The use of value analysis in bike frame protector development

Full text

(1)UPORABA VREDNOSTNE ANALIZE PRI RAZVOJU ŠČITNIKA OKVIRJA KOLESA Diplomsko delo. Študent(ka):. Katja KOREN. Študijski program:. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Gospodarsko inženirstvo. Smer:. Strojništvo. Mentor na FS:. doc. dr. Iztok PALČIČ. Mentor na EPF:. doc. dr. Igor VREČKO. Maribor, september 2014 I.

(2) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. II.

(3) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. IZJAVA. Podpisana Katja KOREN izjavljam, da: . je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr. Iztoka PALČIČA in mentorstvom doc. dr. Igorja VREČKA,. . predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi,. . soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru.. Maribor, 2. 9. 2014. Podpis: ___________________________. III.

(4) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorjema, doc. dr. Iztoku PALČIČU in doc. dr. Igorju VREČKU, za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.. IV.

(5) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. UPORABA VREDNOSTNE ANALIZE PRI RAZVOJU ŠČITNIKA OKVIRJA KOLESA Ključne besede:. vrednostna analiza, ščitnik okvirja kolesa, funkcijsko-stroškovna analiza,. COMBINEX metoda, ekonomika izdelka. UDK: [005.52:330.133.1]:658.512.2(043.2). POVZETEK V diplomskem delu je predstavljen koncept in začetki vrednostne analize, predstavljene so tudi metode in postopki vrednostnega inženiringa, s katerimi optimiziramo vrednost izdelka, pri čemer se zavzemamo za čim manjše stroške ob čim večji koristi za svojega potencialnega kupca. Na podlagi ščitnika okvirja kolesa je predstavljena metoda razvoja novega izdelka z uporabo vrednostne analize, kjer smo določili in ovrednotili pomembnost funkcij izdelka, izvedli stroškovno-funkcijsko analizo, iskali rešitve za izbrane funkcije ter s pomočjo COMBINEX metode izbrali končno variantno rešitev ščitnika gorskega kolesa. Pri razvoju izdelka smo upoštevali tudi zbrane tržne podatke in izsledke izvedene ankete. Za izbran izdelek je v delu predstavljena tudi ekonomika poslovanja in finančni kazalci.. V.

(6) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. THE USE OF VALUE ANALYSIS IN BIKE FRAME PROTECTOR DEVELOPMENT Key words: value. analysis,. bike. frame. protector,. function. and. cost. analysis, COMBINEX method, product economics. UDK: [005.52:330.133.1]:658.512.2(043.2). ABSTRACT. The work introduces the concept and the beginnings of value analysis, presented are also the methods and procedures of value engineering to optimize the value of the product, and we want to minimise costs, taking as much as possible benefits to our potential buyers. On the basis of bike frame protector a development method of a new product using value analysis is presented, where we established and evaluated the importance of product features, performed cost-functional analysis, looking for solutions to the selected function and by using COMBINEX methods chose a final variant solution for mountain bike protector. With the development of the product we also took into account the collected market data and results from survey carried out. For the selected product this work also presents business economics and financial indicators.. VI.

(7) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. KAZALO VSEBINE 1. 2. 3. UVOD ......................................................................................................................... - 13 1.1. OPIS PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................- 13 -. 1.2. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA .....................................................................- 13 -. 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA ................................................- 14 -. 1.4. PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA ........................................................... - 14 -. VREDNOSTNA ANALIZA ...................................................................................... - 16 2.1. KONCEPT VREDNOSTI ............................................................................................ - 16 -. 2.2. VREDNOSTNA ANALIZA V ŽIVLJENJSKEM CIKLUSU PROJEKTA................................ - 17 -. 2.3. ZGODOVINA VREDNOSTNE ANALIZE ......................................................................- 19 -. 2.4. DOLOČANJE FUNKCIJ ............................................................................................. - 19 -. 2.5. VREDNOTENJE FUNKCIJ PO POMEMBNOSTI............................................................. - 20 -. 2.6. STROŠKOVNO - FUNKCIJSKA MATRIKA...................................................................- 21 -. 2.7. KREATIVNOST IN ISKANJE INOVATIVNIH REŠITEV ..................................................- 21 -. 2.7.1. Brainstorming ........................................................................................................................... - 22 -. 2.7.2. Brainwriting .............................................................................................................................. - 22 -. 2.8. OVREDNOTENJE IDEJNIH REŠITEV ..........................................................................- 23 -. 2.9. COMBINEX METODA .............................................................................................. - 23 -. RAZVOJ IZDELKA Z METODOLOGIJO VREDNOSTNE ANALIZE ........... - 25 3.1. OPIS PODJETJA .......................................................................................................- 25 -. 3.1.1. Dejavnost .................................................................................................................................. - 25 -. 3.1.2. Strategije in ključne kompetence podjetja ................................................................................ - 25 -. 3.2. ANALIZA ZBRANIH TRŽNIH PODATKOV ..................................................................- 26 -. 3.2.1. Tržna analiza ............................................................................................................................ - 26 -. 3.2.2. Analiza konkurenčnih izdelkov ................................................................................................ - 28 -. 3.2.1. SWOT analiza .......................................................................................................................... - 32 -. 3.2.2. Sklep zbranih tržnih podatkov .................................................................................................. - 33 -. 3.3. ANALIZA ANKETE ..................................................................................................- 34 -. 3.3.1. Rezultati ankete ........................................................................................................................ - 34 -. 3.3.2. Sklep rezultatov ankete ............................................................................................................. - 39 -. 3.4. OPREDELITEV IN ANALIZA FUNKCIJ IZDELKA ......................................................... - 40 -. 3.5. RANGIRANJE FUNKCIJ PO POMEMBNOSTI ............................................................... - 41 VII.

