnje in naprej do posrednikov in uporabnikov blaga;  razvoj informacijske tehnologije (elektronsko poslovanje in elektronska trgovina), ki na eni strani pospešuje sklepanje pogodb o dobavah blaga, na drugi strani pa pri množici dobavnih pogodb nastanejo potrebe po vse večjem številu fizičnih dostav, in to v čim krajšem času;  zunanje izvajanje (angl. outsourcing): zaradi vse večje konkurence se morajo podjetja omejiti na svojo osnovno dejavnost, medtem ko morajo svoje pomožne dejavnosti (npr. logistiko: skladiščenje, distribucijo, pakiranje itd.) prepustiti drugim.. 1.3 Definicija oskrbovalne verige Naslednji ključni pojem, ki ga je potrebno definirati, je oskrbovalna veriga. Tudi ta pojem ima več različnih definicij. Zajema namreč mrežo zvez in distribucijskih možnosti, ki opravljajo funkcije nabave materialov, njihovo preoblikovanje v vmesne in Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 7.

(15) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. končne izdelke ter distribucijo končnih izdelkov kupcem. Oskrbovalna veriga obstaja v storitvenih in proizvodnih organizacijah, čeprav se kompleksnost verige lahko močno razlikuje med različnimi panogami in podjetji (Geneshan & Harrison, 2003, str. 1). Komp in Lori (1999, str. 39) sta opredelila oskrbovalno verigo kot skupino podjetij (dobaviteljev, kupcev, proizvajalcev in ponudnikov storitev), ki se povezujejo med seboj z namenom pridobivanja, nakupovanja, izdelovanja, zbiranja in prodajanja izdelkov ter storitev za končnega kupca. Avtorji dela Marketing Channels (Coughlan, Anderson, Stern & El-ansary, 2001, str. 513) so opredelili oskrbovalno verigo kot skupek organizacij, ki skupaj proizvajajo in prodajajo izdelke končnemu porabniku. Po eni izmed definicij pa oskrbovalna veriga zajema vse dobavitelje, ki oskrbujejo podjetje z izdelki, polizdelki, deli in surovinami. Pravijo tudi, da ne zajema samo dobaviteljev podjetja, ampak tudi dobavitelje dobaviteljev. Potočnik (2002, str. 216) pa pravi, da lahko oskrbovalno verigo pojmujemo kot skupino medsebojno povezanih organizacij, katerih skupni namen je čim boljše oskrbovanje končnih porabnikov. Nadaljuje in pravi, da to verigo sestavljajo dobavitelji in njihovi dobavitelji, podjetje, njegovi odjemalci in njihovi odjemalci vse do končnih porabnikov. Iz teh definicij lahko povzamemo, da oskrbovalna veriga predstavlja povezana podjetja, katera sinergijsko prispevajo k večji dodani vrednosti končnega izdelka oz. storitve. Sestavljena je iz dobavitelja, proizvajalca, distribucijskih kanalov, povezovalne mreže in odnosov v proizvodnji in nabavi s storitvami ter končnih kupcev/povpraševalcev. Uspešne oskrbovalne verige zahtevajo integracijo vseh procesov od nabave do distribucije izdelkov končnemu porabniku. Z vidika logistične platforme za Republiko Slovenijo bi platforma združevala akterje transportnih storitev, prometne poti, distribucijske kanale in vse povpraševalce po transportnih storitvah kot končne kupce storitev.. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 8.

(16) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. 1.4 Upravljanje oskrbovalne verige (angl. Supply chain management (SCM)) V preteklosti so posamezni oddelki, kot so npr. trženje, načrtovanje, proizvodnja, nabava, oskrbovalna veriga in logistika, delovali samostojno. Vsak oddelek je imel svoje načrte in cilje, ki so bili med seboj lahko nasprotujoči. Zaradi slednjega organizacije niso imele enotnega ali integriranega načrta. Zato se je pojavila potreba po mehanizmu, ki bi integriral vse funkcije v enotno celoto. Upravljanje oskrbovalne verige je strategija, ki poveže vse te funkcije (Geneshan & Harrison, 2003, str. 2). Velikokrat se pojem upravljanja oskrbovalne verige zamenjuje s pojmom logistike. Logistika je tisti del oskrbovalne verige, ki vključuje načrtovanje, izvajanje, nadzor učinkovitosti in uspešnosti tokov ter skladiščenja blaga, storitev in informacij vse od izvora do mesta uporabe z jasnim ciljem zadovoljiti uporabnikove želje. Iz slednje opredelitve je razvidno, da je logistika le del oskrbovalne verige, kjer je poudarek na procesih. Optimizacija logistike pa vodi tudi v optimizacijo drugih procesov oskrbovalne verige. Upravljanje oskrbovalne verige (SCM) obsega načrtovanje, nabavo, proizvodnjo, obvladovanje zalog, skladiščenje, delo, distribucijo, logistiko in kakovost (Klopčič, 2003, str. 16). Podjetja, ki se združujejo v oskrbovalne verige, so med seboj povezana preko fizičnih in informacijskih tokov. Fizični tokovi se ustvarjajo z manipulacijami in transportom, proizvodnjo in hrambo materiala in izdelkov. To so najbolj vidni deli oskrbovalne verige. Ravno tako pomembni so tudi informacijski tokovi. Preko teh pa številčni partnerji v oskrbovalni verigi koordinirajo svoje dolgoročne načrte in kontrolirajo vsakodnevni tok materialov po oskrbovalni verigi (Handfield, 2011). Upravljanje oskrbovalne verige je torej aktivno upravljanje dejavnosti znotraj nje s ciljem povečanja efektivnosti in pridobitve konkurenčne prednosti. Predstavlja zavestno prizadevanje podjetij znotraj oskrbovalne verige, da ustvarijo in vodijo oskrbovalno verigo in njene procese kar se da efektivno. Te aktivnosti vsebujejo vse od načrtovanja, nabave, proizvodnje, logistike in tudi informacijske sisteme potrebne za vodenje in koordiniranje teh aktivnosti. Upravljanje oskrbovalne verige je obsežno povezovanje Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 9.