(8) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 4. Diplomsko delo. 3.6. STROŠKOVNA ANALIZA FUNKCIJ IZDELKA ............................................................. - 42 -. 3.7. ISKANJE REŠITVE ZA IZBRANO FUNKCIJO ............................................................... - 43 -. 3.8. COMBINEX METODA .............................................................................................. - 44 -. 3.8.1. Opis variant .............................................................................................................................. - 44 -. 3.8.2. Opredelitev kriterijev ................................................................................................................ - 46 -. 3.8.3. Ocenjevanje variantnih rešitev po posameznem kriteriju ......................................................... - 48 -. 3.8.4. Izračun relativne teže koristnosti predlaganih rešitev ............................................................... - 56 -. EKONOMIKA POSLOVANJA IN FINANČNI KAZALCI ................................. - 58 4.1. PRODAJNA CENA ....................................................................................................- 58 -. 4.2. PLANIRANA KOLIČINA PROIZVEDENIH IZDELKOV ZA OBDOBJE TREH LET ...............- 59 -. 4.3. PLANIRANI PRIHODKI OD POSLOVANJA ..................................................................- 60 -. 4.4. PLANIRANI STROŠKI ............................................................................................... - 61 -. 4.4.1. Stroški materiala ....................................................................................................................... - 61 -. 4.4.2. Izdelovalni stroški..................................................................................................................... - 62 -. 4.4.3. Strošek orodja (amortizacija orodja)......................................................................................... - 63 -. 4.5. STROŠKI POSLOVANJA ZA POSAMEZNA ČASOVNA OBDOBJA ...................................- 64 -. 4.5.1. Stroški poslovanja od 15. 7. 2014 do 15. 7. 2015 ..................................................................... - 64 -. 4.5.2. Stroški poslovanja od 15. 7. 2015 do 15. 7. 2016 ..................................................................... - 65 -. 4.5.3. Stroški poslovanja od 15. 7. 2016 do 15. 7. 2017 ..................................................................... - 66 -. 4.5.4. Razdelitev stroškov................................................................................................................... - 67 -. 4.6. KAZALNIKI POSLOVANJA ....................................................................................... - 68 -. 4.6.1. Produktivnost ............................................................................................................................ - 68 -. 4.6.2. Ekonomičnost ........................................................................................................................... - 69 -. 4.6.3. Rentabilnost .............................................................................................................................. - 70 -. 4.7. VIRI FINANCIRANJA ............................................................................................... - 71 -. 5. DISKUSIJA ................................................................................................................ - 72 -. 6. SKLEP ........................................................................................................................ - 73 -. 7. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ..................................................................... - 74 -. VIII.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. KAZALO SLIK Slika 2.1 Soodvisnost kupca, proizvodnje in izdelka .......................................................... - 17 Slika 2.2: Znižanje stroškov proizvoda s pomočjo vrednostne analize v ključnih fazah proizvoda po VDI 2222 ............................................................................................... - 18 Slika 3.1: Predstavitev tržnega deleža izbranih blagovnih znamk v letu 2011 ................... - 26 Slika 3.2: Prikaz deleža prodanih koles znotraj držav EU v letu 2012 ............................... - 27 Slika 3.3: Prikaz proizvedenih kolesarskih delov in opreme v državah EU v letu 2012 .... - 28 Slika 3.4: Primer zaščite z nalepko v imitaciji karbona ...................................................... - 29 Slika 3.5: Ščitnik iz gume, ki se pritrdi s pomočjo vezi ...................................................... - 29 Slika 3.6: Ščitnik iz karbona ................................................................................................ - 30 Slika 3.7: Zasnova karbonskega ščitnika, ki bi zaščitil tudi predel gonilne osi .................. - 31 Slika 3.8: Odstotek vprašanih glede na spol ........................................................................ - 35 Slika 3.9: Odstotna razporeditev glede na starostno skupino vprašanih ............................. - 35 Slika 3.10: Grafična porazdelitev glede na osebni status vprašanih ................................... - 36 Slika 3.11: Pogostost kolesarjenja ....................................................................................... - 36 Slika 3.12: Nabavna vrednost kolesa ................................................................................... - 37 Slika 3.13: Pogostost poškodb okvirja in gonilne osi .......................................................... - 37 Slika 3.14: Način nakupa kolesarske opreme ...................................................................... - 38 Slika 3.15: Cenovna razporeditev ........................................................................................ - 38 Slika 3.16: Varianta 1 .......................................................................................................... - 44 Slika 3.17: Varianta 2 .......................................................................................................... - 45 Slika 3.18: Varianta 3 .......................................................................................................... - 46 Slika 3.19: Krivulja koristnosti za kriterij – prodajna cena ................................................. - 49 Slika 3.20: Krivulja koristnosti za kriterij – dizajn ............................................................. - 50 Slika 3.21: krivulja koristnosti za kriterij – funkcionalnost ................................................ - 51 IX.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.22: krivulja koristnosti za kriterij – velikost ........................................................... - 52 Slika 3.23: Krivulja koristnosti za kriterij – kakovost ......................................................... - 53 Slika 3.24: krivulja koristnosti za kriterij – (de)montaža .................................................... - 54 Slika 3.25: Krivulja koristnosti za kriterij – masa ............................................................... - 55 Slika 3.26: Izbrana variantna rešitev – Varianta 3............................................................... - 57 Slika 4.1: Predvideno število prodanih enot (oz. proizvedenih izdelkov) ........................... - 59 Slika 4.2: Skupni prihodki in stroški za izbran izdelek v posameznem časovnem obdobju - 67 Slika 4.3: Prikaz produktivnosti za izbran izdelek .............................................................. - 68 Slika 4.4: Ekonomičnost ...................................................................................................... - 69 Slika 4.5: Rentabilnost......................................................................................................... - 71 -. X.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. KAZALO TABEL Tabela 3.1: Prodaja koles glede na kategorijo v časovnem obdobju 2005–2012. ............... - 27 Tabela 3.2: Primerjava konkurenčnih izdelkov in zasnove izdelka, ki je predmet razvoja - 32 Tabela 3.3: Analiza funkcij ................................................................................................. - 40 Tabela 3.4: Vrednotenje pomembnosti (teže) funkcij ......................................................... - 41 Tabela 3.5: Analiza funkcij stroškov proizvoda .................................................................. - 42 Tabela 3.6: Prikaz rangiranja kriterijev po pomembnosti ................................................... - 47 Tabela 3.7: Prikaz matrike odločanja .................................................................................. - 56 Tabela 4.1: Izračun prodajne cene ....................................................................................... - 58 Tabela 4.2: Predvideno število prodanih enot v izbranem časovnem obdobju ................... - 59 Tabela 4.3: Planirani prihodki ............................................................................................. - 60 Tabela 4.4: Strošek materiala na izdelek ............................................................................. - 61 Tabela 4.5: Strošek materiala za časovno obdobje od 15. 7. 2014 do 15. 7. 2017 .............. - 62 Tabela 4.6: Strošek (in amortizacija) orodja ....................................................................... - 63 Tabela 4.7: Stroški poslovanja od 15. 7. 2014 do 15. 7. 2015 ............................................ - 64 Tabela 4.8: Stroški poslovanja od 15. 7. 2015 do 15. 7. 2016 ............................................ - 65 Tabela 4.9: Stroški poslovanja od 15. 7. 2016 do 15. 7. 2017 ............................................ - 66 Tabela 4.10: Prikaz celotnih stroškov in prihodkov od prodaje .......................................... - 67 Tabela 4.11: Izračun produktivnosti .................................................................................... - 68 Tabela 4.12: Izračun ekonomičnosti .................................................................................... - 69 Tabela 4.13: Izračun rentabilnosti ....................................................................................... - 70 Tabela 4.14: Preglednica virov financiranja ........................................................................ - 71 -. XI.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. UPORABLJENE KRATICE DDV – davek na dodano vrednost EUR – evro FRP – faktor relativne pomembnosti – teža posamezne funkcije – grobi rezultat posamezne funkcije – grobi rezultat funkcije z največjo vrednostjo – teža posameznega kriterija – grobi rezultat posameznega kriterija – grobi rezultat kriterija z največjo vrednostjo GE – General Electric Company M – zaporedno mesto funkcije glede na njeno pomembnost – zaporedno mesto kriterija glede na njegovo pomembnost S – stroški – strošek materiala z upoštevanim 10 % manipulacijskim dodatkom ST – skupna teža SZ – stopnja zadovoljitve V – vrednost VA – vrednostna analiza Q – količina. XII.