(17) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. podprocesov, ki omogočajo izmenjavo tako informacij kot materialov med dobavitelji in končnimi porabniki, vključno s proizvajalci, distributerji, trgovci na drobno in katerim koli drugim podjetjem, ki se nahaja znotraj obširne oskrbovalne verige, v celoto. Klopčič (2003) pa je opredelil cilj upravljanja oskrbovalne verige kot optimiranje zadovoljevanja porabnikovih potreb ob minimiziranju stroškov z rabo vseh sredstev celotne oskrbovalne verige. Dodal je tudi, da logistika in upravljanje oskrbovalne verige postajata v podjetjih tako vse bolj pomembna. Poglavitni razlogi za slednje so: stalen pritisk na cene, globalizacija poslovanja, podobnost izdelkov, večja moč kupca in vpliv elektronskega poslovanja.. 1.5 Definicija transporta V gospodarstvu materialne dobrine skoraj nikoli niso proizvedene na tistem mestu, kjer se potrošijo, prav tako niso skoraj nikoli proizvedene ravno v tistem trenutku, ko obstaja potreba po njihovem trošenju. Proizvodnja različnih materialnih dobrin je navadno široko razprostrta v geografskem prostoru in je tudi časovno neenakomerno porazdeljena. Pojem transporta zajema fizično premeščanje v smislu organiziranega premeščanja dobrin iz kraja njihovega nastanka oziroma proizvodnje na kraj potrošnje ali uporabe. Uporabna vrednost transporta je izpolnjena šele takrat, ko je nekemu proizvodu zagotovljena prostorska in časovna koristnost. Transport omogoča specializacijo proizvodnje, geografsko ločenje proizvodnje in potrošnje, okrepitev konkurence in oskrbo potrošnikov po principu »pravi proizvod na pravem mestu ob pravem času« (Kenda et al., 1988, str. 308). Torej če povzamemo je transport tista gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s premeščanjem stvari, ljudi in energije v geografskem prostoru in v izmenljivem času. To premeščanje lahko poteka na različnih transportnih poteh (tako naravnih kot umetnih) s pomočjo posebnih tehničnih sredstev ali transportnih sredstev (letala, železniška vozila, ladje, čolni, kolesa, kamioni, itd.), in na podlagi ustrezne organizacije. Pomembno vlogo se mu prepisuje v proizvodnem procesu in sicer oskrbovanju delovnih mest z materialom, trgovskim blagom, polizdelki in izdelki. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 10.

(18) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. Kakovost transporta je odvisna od različnih dejavnikov, in sicer: hitrosti transporta, cene transportnih storitev, rednosti transporta, točnosti in pogostosti transporta, dostopnosti transportnih sredstev, varnosti transporta (Požar, 1974, str. 4). Razlike v kakovosti transporta imajo veliko dejavnikov (transportna infrastruktura, transportna sredstva, itd.), zato se kakovost transportne storitve najenostavneje izraža z razmerjem med varnostjo, hitrostjo in stroški. Večinoma se termin transport uporablja za prenos oseb, tovora in energije brez prenosa vesti in tudi ne zajema kakovosti storitev, zaradi česar je pojem transport ožji od pojma promet. Obstajajo različni kriteriji po katerih delimo transport in sicer glede na prometno površino, glede na vrsto uporabljene tehnologije in glede na predmet transporta. Glede na prometno površino poznamo:  cestni;  železniški;  zračni;  vodni;  cevovodni. Ko govorimo o vrsti uporabljene tehnologije delimo transport na:  konvencionalni ali unimodalni;  kombinirani transport;  intergralni transport;  intermodalni transport;  multimodalni transport. Glede na predmet transporta ločimo:  potniški transport (transport oseb, potnikov in njihove prtljage);  tovorni transport (tovor v vseh agregatnih stanjih in prevoz živali);  prenos informacij in vesti.. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 11.

(19) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. 1.6 Zemljevid tehnologije (angl. Technology roadmap) O zemljevidu tehnologije smo veliko govorili pri vajah predmeta logistična tehnologije. Rekli smo, da je zemljevid tehnologije pogosto uporabljena metoda v industrijskem svetu za podporo pri snovanju strategij tehnologij in planiranja. Pristop je izdelala in prvič uporabila Motorola pred približno 25-imi leti za podporo pri produktnih in tehnoloških strategijah. Od takrat naprej metodo pogosto uporabljajo v širokem okvirju industrijskih kontekstov. Zemljevid tehnologij ima lahko veliko različnih podob in oblik, vendar je najpogosteje sestavljen iz večjih časovno usmerjenih tabel, ki omogočajo pregled in uskladitev razvoja tehnologije s tržnimi trendi in gonilniki. Zemljevid omogoča pregled in analizo evolucije trgov in tehnologij skupaj s povezavami med različnimi perspektivami. Pri njegovi uporabi je potrebno upoštevati in biti pozoren na kar nekaj morebitnih problemov. Eden izmed glavnih problemov pri implementaciji in uporabi zemljevida tehnologij pri mnogih organizacijah je ta, da je toliko različnih oblik zemljevida tehnologij, katere morajo biti popolnoma prilagojene kontekstu organizacije in njenim potrebam. Faktorji, ki so zelo pomembni pri uspešnosti zemljevida tehnologije, so natančna določitev potreb, ciljev in želja organizacij, želja po izdelavi efektivnih poslovnih procesov, sodelovanje pravih ljudi in podpora vodstva. Faktorji, ki pogosto zmanjšujejo efektivnost zemljevida tehnologije, pa so iniciativna preobremenitev (prevelika iniciativa), pozabljanje/zanemarjanje kratkoročnih nalog in zbiranja podatkov in primanjkovanje informacij in znanj. Zemljevidi naj bi bili v grafični obliki, ki predstavlja najbolj učinkovito, razumljivo in enostavno metodo komunikacije. Potrebno pa je tudi paziti, da je zemljevid opremljen z ustrezno dokumentacijo (legende), za lažje in hitrejše razumevanje. Zemljevid mora natančno definirati in prikazati časovna obdobja, da se lahko tehnologija, strategija, in razvoj med seboj ustrezno sinhronizirajo. Zemljevid je prikaz razvojne poti med trenutnim stanjem in dolgotrajno vizijo prihodnosti, skupaj z njunimi povezavami (Gajšek, 2007/2008). V zadnjih letih se je na spletu pojavilo veliko podobnih in natančnih navodil, kako izdelati zemljevid tehnologije. »Technology roadmapping A planning framework for evolution and revolution«, avtorjev Roberta Phaala, Clare J.P. Farrukh, Davida R. Proberta (2003) iz oddelka za inženiring na Univerzi Cambridge, smo ocenili kot najbolj. dodelanega in razumljivega za uporabo. Kot natančnega in kakovostnega. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 12.

(20) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. ocenjujemo tudi »Fundamentals of Technology Roadmapping«, avtorjev Marie L. Garcia in Olin H. Bray iz Strategic Business Development oddelka Sandia National Laboratories (1997). Cilji zemljevida tehnologij so (Gajšek, 2007/2008):  podpora pri implementaciji novih procesov;  vzpostavitev in definiranje ključnih povezav med tržnimi gonilniki in tehnološkimi viri;  identifikacija pomembnih pomanjkanj znanja in poznavanja trga, tehnologij in produkta/storitev;  podpora pri oblikovanju tehnološke strategije in iniciativnosti v organizaciji;  podpiranje komunikacije med tehničnim in komercialnim oddelkom. Veliko omenjenih ciljev zemljevida tehnologije se izpopolni že v samem procesu zasnove zemljevida. Proces povezuje različne skupine organizacije in omogoča širjenje informacij, znanj in perspektiv (Gajšek, 2007/2008).. 1.7 Kaj je logistična platforma? Logistične platforme so relativno nov koncept in se o njih ni veliko govorilo v preteklosti. Zaradi vse večje globalizacije in konkurence se od podjetji in tudi držav zahteva vedno več, če želijo biti uspešne. Poleg uporabe najnovejših tehnologij se morajo izboljšati organiziranost, efektivnost in predvsem fleksibilnost. Zato so tako posamezna podjetja kot tudi vlade usmerjali svojo pozornost v raziskavo in razvoj tako imenovanih logističnih platform. Te se lahko pojavljajo znotraj določenega podjetja ali le lokalno, regionalno, lahko pa tudi na globalni ravni. Zaradi relativne novosti platform še ne obstaja neka skupna, uradna definicija. Največ je pri tej temi prispeval profesor Matt Abrahamsson, ki je objavil številne članke, raziskave in analize. Poleg njegovega dela pa si bomo za razumevanje pojma logistične platforme ogledali nekaj primerov trenutno delujočih, modernih in uspešnih logističnih platform. Abrahamsson et al. (2003, str 104) definira logistično platformo kot »homogeni del celotnega logističnega sistema, ki ga logistična organizacija centralno upravlja in vodi Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 13.

(21) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. in ima moč, da ga zastavi/dizajnira tako, da ta predstavlja bazo virov za nove tržne položaje/situacije. Logistična platforma vsebuje koncepte za logistične operacije, fizično strukturo, procese in njene aktivnosti, kot tudi informacijske sisteme potrebne za njen koncept, operacije in poročanje/informiranje. Logistične platforme dvigujejo efektivnost in vlogo logistike znotraj organizacij, vlogo, v kateri je logistika vir strateške fleksibilnosti, ki omogoča strateške poteze z podporo novih strateških položajev na stroškovno učinkovit način. Platforme firmam omogočajo hitro adaptacijo spremembam v trendih, uspešno uporabo sprememb pogojev, omogočajo iz njih najti nove priložnosti in se pravočasno izogniti nevarnostim. Logistika znotraj organizacij mora biti zastavljena tako, da omogoča dinamične in kvalitetne strateške poteze, ko so te potrebne z uporabo logističnega znanja kot podatkovnega vira. Platforma naj bi vsebovala številne različne logistične koncepte, ter vse procese in znanja za njihovo pravilno izvedbo. Danes se v ekonomskem svetu stanje lahko zelo hitro spremeni in vitalnega pomena je sposobnost odreagirati in se prilagajati na nova okolja in sisteme. Platforma obratuje in je odgovorna za lasten IT/IS sistem in vse odločitve znotraj nje so centralizirane. Abrahamsson et al. (2003) predlagajo uporabo logistične platforme za povečanje strateške fleksibilnosti podjetja. Navedena teorija velja za najbolj splošno in uporabljeno. Po njej se bolj ali manj oblikujejo vse današnje logistične platforme. Pomembno je vedeti, na kakšni ravni se želi zasnovati logistično platformo - ali za posamezno organizacijo, na lokalni ravni, regionalni ravni, državni ali morebiti globalni. Potrebno je upoštevati da je profesor Abrahamsson v naveden primeru opisal logistično platformo z vidika posameznega podjetja. Za izvedbo projekta logistične platforme na državni ali celo globalni ravni, je potrebno biti pozoren še na veliko več stvari, saj je zadeva veliko bolj obširna in vsebuje mnogo različnih akterjev ter celo oskrbovalnih verig. Vendar v takšnem primeru se ni potrebno ukvarjati z notranjimi logističnimi procesi organizacij, saj za to podjetja poskrbijo sama. Takšna platforma se osredotoči na komunikacijo, sodelovanje, povezovanje, optimiziranje in informiranje svojih akterjev. Upošteva pa njegove trditve o pomembnosti fleksibilnosti, vsebovanju izbranih logističnih procesov in orodij za njihovo izvajanje, potrebi oziroma kar nuji po dobri, pravilni in ažurni bazi informacij, itd. Platforme, tako posameznemu podjetju kot tudi večji skupini dvigujejo efektivnost poslovanja in omogočajo hitro adaptacijo spremembam.. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 14.