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 1. Diplomsko delo. UVOD. 1.1 Opis problema diplomskega dela V diplomskem delu bomo na primeru razvoja izdelka (ščitnika okvirja kolesa) predstavili in prikazali uporabo vrednostne analize ter njen pomen. Ščitnik okvirja gorskega kolesa je izdelek, ki ga bomo za podjetje Ecotech razvijali z metodologijo vrednostne analize in z njo dosegli čim bolj optimizirano vrednost izdelka. Gorsko kolesarstvo je vse bolj priljubljeno predvsem med mladimi, ki se z njim ukvarjajo zgolj rekreativno ali tudi profesionalno. Najbolj prodajana gorska kolesa sodijo v višji cenovni razred, zato je problem mehanskih poškodb na nezaščitenih okvirjih koles, ki so posledica udarcev kamenja in vej, toliko večji. Na trgu so že dostopne določene rešitve za tovrstni problem, in sicer zaščitna folija, razni gumijasti ščitniki oziroma druge vrste univerzalne zaščite okvirjev koles, vendar te ne nudijo zadostne zaščite pred močnejšimi udarci. Pomemben element pri razvoju ščitnika okvirja kolesa je vrednostna analiza, ki je zaradi konstrukcijske in stroškovne optimizacije nujno potrebna pri razvoju vsakega novega izdelka.. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je prikazati in opisati uporabo in vpliv vrednostne analize v projektu razvoja novega izdelka v sodelovanju s podjetjem Ecotech, ki je storitveno podjetje s področja popravil koles. Podjetju je v interesu, da bi svoje znanje in opremo razširilo tudi na področje maloserijske proizvodnje in z njo zapolnilo čas, ko je manjko naročil (popravil). Podrobno želimo predstaviti različne metode in tehnike, s katerimi se konstrukcijsko in stroškovno optimizira novi izdelek. V diplomskem delu bomo opisali metode vrednostne analize in jih prikazali na primeru ščitnika okvirja za gorsko kolo ter opredelili ekonomsko analizo izdelka. Cilj dela je dokazati pomembnost vpliva vrednostne analize pri razvoju novega izdelka, saj z njeno uporabo vplivamo na zmanjšanje stroškov, hkrati pa povečujemo obseg funkcij in - 13 -.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. konkurenčnost izdelka. Podjetju Ecotech je v interesu, da na hitro spreminjajočih se trgih ponudi kakovosten proizvod, pri tem pa ohrani, kolikor je le možno, nizke stroške. V diplomskem delu bomo predstavili: -. metode vrednostne analize,. -. funkcije izdelka,. -. stroškovno analizo funkcij,. -. kriterije za ocenjevanje rešitev funkcij,. -. predlagali možne rešitve funkcij …. 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Glede na področje diplomskega dela predpostavljamo, da bo na voljo dovolj strokovne literature in podatkov za raziskavo. Vsa predvidevanja, povezana s stroški in idejami (pri izbiri funkcij), bodo okvirna in ne bodo nujno točna, saj je rezultat vrednostne analize delno odvisen tudi od subjektivne ocene izvajalca vrednostne analize (vrednotenje pomembnosti funkcij, metoda COMBINEX, analiza stroškov funkcij). Omejitev pri pisanju diplomskega dela predstavlja ažurnost podatkov, saj se informacije in podatki s tega področja vsakodnevno spreminjajo in dopolnjujejo, na trgu se pojavljajo vsak dan novi proizvodi, po vse nižjih cenah. Predpostavljamo, da se v času pisanja diplomskega dela ponudba in trend povpraševanja ne bosta bistveno spremenila. Tržni deleži konkurenčnih proizvodov bodo podani zgolj z oceno, saj je dostop do teh podatkov zahtevnejši.. 1.4 Predvidene metode diplomskega dela Osnovne pojme in uporabljene metode v teoretičnem delu bomo opisno razložili na osnovi predelane literature, navedene v seznamu literature. V teoretičnem delu bodo tako uporabljene naslednje metode: metoda deskripcije (opisovanje dejstev, procesov in pojavov), metoda komparacije (primerjanje podobnih dejstev in procesov), metoda kompilacije (prevzemanje spoznanj in stališč drugih avtorjev) in metoda sintetizacije (strnitev opazovanj v eno celoto). - 14 -.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. V aplikativnem delu bodo uporabljene metode, ki bodo predvsem eksperimentalne metode določanja vrednosti ščitnika gorskega kolesa: SWOT analiza, metoda 635, COMBINEX metoda in ostali postopki vrednostnega inženiringa.. - 15 -.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 2. Diplomsko delo. VREDNOSTNA ANALIZA. 2.1 Koncept vrednosti Vrednostna analiza je organizirana kreativna metoda, z nalogo, točno in učinkovito prikazati nepotrebne stroške, ki ne prispevajo h kakovosti, k uporabi ali življenjski dobi proizvoda ali k njegovi boljši zunanji podobi in drugim lastnostim, ki jih želi kupec (Miles v Čuš, 1998, 11). Standard EN 12973 pojem »vrednost« opisuje kot: »Vrednost je razmerje med prispevkom funkcije (ali objektom VA) in zadovoljitvijo potreb ter višino sredstev (večinoma stroškov) za funkcijo (ali objekt VA)« (EN 12973). (2.1) – vrednost – stroški Vrednost ni omenjena le na finančni vidik, temveč predstavlja vse funkcije, ki jih objekt izpolnjuje zaradi zadovoljitve potreb, v razmerju s ceno oz. sredstvi, ki so bili vloženi. Pojem vrednost se potemtakem vsekakor osredotoča na uporabnika in se spreminja glede na to, za koga želimo določiti vrednost. Tako ima proizvajalec drugačne zahteve kot končni uporabnik (Bronner in Herr, 2006). Analiza vrednosti (AV) je analitična metoda, ki sistematično ugotavlja in obvladuje nastajanje stroškov na proizvodih (izdelkih), pri storitvah ter administraciji. Rezultati AV so boljši in cenejši proizvodi, kakovostnejše storitve oziroma učinkovitejša organizacija (Tomc, 1992).. - 16 -.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 2.1 Soodvisnost kupca, proizvodnje in izdelka Vir: [Jus, 2000, 52] Slika (2.1) prikazuje soodvisnost kupca, proizvodnje in izdelka. Z vrednostno analizo pa upoštevamo informacije s trga in proizvodnje, da lahko preanaliziramo razmerje med ceno izdelka in stroški, ki jih vložimo v izdelek (Jus, 2000, 52). Cilji vrednostne analize pa so splošni, in sicer (Jus, 2000, 59): -. povečanje izkupička,. -. povečanje koristnosti za kupca,. -. doseganje konkurenčne prednosti.. 