(22) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. Za nadaljnjo razumevanje in boljšo razlago logističnih platform si je najbolje ogledali posamezne primere delujočih in uspešnih platform. Primer lokalne logistične platforme je recimo Amsterdam port logistic platform, ki se osredotoča na izboljšanje logističnih aktivnosti amsterdamskega pristanišča. Plaza-Zaragoza logistic platform je zanimiva platforma, ki se osredotoča na povezovanju študentov in raziskovalcev z predstavniki podjetji in organizacijami in s tem predstavlja tako funkcijo sodelovanja, kot tudi izobrazbe. Dober primer logistične platforme za posamezno državo je Swiss Logistics Platform, saj so se po njej zgledovale mnoge nastajajoče logistične platforme v bližnjih koridorjih. Platforma je povzročila izredno sodelovanje in komunikacijo skoraj vseh logističnih akterjev v Švici. Podobno velja za Fermen belt logistics platform za regijo Nove Zelandije in Fermen Belt, katera je vzpostavljala in nadaljuje z vzpostavljanjem številnih močnih in stabilnih omrežij sodelovanja. Logistična platforma ltd. predstavlja primer platforme, ki povezuje posamezno državo (Ukrajino) in njeno okolje. Primer platforme na globalni ravni pa je npr. Teleroute, ki vsebuje ter povezuje logistične in transportne ponudnike in povpraševalce na globalni ravni. Več in bolj podrobne opise posameznih logističnih platform bomo zapisali v naslednjem poglavju. Če združimo predstavitve posameznih logističnih platform in Abrahamssonovo definicijo lahko rečemo, da je logistična platforma skupek tehnologij, metoda za izboljšanje procesov, baza virov (resursov), ki omogoča izvajalcem logističnih storitev komunikacijo z vsemi drugimi oddelki (transport, skladiščenje, nabava …) in ostalimi poslovnimi partnerji preko enega stvarno časovnega vmesnika. Predstavlja izhodišče za pridobivanje in izvajanje novih korporativnih, območnih, regijskih, državnih in globalnih strategij v logističnem trgu. Povezava dislociranih baz podatkov in prenos podatkov se izvajata preko interneta. Storitev je krepka in zanesljiva, njena implementacija pa hitra in stroškovno učinkovita. Ponuja tudi zbirko prilagojenih logističnih rešitev posameznim problemom. Temelji na sodelovanju in deljenju znanj, ter informacij med sodelujočimi akterji. Slednje omogoča izhodišče za uspešno in konkurenčno delovanje in ne uničuje ali kvari že obstoječa partnerstva in sodelovanja. Z omogočenim vpogledom v trende, inovativne ideje, raziskave in analize, ter v dokumentacijo preteklih dobrih in slabih praks predstavljajo platforme dober vir nasvetov in pomoči za raznovrstne logistične projekte in management oskrbovalnih verig. Strateške odločitve v logistični platformi so centralizirane. Logistične platforme. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 15.

(23) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. imajo jasno organizacijsko strukturo in zelo verjetno tudi lasten IT/IS sistem. Omogočajo fleksibilnost akterjem in njihovo hitrejše prilagajanje na spremembe. Z njihovo uporabo se akterji v veliki meri izognejo problemu alokacije razpoložljivih virov, ki je v logističnih storitvah dnevno prisotna, kar je vitalnega pomena za doseganje konkurenčnosti. Da logistične platforme ostajajo aktualne in koristne, se morajo redno nadgrajevati, dodajati nove storitve, izboljševati informacijsko podporo in implementirati nove tehnologije.. 1.8 Kaj omogoča logistična platforma? Iz pregleda in analize obstoječih logističnih platform je razvidno, da si je večina logističnih platform podobnih v ponudbi mnogih storitev. Razlikujejo pa se pri ponudbi specifičnih storitev za njihov posamezni namen. Največja enakost je sama beseda platforma. Za lažje razumevanje pojma logistične platforme najprej razložimo besedo platforma. Platforma predstavlja neko osnovo, temelj za določeno stvar. Tako logistična platforma služi kot temelj in podpora pri izvajanju logističnih storitev. Skoraj vse platforme vsebujejo skupno bazo podatkov vseh informacij za akterje na enem mestu. Povezujejo in spodbujajo k sodelovanju, komunikaciji in izmenjavi dobrih praks logističnih ponudnikov, partnerstev, vlad in ostalih akterjev na globalni ravni. Ena izmed glavnih bonitet logističnih platform je vzpostavitev številčnih, močnih omrežji sodelovanj v posameznih logističnih sektorjih ali sodelujočih sektorjih na obeh straneh oskrbovalne verige. Ta cilj se doseže na več različnih načinov, npr. s pomočjo analize poslovanja, preučevanjem razvojnih možnosti, s spodbujanjem in izvajanjem medsebojnega sodelovanja, z izmenjavo dobrih praks in znanj ter s pomočjo med akterji, s sodelovanjem z izobraževalnimi ustanovami itd. Tako torej razvoj platform predstavlja smiselno investicijo in poslovno priložnost za vse sodelujoče v njej. Z dobro zastavljeno in delujočo platformo se poveča:  zadovoljstvo sodelujočih, nadzor in pregled nad oskrbovalno verigo;  efektivnost procesov (boljša organiziranost in načrtovanje zmanjšujejo količino potrebnega dela in število napak pri doseganju poslovnih ciljev);  sodelovanje med ponudniki in povpraševalci logističnih/transportnih storitev (dobra komunikacija povečuje efektivnost, zmanjšuje čas potreben za sklepanje poslov in zmanjšuje stroške). Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 16.

(24) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. Na platformah se omogoča medsebojno koordiniranje aktivnosti logističnih in transportnih ponudnikov in doseganje medsebojnih sinergijskih učinkov. Platforme torej omogočajo povezovanje dislociranih baz, sprejemanje ter posredovanje podatkov z uporabe različnih načinov:  stacionarnega ali prenosnega računalnika;  mobilnih in stacionarnih telefonov;  sporočil (SMS, fax);  GPS in GPRS računalnikov v vozilih;  s ftp in http prenosom in prikazom datotek;  itd. Prav tako pospešujejo maksimalno izkoriščanje prednosti tako logističnih akterjev kot okolja njihovega delovanja in minimiziranje njihovih slabosti. Ravno tako tudi spodbujajo ter usmerjajo razvoj, oziroma napredek, kjer je le ta možen, za vzdrževanje in nadgrajevanje konkurenčnosti. Realizacija omenjenega in nadaljnje spodbujanje sodelovanja, integracije in napredka se izvaja. preko. komunikacije med večjim. številom sodelujočih in ostalih zainteresiranih skupin. Povezava omenjenih skupin v logistiki in transportu se izvaja preko izobraževalnih tečajev, šolanja, konferenc, seminarjev, inovativnih projektov, raziskav, analiz itd. Na logističnih platformah se ponujajo še razne specifične storitve glede na stroko udeležencev, sodelujočih in okolice, v kateri so. Današnje, modernejše logistične platforme, kot npr. Teleroute, Swiss logistic platform, ATS logistic platform …, tudi omogočajo uporabnikom vpogled v trenutno stanje in lokacije pošiljke skozi celoten cikel transporta brez večjega napora, izgube časa ali velikih finančnih stroškov. Tako lahko ponudniki ali kupci transportnih storitev v katerem koli trenutku preko realnočasovnih vmesnikov izvedo lokacijo tovora, kdaj bo prispel na želeno destinacijo, kakšno je stanje tovora itd. To omogoča pravočasno obveščanje v primeru zamude, zastojev ali nesreč in uskladitev skozi celoten proces oskrbovalne verige preko spletne baze podatkov. Z temi informacijami se omogoča hitrejši in boljši odziv, načrtovanje JIT (just in time) sistemov in zmanjšanje lokalnih zalog. Seveda, da stvar deluje, morajo vsi sodelujoči imeti implementirane enake ali kompatibilne tehnologije.. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 17.

(25) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. Povzetek glavnih razlogov za razvoj logistične platforme:  glavni/osnovni namen logističnih platform je izboljšati logistične storitve v oskrbovalni verigi;  boljša uporaba/optimizacija kapacitet obstoječih transportnih vozil in infrastrukture;  spodbujanje vseh vrst transporta/ kombiniranega transporta;  izmenjava dobrih praks in izkušenj in morebitnih rešitev logističnim problemom med akterji logističnih platform;  sodelovanje in kombiniranje različnih prevoznih ponudnikov k oskrbni verigi;  razvoj tako imenovanih od vrat do vrat logističnih sistemov in storitev med sodelujočimi akterji;  spodbujanje, ustvarjanje in implementiranje novih inovativnih logističnih rešitev;  ustvarjanje in implementacija boljših podpornih logističnih sistemov;  omogočanje varnega in legalnega trgovanja/poslovanja med akterji logistične platforme;  logistične platforme zmanjšujejo faktor negotovosti in nevednosti v oskrbni verigi;  zmanjšujejo tveganja in povečujejo efektivnost storitev;  shranjevanje vseh podatkov med fazami pogajanja, nalaganja, transporta, in končne dostave in prevzema v podatkovne baze platforme; te baze so vedno dosegljive in na voljo za prenos pooblaščenim uporabnikom;  zbiranje in procesiranje vseh transportnih potreb udeležencev iz dneva v dan preko enega skupnega omrežja;  poenostavljenje in standardiziranje procesov;  eliminacija procesne ne-efektivnosti in s tem znižanje stroškov;  management projektov v realnem času;  organizacija in obveščevanje o konzultacijah, izvajanje anket, pridobivanje uporabnih kontaktov, dogodkih, konvencijah, itd;  nadzor in dokumentacija nad sodelujočimi in njhovimi medsebojnimi interakcijami;  hiter in varen dostop do podatkov pooblaščenim ob vsakem času; tu je potrebno omeniti tudi potrebo po implementaciji najnovejših varnostnih standardov, ki morajo zagotavljati, da so podatki vedno dosegljivi, varni in privatni; danes so potrebne najmočnejše tehnologije šifriranja (128-bit Verisign SSL certifikacija in 1024-bit RSA javni ključi), dnevni pregledi, potrebno je imeti eno ali več rezervnih. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 18.

(26) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. podatkovnih baz (potrebno dnevno posodabljanje) in še drugi ukrepi proti morebitnim zlorabam ali okvaram primarne podatkovne baze;  logistična platforma obrodi finančne in druge koristi v : o ekonomiji/gospodarstvu področja (delovnega): uporaba istih virov za različne produkte, o ekonomiji/gospodarstvu obsega: visoka izraba obstoječih virov, o integraciji. ekonomije/gospodarstva:. povečanje. konkurenčnosti. zaradi. sodelovanja, povezanosti in skupnega planiranja akterjev znotraj oskrbovalne verige;  preko logistične platforme se med seboj najdejo ponudniki in porabniki transportnih/logističnih storitev. Iz vseh navedenih in naštetih primerov je razvidno, kako zelo kompleksen in obširen je projekt logistične platforme za posamezno državo. Čeprav seveda platforma za Republiko Slovenijo ne bi potrebovala vsega naštetega in bi se osredotočila le na svoj posamezni primer in potrebe, je projekt še vedno izredno kompleksen.. 1.9 Potrebni faktorji za vzpostavitev logistične platforme Pri načrtovanju efektivne dinamične logistične platforme je potrebno upoštevati mnogo različnih faktorjev (Orbanić, 2007; Bulletin Fal, 2009, str. 5):  ekonomija obsega mora biti prioriteta;  centralizacija zalog: lokalne zaloge morajo biti minimizirane, manj kot je zalog, večji je prihranek; z dobro organizacijo in JIT (just in time) sistemom se izogne potrebi po velikih skladiščih in zalogah;  preglednost: vse aktivnosti, ki so del celotnega vodilnega časa (total lead time) in distribucijske cene, morajo biti dobro pregledne/vidne; lažje čitljiva in razumljiva informacija se absorbira in razume hitreje in manjša je možnost nesporazumov in nerazumevanj;  minimalna administracija: čas porabljen za administrativna dela mora biti čim bližje ničli;  vse enote morajo omogočati informacije o prodajnem mestu (point of sale information), čas ter oddaljenost do teh mest in strank morata biti znana in Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 19.