2.2 Vrednostna analiza v življenjskem ciklusu projekta Projekt je zaključen proces izvajanja določenih aktivnosti, ki so med seboj logično povezane za doseganje posameznih ciljev projekta. To so namenski in objektni končni cilji. Namenski končni cilj je tisti sklepni del projekta, ki ga določa njegov naročnik in zanj predstavlja tudi končni rezultat ali učinek, ki izhaja iz strategije ali drugih razvojnih usmeritev ter potreb. Objektni končni cilj pa predstavlja tisti končni rezultat ali izdelek projekta, s katerim so zagotovljeni vsi objekti za doseganje namenskega končnega cilja (Hauc, 2012, 70). Najbolje je, da z izvajanjem vrednostne analize začnemo v čim bolj zgodni fazi projekta, ko stvari še niso dorečene in še ni nič obvezujoče. Takrat imamo največ - 17 -.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. manevrskega prostora pri opredelitvi oz. prepoznavanju ključnih funkcij izdelka in izbiri alternativ. Z implementacijo vrednostne analize v zgodnjih fazah projekta tudi jasno opredelimo pričakovane funkcije in uporabnost izdelka oz. projekta. Poleg tega pa so tudi stroški sprememb v primerjavi s spremembami v kasnejših fazah projekta zanemarljivi (Ninaus, Winkler, Leber, Breuss, 2013, 11).. Slika 2.2: Znižanje stroškov proizvoda s pomočjo vrednostne analize v ključnih fazah proizvoda po VDI 2222 Vir: [Čuš, 1998, 19]. - 18 -.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 2.3 Zgodovina vrednostne analize Vrednostna analiza ni nova metoda, saj njeni začetki segajo že v drugo svetovno vojno. Oče vrednostne analize je elektroinženir Lawrence D. Miles, ki je bil zaposlen v podjetju General Electric (GE). Slovito podjetje, ki je še posebej znano po gospodinjskih aparatih, se je v vojnih časih soočalo s pomanjkanjem strateških materialov za proizvodnjo svojih ključnih izdelkov. Zaradi tega so morali biti izdelki, ki so jih pred drugo svetovno vojno proizvajali brez težav, modificirani oz. na novo konstruirani in s tem prilagojeni za proizvodnjo s trenutno razpoložljivimi materiali. Pri tem je osnovna funkcija izdelka ostala nespremenjena, spremenil se je način zagotavljanja te funkcije izdelka. Miles je bil že pred izbruhom druge svetovne vojne mnogokrat nezadovoljen z nepotrebnimi visokimi stroški mnogih proizvodov podjetja (GE). Ugotovil je, da kadar različne okoliščine (npr. sprememba oblike oz. dizajna ali uporaba novih materialov) prisilijo zaposlene v iskanje alternativnih rešitev, so po navadi rezultat izboljšani izdelki z znižanimi proizvodnimi stroški (Ninaus idr., 2013, 7). Miles je dognal, da lahko s podrobno analizo funkcij izdelkov ob manjših stroških ohrani kvaliteto proizvodov na enakem nivoju ali jo celo izboljša. Tako je začel razlikovati funkcijo oziroma namen oblike izdelka v smislu »kaj mora izdelek delati?« do značilnosti oblike izdelka »kako to narediti?«. Iskanje načinov za zniževanje stroškov z analizo funkcij je preraslo v postopek, ki ga je poimenoval vrednostna analiza. Postopek je kmalu postal skupinska aktivnost s ciljem zniževanja stroškov izdelkov in komponent ob sočasni ohranitvi glavne funkcije izdelka (Ninaus idr., 2013, 7). Iz ZDA se je metoda vrednostne analize v začetku šestdesetih letih 20. stoletja razširila na Japonsko, ki se je tudi na podlagi intenzivne uporabe vrednostne analize povzdignila med najrazvitejše države našega planeta. Zatem so jo postopoma prevzele preostale države razvitega sveta, v Evropi najprej Nemčija leta 1964 v avtomobilski industriji (Ninaus idr., 2013, 7).. 2.4 Določanje funkcij Analiza funkcij se osredotoča na namen objekta, torej na to, kaj dela in ne na to, kaj je. Vsak proizvod ima vsaj eno ali več glavnih funkcij, od katerih ima kupec korist in za katere je pripravljen plačati (Ninaus idr., 2013, 13). - 19 -.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Pri tem razlikujemo več vrst spodaj predstavljenih funkcij (Semolič in Palčič, 2008, 22). -. Osnovne so funkcije, potrebne za normalno usposobljen oz. delujoč izdelek.. Zaradi njih je izdelek sploh uporaben in ga je možno tržiti. -. Pomožne so tiste funkcije, ki dopolnjujejo osnovne oz. skrbijo za njihovo. podporo in so skoraj enakega pomena za normalno delujoč ter tržno zanimiv izdelek. -. Prestižne so funkcije, ki niso nujno potrebne za delovanje izdelka, vendar. ponujajo nekaj več, prestiž, luksuz, tisto, kar nam omogoča reklamo in večjo prodajo kot sicer (priznana blagovna znamka, imidž). -. Estetske so tiste funkcije, ki dodajo vrednost izdelku s pomočjo modernih. oblik, morebitne aerodinamike, futurističnih linij in naprednih novodobnih stikal ali sorodnih tipal. Po novosti delimo funkcije na: -. obstoječe, to so tiste funkcije, ki jih proizvod ali storitev vsebujeta pred. načrtovanjem izboljšav, -. izvedene to so funkcije, ki temeljijo na spremembi že obstoječih, vendar jih. odlikujejo izboljšane lastnosti in napredne novosti, -. nove to so tiste funkcije, ki jih na našem izdelku še ni bilo, vendar jih lahko. zasledimo pri konkurenčnih izdelkih, -. izvirne to so povsem nove funkcije, ki jih je (skoraj) nemogoče zaslediti pri. drugih izdelkih, večinoma gre za popolnoma nove inovacije, redko izboljšave.. 2.5 Vrednotenje funkcij po pomembnosti Vse identificirane osnovne in pomožne funkcije niso za proizvod/storitev enako pomembne, izbranim funkcijam pripišemo oznake v obliki črk (A, B, C …), za tem pa ugotavljamo pomembnost posamezne funkcije v primerjavi z drugo tako, da črki pomembnejše funkcije pripišemo ponder 1, 2 ali 3 (npr.: A3 ali C2), pri čemer pomeni (Semolič in Palčič, 2008, 22): 1 – manjša razlika pomembnosti med funkcijama, 2 – srednja razlika pomembnosti med funkcijama, - 20 -.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3 – velika razlika pomembnosti med funkcijama. Vrednotenje pomembnosti funkcij nam jasno pokaže, katere funkcije so za delovanje izdelka, storitve ali sistema pomembnejše in katere manj (Semolič in Palčič, 2008, 22).. 