(27) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. izračunana čim bolj natančno; s tem se omogoči natančnejše poznavanje časa potrebnega za prevoze in sestava boljših in natančnejših strategij;  strateška fleksibilnost: današnja konkurenca zahteva od organizacij konkurenčnost in hitre odzive ter reakcije na spremembe ali priložnosti v okolju; logistična platforma je baza virov za nove tržne in produkcijske strategije, tako da je načrt že izdelan in se ne izgublja čas z njegovih nastankom, ko pride čas za reakcijo;  ločenje in specializacija poslov: organizacije preteklosti so imele integrirana področja in en človek je lahko imel pod nadzorom do več dejavnosti; za dosego konkurenčnosti dandanes je potrebna čim večja ločitev dejavnosti in za vsako tako situacijo/dejavnost mora biti specialist, ki je izurjen in osredotočen samo na svoje področje;  standardizacija procesov: s standardizacijo logističnih procesov, informacijskih programov in metod ocenjevanja dosežemo boljše in hitrejše praktično delovanje;  potrebno je upoštevati in slediti globalizaciji in usmerjati strategije in plane na globalni ravni. Našteti faktorji so vitalnega pomena za vzpostavitev logistične platforme, saj brez njih platforma ne more delovati uspešno. Temelji na organiziranosti, preglednosti, dokumentaciji, fleksibilnosti in standardizaciji. Brez omenjenih lastnosti ne more služiti svoji nalogi in tako ni privlačna za morebitne akterje, saj je zaradi nje le dodatno delo. Med tem ko nekateri faktorji, kot so recimo informacije o prodajah in prodajnem mestu, preglednost, standardizacija procesov, ne predstavljajo velikega problema in so lažje dosegljivi, so nekateri veliko bolj zapleteni in težje dosegljivi. Med slednje bi lahko šteli ločitev in specializacijo poslov, ki zahtevajo veliko več specialistov namesto enega, pa tudi področje fleksibilnosti še ni na potrebnem nivoju. Glavno oviro pa predstavlja predvsem predstaviti problem in prepričati vpletene po koristnosti sprememb.. 1.10 Kriteriji uspešnosti logističnih platform Pri snovanju organizacije logistične platforme je potrebno upoštevati ločevanje in specializacijo funkcij ter združevanje več strokovnjakov na tistih delovnih mestih, ki zahtevajo znanja iz različnih področjih (informacijske tehnologije, transportne Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 20.

(28) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. tehnologije, marketing in raziskava tržišč, itd.). Omenjeni strokovnjaki morajo dobro teoretično in praktično poznati najnovejše razpoložljive tehnologije, sposobni morajo biti medsebojnega sodelovanja, ter vključevanja v delovne skupine. Ravno tako je vitalnega pomena dobro poznavanje in razumevanje razmer v današnji industriji, posameznih podjetji in zahtev trga. S tem razumevanjem se lahko izbere in ponuja prave storitve, ki bodo koristile uporabnikom platforme in za katere bodo pripravljeni plačati. Logistična platforma naj bo nevtralna do vseh sodelujočih in pri vseh poslih, ki se na njej odvijajo.. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 21.

(29) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. 2 OBSTOJEČE STANJE Današnja konkurenčna podjetja dajejo velik poudarek lastni fleksibilnosti, kakovosti in sposobnosti hitrega odziva na kakršne koli spremembe. To zahteva uporabo novejših tehnologij in agilnih pristopov, kar je mogoče dosegati na logističnih platformah. Za uspešnost logistične platforme je potrebno privabiti čim večje število logističnih akterjev, ki jim je omogočeno medsebojno sodelovanje in medsebojna izmenjava dobrih praks in izkušenj. Logistična platforma je tako orodje za izvajanje strategij in hitrejšega odziva podjetij na spremembe. Platforma lahko služi kot odskočna deska za poslovanje med trgi različnih regij. S časoma lahko trgi postanejo dovolj veliki in uspešni, da je smiselno vlagati v razvoj lastne logistične platforme. Potrebno se je zavedati in upoštevati, da je v logističnih procesih transporta, skladiščenja in prekladanja mogoče zaslediti napake in predlagati izboljšave, saj noben sistem ne deluje brez napak. Izboljšave se lahko predlagajo v smeri optimiranja organizacije, izboljšanja komunikacije, sodelovanja, zagotavljanja pravilnega in pravočasnega informiranja, planiranja itd. Vendar problemi na omenjenih področjih niso tako veliki, da bi lahko ogrozili poslovanje podjetij. Kljub temu se z izboljšanjem obstoječega stanja doseže opazne prihranke na času, stroških in hkrati se izboljša kakovost storitev, komunikacija in nivo sodelovanja med akterji. V tem poglavju bomo opisali nekaj obstoječih in delujočih logističnih platform, opredelili trenutno stanje transporta in logistike na slovenskem območju ter definirali razloge, zakaj bi bil razvoj logistične platforme na tem območju smiseln.. 2.1 Primeri logističnih platform V zadnjih letih se je v literaturi in na spletu pojavilo veliko primerov in podatkov o obstoječih in nastajajočih logističnih platformah. Kljub temu splošna definicija logistične platforme še ni izpopolnjena. Ravno tako še ni v celoti definirano, kaj naj logistične platforme ponujajo, s čim naj se ukvarjajo, kakšne naj bodo itd. Zato moramo za razumevanje platform in nadaljnjo izvajanje diplomskega dela poiskati in analizirati nekaj različnih obstoječih platform. Kot smo že omenili, so pogosto logistične platforme stvarno časovni vmesnik in so predstavljene v obliki internetnih Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 22.