2.6 Stroškovno - funkcijska matrika Stroškovno-funkcijska matrika razporeja stroške med funkcijami in funkcijskimi nosilci, to so posamezni deli ali sklopi izdelka. Iz nje lahko razberemo, kolikšni stroškovni deleži pripadajo posameznim delom izdelka in koliko nas pravzaprav »stanejo« posamezne funkcije. Tako lahko člani delovne skupine hitro vidijo razlike med stroški in pomembnostmi posameznih funkcij ter njihovimi nosilci. Hitro se ugotovi, ali je kakšna »predraga« ali pa je katera od »nosilcev« brez pomena, ker sploh ne nosi nobene funkcije. Lahko je tudi nepomemben, da bi lahko še naprej povzročal tako velike stroške it (Jus, 2000, 84). Potek izdelave stroškovno-funkcijske matrike (Jus, 2000, 85): 1. Najprej se vnesejo funkcije druge stopnje in nosilci funkcij. 2. K nosilcem funkcij se razporedijo pripadajoči stroški nosilcev funkcij. 3. Deleži funkcijskega nosilca se v odstotkih dodelujejo pripadajočim funkcijam 4. Odstotni deleži se množijo s pripadajočim stroškom nosilca in se pretvorijo v absolutne vrednosti. 5. Seštevek po stolpcih nam da stroške funkcij. 6. Seštevek po vrsticah nam da stroške nosilcev.. 2.7 Kreativnost in iskanje inovativnih rešitev »Za spodbujanje kreativnosti moramo biti včasih otroško nagnjeni k igranju in si želeti razvoja.« Kreativnost vključuje posebne postopke reševanja problemov o novi, nekonvecionalni in slabo definirani problematiki. Za spodbujanje kreativnosti je potrebna odprta projektna skupina. Razlikujemo metode (Beschreibung der Methode Wertanalyse : Teil 27, 2014): - 21 -.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. -. logično-miselnih postopkov (z uporabo diskusije) in. -. spontano-ustvarjalnega navdiha (intuitivni postopki).. V nadaljevanju bosta podrobneje opisani metodi, ki ju v sklopu vrednostne analize uporabljamo najpogosteje. To sta brainstorming (viharjenje možganov) in brainwriting (zapisovanje idej) (Ninaus idr., 2013, 43). 2.7.1 Brainstorming Brainstorming sodi med intuitivne ustvarjalne tehnike in ga uporabljamo, kadar želimo v čim krajšem času zbrati čim več idej o nekem problemu. Pri tem moramo pri srečanju upoštevati nekatera splošna organizacijska pravila in druga pravila obnašanja (Ninaus idr., 2013, 43). Namen te metode je opogumiti člane projektnega tima (in tudi izven njega), da sproščeno in brez predsodkov namečejo množico zamisli, na osnovi katerih izoblikujemo izhodišča, ki nato privedejo do uporabnih predlogov za rešitve (Clark, 1987, v Semolič in Palčič, 2008, 37). Princip je zelo enostaven: vsak izmed udeležencev mora dati idejo. Začne eden izmed udeležencev in ko ta pove idejo, nadaljuje drugi. Če nekdo v danem trenutku nima ideje, nadaljuje naslednji. Ta cikel se večkrat ponovi (Semolič in Palčič, 2008, 37–38). 2.7.2 Brainwriting Brainwriting je pisna oblika brainstorminga (Bronner in Herr, 20006). 1. Tehnika z lističi Pri tej tehniki problem zapišemo na listič in ga pritrdimo na tablo. Nato vsak udeležencev prejme nekaj lističev, na katere zapiše svoje ideje in jih prav tako pritrdi na tablo ter s tem ostale udeležence dodatno spodbudi k sodelovanju. Ko poteče vnaprej določen čas, se iskanje idej zaključi, lističe pa lahko razporedimo po določenih značilnostih (Ninaus in Winkler, 2012).. - 22 -.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 2. Metoda 635 Vsak od 6 udeležencev na obrazce zapiše 3 možnosti za rešitev problema. Po približno 5 minutah vsak udeleženec svoj obrazec preda naslednjemu. Udeleženec, ki je obrazec prejel, nadaljuje z razvojem obstoječe ideje, doda pa lahko tudi nove ideje, ki so lahko celo v nasprotju z že zapisanimi. Po 5 minutah se obrazce ponovno poda naprej. Šele ko vsi udeleženci prejmejo in dopolnijo vseh 5 obrazcev, lahko pričnejo z analizo (Ninaus in Winkler, 2012).. 2.8 Ovrednotenje idejnih rešitev Če želimo prihraniti čas oz. ne želimo, da bi število možnih rešitev preseglo mejo obvladljivega, moramo ideje, po fazi iskanja idej, pregledati in nepotrebne izločiti. Izločiti moramo toliko nepotrebnih idej, da ostanejo zgolj idejne rešitve, ki jih lahko združimo v pregledne možne pristope za iskanje rešitve. Pri tem se je za hitro vrednotenje kot koristen izkazal sledeč vzorec (Ninaus idr., 2013, 44): I – izločiti, O – obdržati z oznako K (kratkoročno), S (srednjeročno) in D (dolgoročno). Iz tega izhaja, da rešitev ovrednotimo na podlagi prej določenega vzorca, pri tem pa funkcije, ki smo jih označili z »obdržati«, prenesemo v naslednje korake (Ninaus idr., 2013, 44).. 2.9 Combinex metoda Za potrebe menedžmenta vrednosti je v zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja Carlos Fallon razvil sistem za ocenjevanje posameznih variant, ki je precej enostaven za uporabo, vendar zelo robusten. Njegova največja prednost je, da skuša odpravljati zgolj subjektivno percepcijo članov projektnega tima in se čim bolj približati željam ter potrebam kupca. Metoda se imenuje COMBINEX. Sestavljena je iz več korakov, ki sodijo na področje zbiranja podatkov in pravo inženirstvo vrednosti (Semolič in Palčič, 2008, 45): 1. korak – izbor kriterijev, 2. korak – opredelitev omejitev in krivulje koristnosti, - 23 -.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3. korak – opredelitev teže ali faktorjev relativne pomembnosti kriterijev, 4. korak – ocenjevanje variantnih rešitev po vsakem kriteriju, 5. korak – izračun relativne teže koristnosti predlaganih rešitev. Z uporabo COMBINEX metode lahko objektivno določimo, katere naše rešitve so najboljše. Čeprav metodo enostavno razumemo, je lahko za izvedbo sistematično opravi proces sprejemanja odločitev, je njena prava moč jasen prikaz, kako smo prišli do končnega odgovora in kako se je kazal vpliv članov projektne skupine (Semolič in Palčič, 2008, 45).. - 24 -.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 3. Diplomsko delo. RAZVOJ IZDELKA Z METODOLOGIJO VREDNOSTNE ANALIZE. 