(30) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. strani, zato nam jih ni težko najti s pomočjo internih iskalnikov (goggle, yahoo …) in priti do njihovih podatkov. Vendar na tem mestu podarjamo, da logistične platforme niso zgolj stvarno časovni vmesniki. To je le ena vrsta logistične platforme. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najbolj znanih logističnih platform, ki vsebujejo stvarno časovni vmesnik, čeprav le ta ne predstavlja v vseh primerih tudi celote. 2.1.1 Logistična platforma za Amsterdamsko pristanišče (angl. Amsterdam port logistic platform) Leta 2000 se je začel razvoj logistične platforme v Amsterdamu. Do leta 2006 se je število večjih podjetij aktivnih v živilstvu in jeklarstvu (tudi Cargill and Corus) združilo z Amsterdamskim pristaniščem, z ciljem vzpostavitve skupne logistične platforme. Glavni cilj te logistične platforme je izboljšati mednarodno logistično infrastrukturo amsterdamskega pristanišča, letališča in okolice. V prihodnosti nameravajo vzpostaviti še dodatno samostojno logistično platformo za ponudnike logističnih storitev pristanišča, letališča in okolice (»Logistics platform Improving the international logistical infrastructure of the Amsterdam Port / Airport Area« [logisticsplatform.com], b. d.). Sodelujoči so preko platforme uvedli že nekaj uspešnih logističnih konceptov in rešitev. Akterji med sabo izmenjajo dobre prakse in izkušnje ter poskušajo sodelovati in skupaj rešiti svoje logistične probleme. Med slednje spada AMSbarge sistem, ki predstavlja močno alternativo krajšim cestnim transportom. Sistem so že testirali in je trenutno v uporabi. Z AMSbarge se lažje izvaja intermodalni transport med partnerji. Med akterji logistične platforme je možna tudi dostava »od vrat do vrat«, če je izpolnjen pogoj morskega oziroma železniškega transporta. Izvajajo tako imenovane Transaction Model Shift (TMS), katerih cilj je izboljšati logistično efektivnost sodelujočih in razbremeniti cestni transport z kombiniranjem transportnih tokov akterjev (»Logistics Platform in Port of Amsterdam Industry and Port of Amsterdam join forces to improve transport mobility« [dutchportguide.com], b.d.).. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 23.

(31) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. Izdelava praktičnih logističnih projektov temelji na (»Logistics platform Improving the international logistical infrastructure of the Amsterdam Port / Airport Area« [logisticsplatform.com]):  boljši izrabi transportnih kapacitet obstoječe infrastrukture s posvečevanjem in spodbujanjem uporabe železniškega in morskega prometa;  dobri medsebojni komunikaciji med akterji in izmenjavi dobrih logističnih praks in primerov;  kombinaciji in sodelovanju med raznimi transportnimi ponudniki v posameznih logističnih koridorjih;  izdelavi logističnih projektov in sistemov »od vrat do vrat« v glavnih logističnih koridorjih sodelujočih;  zasnovi in implementaciji inovativnih logističnih rešitev;  izdelavi/nabavi in implementacija novih podpornih logističnih sistemov;  promociji logistične platforme in pridobivanju sodelujočih. 2.1.2 Teleroute - logistična platforma Teleroute logistična platforma se ukvarja z integriranimi logističnimi rešitvami, popravljanjem in nadgrajevanjem procesov, poenostavljanjem in standardizacijo procesov in povezovanjem logističnih akterjev po Evropi. Med njene akterje spada več kot 20 transportnih podjetji, 5 industrijskih tovarn v štirih državah. Preko platform se sklene, planira, nadzoruje in izvaja preko 50.000 pošiljk na leto, zajema 8 distribucijskih centrov in 150 možnih lokacij dostave. Storitve, tako kot celotna baza podatkov so lahko dostopne in vedno na voljo. Izvajajo tudi podrobne analize in ankete o kvaliteti obratovanja in zbira se predloge o morebitnih izboljšavah (»Teleroute Integrated Solutions« [teleroute.com], b.d.). Akterji preko Teleroute logistične platforme sklepajo pogodbe preko enega skupnega portala po naslednjih korakih (»Teleroute Integrated Solutions« [teleroute.com], b.d.):  dogovor;  prevzem blaga;  prevoz;  predaja blaga. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 24.

(32) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. Vse dele procesa preko platforme se lahko nadzoruje, vse od pogajanja med akterji, do celotnega procesa transporta blaga od začetka do konca poti. Vsi podatki se shranjujejo v podatkovno bazo, ki je zavarovana in vedno dostopna pooblaščenim osebam (»Teleroute Integrated Solutions« [teleroute.com], b.d.) 2.1.3 Švicarska logistična platforma (angl. Swiss Logistics Platform) Ko so leta 1999 vzpostavili švicarsko logistično platformo, s takrat radikalnimi inovacijskimi idejami, sistemi in z uporabo napredne tehnologije, so se sodelujoči logistični specialisti proslavili. Skozi leta se je mnogo nastajajočih logističnih platform v bližnjih koridorjih zgledovalo po švicarski. Leta 2007 so platformo posodobili z novejšo zasnovo in tehnologijo, preko katere z dinamično in zelo efektivno navigacijo lahko vsak zlahka pride do želenih podatkov. Platforma je predstavljena in omogoča storitve tako v nemščini kot tudi v angleščini. Dobra medsebojna komunikacija in skoraj 100 odstotno sodelovanje vseh logističnih akterjev na švicarskem ozemlju naredi to platform za eno izmed najbolj uporabnih in konkurenčnih na svetu. Priključitev in implementacija sistema za morebitne nove sodelujoče pa je tudi hitra in cenovno zelo ugodna. Z že omenjeno inovativno ureditvijo datotek platform ponuja eno izmed najboljših baz logističnih podatkov na svetu - vse o vseh vrstah tehnologij, zgodovini in prihodnosti, trendih, infrastrukturah, informacijah sodelujočih itd. Dodatne storitve platforme pa so svetovanje, izobraževanje, preračunavanje in urejanje financ in povezovanje z izobraževalnimi inštitucijami. Švicarski logistični specialisti in njihove operacije so bile vedno ene izmed boljših v Evropi in po svetu. Tako njih kot Švicarsko logistično platformo odlikujejo natančnost, kakovost, zanesljivost in poštenost (»Swiss Logistics Platform« [logistikplattform.ch], b.d.). 2.1.4 Logistična platforma skupine Gherson Lehrman (angl. Gherson Lehrman group logistic platform) Ta logistična platforma je namenjena vodilnim ljudem v organizacijah in jim pomaga pri identifikacij sposobnih posameznikov, iskanju, poenostavljanju in standardizaciji raziskovalnih projektov in pri nadzoru celotnega raziskovalnega procesa. Platforma uporabnikom omogoča, da se osredotočijo na svoje raziskave, primarno na rast tehnične. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 25.