3.1 Opis podjetja Podjetje Ecotech je bilo ustanovljeno leta 2003, njegov ustanovitelj in lastnik je Damjan Adam. Sedež podjetja je v Majšperku, natančneje v ulici Majšperk 32, kjer je registrirano pod Adam Damjan s. p.- ECOTECH. 3.1.1 Dejavnost Od ustanovitve dalje podjetje deluje pod blagovno znamko »dr. carbon« in ponuja široko paleto storitev za popravilo počenih karbonskih okvirjev, aluminijastih insertov v karbonskih okvirjih, predelavo kolesarskih okvirjev za tekmovalce, okvirjev iz klasičnih menjalnih sistemov na elektronske, barvanje okvirjev po željah strank z Airbrush tehniko, restavriranje starejših kolesarskih okvirjev, podaljševanje karbonskih cevi, izdelavo karbonskih senzorjev za mišičevje ter servisiranje koles višjega cenovnega razreda. 3.1.2 Strategije in ključne kompetence podjetja Kolesarstvo je zelo razširjena športna panoga, predvsem med rekreativnimi kolesarji. Večina boljših kolesarskih okvirjev je narejena iz karbona. Vendar se že med karbonskimi okvirji pojavljajo velike razlike v kvaliteti in ceni, kar posledično tudi pomeni, koliko je kdo pripravljen plačat za popravilo takšnega okvirja. Ker se gospodarska kriza kaže tudi v kolesarstvu, ugotavljamo, da srednji razred koles izginja in da bosta sčasoma ostala le nizek in visok cenovni razred koles. Slednjemu bo podjetje Ecotech v prihodnosti namenjalo največ pozornosti. Podjetje se lahko pohvali s številnimi projekti, kot so predelave okvirjev za tekmovalce, izdelovanje specialnih karbonskih senzorjev za merjenje mišičevja, sodelovanje z Inštitutom Jožefa Štefana ipd. Strategija podjetja v prihodnosti je vsekakor v specialnih stvareh. V podjetju si želijo zagotoviti maloserijsko proizvodnjo specialnih stvari za kolesarstvo, z namenom, da ne bi bili odvisni le od posameznih (storitvenih) projektov, ki pa bi še (za enkrat) vedno bili primarna dejavnost. V podjetju torej želijo vpeljati proizvodnjo, ki bo v - 25 -.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. začetnih fazah predstavljala sekundarni vir prihodkov. Z vpeljavo dopolnilne dejavnosti, proizvodnjo posameznih produktov za zaščito in opremo koles, bi v prvi vrsti zapolnili čas, ko je naročil manj, in s tem prodirali na trg z lastnimi proizvodi, katerih segment bi v prihodnje razširili.. 3.2 Analiza zbranih tržnih podatkov Z zbranimi tržnimi podatki (analizo trga in analizo konkurenčnih izdelkov) smo pridobili informacije, ki smo jih upoštevali pri razvoju izdelka z metodologijo vrednostne analize. 3.2.1 Tržna analiza Največje tri kolesarske blagovne znamke koles so Trek, Giant in Specialized, ki imajo največji tržni delež koles na ameriškem trgu. Dejanske številke v tej panogi je skoraj nemogoče dobiti, ampak težko bi bilo najti nekoga znotraj te industrije, ki se s tem ne bi strinjal (Vosper, 2012).. Slika 3.1: Predstavitev tržnega deleža izbranih blagovnih znamk v letu 2011 Vir: [Vosper, 2012]. - 26 -.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Tabela 3.1: Prodaja koles glede na kategorijo v časovnem obdobju 2005–2012. 2005. 2006. 2007. 2008. 2009. 2010. 2011. 2012. Gorsko. 29 %. 24 %. 25 %. 26 %. 24 %. 22 %. 23 %. 25 %. Hibridno. 14 %. 19 %. 17 %. 18 %. 21 %. 21 %. 20 %. 24 %. Cestno. 16 %. 18 %. 21 %. 20 %. 20 %. 23 %. 24 %. 20 %. Mestno. 14 %. 17 %. 15 %. 16 %. 15 %. 13 %. 14 %. 13 %. Otroško. 15 %. 14 %. 12 %. 12 %. 13 %. 12 %. 12 %. 12 %. Cruiser. 6%. 6%. 7%. 6%. 6%. 6%. 5%. 5%. Vir: [Statistični podatki ameriškega ministrstva za trgovino, ocene Gluskin Townley Group v A Look at the Bicycle Industry’s Vital Statistic, 2013]. Slika 3.2: Prikaz deleža prodanih koles znotraj držav EU v letu 2012 Vir: [European Bicycle Market: Industry & Market Profile, 2013]. - 27 -.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.2.2 Analiza konkurenčnih izdelkov Če vzamemo pod drobnogled evropske države, ki proizvedejo največ kolesarskih delov, opreme in dodatkov, nam predstavljata največjo konkurenco Nemčija in Italija, kjer je tovrstna proizvodnja na področju Evrope najbolj razširjena.. Slika 3.3: Prikaz proizvedenih kolesarskih delov in opreme v državah EU v letu 2012 Vir: [European Bicycle Market: Industry & Market Profile, 2013] Na trgu je možno zaslediti več različnih izdelkov, ki služijo za zaščito okvirja kolesa. Številni proizvajalci ponujajo različne načine in izvedbe, kako zaščititi spodnjo cev okvirja. Ena izmed možnih izvedb je nalepka (usnjena nalepka v imitaciji karbona ali iz zaščitne gume). Nalepke so ugodna in hitra rešitev, ki pa so slabo obstojne in netrpežne. Cene na spletu se gibljejo nekje od 8 do 13 EUR.. - 28 -.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.4: Primer zaščite z nalepko v imitaciji karbona Vir: [Amazon, 2014] Nekoliko zahtevnejši za izdelavo in hkrati učinkovitejši pred morebitnimi poškodbami okvirja so ščitniki iz gume. Na voljo jih je več vrst, razlikujejo se glede na obliko, način pritrditve in tudi območje, katerega ščitijo. Eden izmed produktov, ki ga najdemo na spletu, je ščitnik iz gume, ki nudi zaščito gonilne osi, na okvir pa se pritrdi s pomočjo vezi. Zanj je treba odšteti od 14 do 21 EUR.. Slika 3.5: Ščitnik iz gume, ki se pritrdi s pomočjo vezi Vir: [Ebay, 2014]. - 29 -.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Za zahtevnejše uporabnike so na voljo karbonski ščitniki, ti so cenovno nekoliko dražji, vendar obstojnejši, nudijo boljšo zaščito in so vizualno privlačnejši. Kot največjega konkurenta ocenjujemo podjetje Rock Guardz iz Velike Britanije, kjer cene za posamezni ščitnik iz karbona nihajo od 30 do 60 EUR.. Slika 3.6: Ščitnik iz karbona VIR:[Rock Guardz, 2014] Treba je poudariti prednost našega ščitnika, predvsem v zasnovi njegove oblike, saj naj bi bil ta oblikovan tako, da bi ščitil spodnjo cel okvirja in predel gonilne osi, česar konkurenti na trgu ne ponujajo ali pa ponujajo le delno.. - 30 -.