(33) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. infrastrukture namesto, da bi investirali veliko količino kapitala v tehnično infrastrukturo. Platforma je po storitveni plati razdeljena na dve veji storitev (»Research management platform« [GLG Research], b.d.):  zlahka dostopne in uporabne sisteme za izvajanje, širjenje in nadziranje raziskovalnih projektov;  najnovejše sisteme za obveščanje in pooblaščanje vodilnih, finančnih in legalnih menedžerjev. V navedenih vejah imajo sodelujoči na voljo številne specifične bonitete (»Research management platform« [GLG Research], b.d.):  iskanje potencialnih partnerjev, poslovnih vez, sklepov (preko platforme in GLG programov se lahko akterji zlahka najdejo med seboj preko ključnih besed, geografski lokaciji, opisov dela, itd.);  komunikacija in svetovanje (deljenje in posredovanje povratnih informacij o akterjih, projektih, poslih, prireditvah, itd);  GLG news (zbirka vseh novic in dogodkov sodelujočih akterjev);  izvajanje projektov (dogovarjanje in začetek raziskovalnih projektov);  nadziranje projektov (opazovanje in nadziranje projektov preko portala). Platformo dopolnjujejo izkušnje zaposlenih strokovnjakov, dober management podatkovnih baz in zavarovanost le teh ter cenovna ugodnost storitev v primerjavi z alternativami (»Research management platform« [GLG Research], b.d.). 2.1.5 Logistična Platforma Ltd. (angl. Logistics Platform Ltd.) Logistična platforma Ltd. je bila ustanovljena avgusta 2005 z pomočjo nizozemskega ministrstva za ekonomijo in NEA raziskave in treninga na področju prometa z namenom ponudbe platforme za izmenjavo izkušenj in sodelovanja ter podpore pri razvoju med narodnimi in mednarodnimi logističnimi akterji. Ključne aktivnosti platforme so (»About us« [logisticsplatform.com.ua], b.d.):  zbiranje, procesiranje in razširjanje informacij na vseh področjih transporta in logistike;  organizacija konferenc in dogodkov,. seminarjev, delavnic in programov. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 26.

(34) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Univerzitetni študijski program. usposabljanja za s transportom in logistiko povezanimi aktivnostmi;  podpora pri sodelovanju med podjetji v Ukrajini in ostalih državah EU;  udeležba in sodelovanje kot partner v mednarodnih projektih razvoja transportnega in logističnega sektorja Ukrajine. V obdobju petih let je družba dosegla znatne rezultate, aktivno organizirala in sodelovala v seminarjih, sejmih, konferencah, trgovskih aktivnostih na področju transporta in logistike med Ukrajino in državami zahodne EU. V tem trenutku platforma sodeluje s transportnimi in logističnimi organizacijami iz Ukrajine, Nizozemske, Belgije, Nemčije in Madžarske. Na spletnem portalu so na voljo podatki, novice in aktivnosti vseh sodelujočih poslovnih partnerjev. Platforma temelji na obojestranski odprtosti, zaupanju in podpori med njenimi udeleženci in je vedno na voljo prisluhu predlogov, idej in skupnim projektom (»About us« [logisticsplatform.com.ua], b.d.). 2.1.6 Nekateri ostali primeri logističnih platform V poglavjih 2.1.1 do 2.1.5 niso naštete vse logistične platforme. Po svetu obstaja še ogromno drugih uspešnih in konkurenčnih platform. Zelo zanimiva je tudi PlazaZaragoza logistics Platform, ki se ukvarja s povezovanjem študentov, profesorjev in ostalih raziskovalcev s predstavniki podjetji in organizacij. Raziskovalci predstavljajo ideje in morebitne rešitve, podjetja in organizacije pa nadaljne raziskave in zasnove financirajo, kar prispeva k dobri povezavi med podjetji in akedemsko sfero, kakovostnejšemu raziskovanju, napredovanju in iskanju novih delovnih mest za na projektu udeležene študente. Ogledali smo si še mnogo drugih platform, kot npr. EDRUL paltforma, Aderly, Odyssey Global Logistics Platform, ATS Logistics Platform, ALG Logistics platform itd. Pri tem smo ugotovili sicer nekatere podobnosti, vendar je vsaka po svoje specializirana. 2.1.7 Sklep iz opisanih primerov logističnih platform Iz opravljene analize sklepamo, da so si med sabo logistične platforme precej podobne v mnogo pogledih. Primarna funkcija vseh platform je spodbujati komunikacijo in sodelovanje med njihovimi akterji. Platforme se med seboj ločijo po tem ali so. Luka Zepan: Zasnova logistične platforme po metodologiji technolgy roadmapping. 27.

No results found