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.7: Zasnova karbonskega ščitnika, ki bi zaščitil tudi predel gonilne osi Primerjali smo zasnove našega izdelka in kunkurenčnih izdelkov na trgu. Za primerjavo smo izbrali šest kriterijev, in sicer ceno, prileganje na okvir kolesa, estitiko, maso izdelka, zaščito in življenjsko dobo. Primerjava je pokazala, da so ščitniki iz gume in razne nalepke cenejši v primerjavi s ščitniki, izdelanimi iz karbona, vendar pa ti nudijo slabšo in kratkotrajnejkšo zaščito kolesa, saj imajo krajšo življenjsko dobo v primerjavi s ščitniki, izdelanimi iz karbonskih vlaken, katerih prioriteta je predvsem vzdžljivost in odpornost na zunanje mehanske vplive.. - 31 -.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Tabela 3.2: Primerjava konkurenčnih izdelkov in zasnove izdelka, ki je predmet razvoja. 3.2.1 SWOT analiza Najprej je potrebno razmejiti prednosti/slabosti in priložnosti/nevarnosti. Prva dva aspekta se nanašata na notranje dejavnike, druga dva pa na zunanje dejavnike. Glavna razlika pri tem je, da imamo pri notranjih dejavnikih vpliv, da se prilagodimo, razvijemo, ali kako drugače ukrepamo. Pri notranjih dejavnikih smo v območju lastnega vpliva. Priložnosti/nevarnosti se nanašajo na zunanje dejavnike, na katere nimamo vpliva in ne moremo direktno sami narediti nič, kot le to, da se prilagodimo. Torej gre za dve območji, eno je območje vpliva, kjer imamo moč sami neposredno vplivati s svojimi dejanji, drugi dejavniki so izven našega območja vpliva in ne moremo narediti direktno nič, lahko pa izkoristimo v svoj prid s fleksibilnostjo (Kos, 2000). Pri SWOT analizi, ki je priložena kot priloga 2, smo zdelali profil prednosti in slabosti in profil priložnosti ter nevarnosti, ki nam omogočajo hiter pregled nad boljšimi oziroma slabšimi enotami v podjetju. Prednost podjetja Ecotech, pri vpeljavi novega proizvoda na trg, je inovativni izdelek in prilagodljiva proizvodnja glede na potrebe trga, saj je možna izdelava ščitnika okvirja kolesa za katerikoli model. Prednost je tudi dobro ime podjetja, saj je to znano po kvalitetnih in - 32 -.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. zanesljivih storitvah, kot tudi lastne prodajne poti, dobri odnosi s poslovnimi partnerji itd. Omenjene prednosti pozitivno vplivajo na dosego zastavljenih ciljev, treba pa je vanje še naprej vlagati, jih razvijati in skrbeti, da ostanejo dolgoročno naše prednosti. Glavna slabost podjetja je, da je to majhno podjetje, ki ni poznano na evropskem trgu, na katerega apliciramo. Slabost pa so tudi manjše proizvodne kapacitete, ki bi ob večjem obsegu proizvodnje bile premajhne, za povečanje in posodobitev proizvodnje pa bi bile potrebne večje investicije, kar za podjetje predstavlja velik strošek ter tveganje. Ocenjujemo, da je priložnost podjetja sodelovanje s podjetjem, ki serijsko izdeluje gorska in druga kolesa ter tudi možnost, da kot majhno podjetje izkoristimo subvencije za razvoj in posodobitev podjetja. Nevarnosti predstavljajo potencialne negativne vplive, na katere sami nimamo vpliva. Pomembno je, da nevarnosti zaznamo in izdelamo plan, kako bomo reagirali, kadar se določena nevarnost pojavi. Primeri nevarnosti, s katerimi se podjetje lahko sreča so,: sprememba zakonodaje, povišanje davkov, vstop novega močnega konkurenta, plagiatorstvo, povpraševanje po cenejših nadomestkih, neplačniki itd. Končna strategija seveda je, da gradimo na prednostih, odpravimo pomanjkljivosti, izkoristimo priložnosti in se izognemo nevarnostim. Lahko oblikujemo štiri strategije, in sicer SO strategijo, pri kateri uporabimo prednosti, da izkoristimo priložnosti, WO strategijo, pri kateri premagamo slabosti, da izkoristimo priložnosti, ST strategijo, pri kateri identificiramo, katere prednosti nam lahko pomagajo pri premagovanju nevarnosti, ter nazadnje WT strategijo, na podlagi katere izdelamo izjemno konservativni načrt, s katerimi preprečimo, da bi se zaradi naših slabosti realizirale nevarnosti (Kos, 2000). Oblikovali smo štiri strategije in jih zapisali znotraj SWOT matrike izdelka, ki je priložena, kot priloga 3. 3.2.2 Sklep zbranih tržnih podatkov Z analizo trga se je izkazalo, da je vsega skupaj več kot 150 različnih blagovnih znamk koles, ki se pojavljajo na trgu, pri tem pa so tri blagovne znamke tiste, ki imajo večinski tržni delež, te so Trek, Giant in Specialized. Slednja blagovna znamka pa je še posebej pogosta med rekreativnimi kolesarji, zato ji bo podjetje namenilo največjo pozornost in prav za to znamko vpeljalo začetno proizvodnjo ščitnikov koles za tri različne tipe okvirjev gorskih koles. - 33 -.

(34) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. omenjene znamke, ki so trenutno najbolj aktualni, to so: Demo 8 I, Demo 8 II in S –Works Enduro 29. Med vsemi kategorijami kolesarskih koles je prav gorsko kolesarstvo tisto, ki ima največ navdušencev, saj se je gorskih koles v zadnjih letih prodalo največ. Na evropskem trgu se največ koles (več kot polovica) prodali v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji, torej ocenjujemo, da so to območja, kjer bi po našem izdelku bilo največje povpraševanje. Več kot polovica kolesarskih delov in opreme na področju Evrope se izdela v Italiji in Nemčiji, znotraj slednjih držav se torej pojavlja največ konkurentov, saj ti izdelujejo razne substitute našemu izdelku, torej izdelke, ki imajo podobne osnovne funkcije. Primerjava zasnove našega izdelka s konkurenčnimi izdelki je pokazala, da je prednost naše zasnove predvsem popolna zaščita, ki bi zaščitila gonilno os, dolga življenjska doba, popolno prilagajanje (na izbran okvir kolesa) in kakovostna ter dovršena izdelava, ki bi prispevala tudi k boljšemu izgledu izdelka. Največja slabost, v primerjavi s konkurenčnimi proizvodi, je cena, saj so ti zaradi enostavnejše izdelave, cenejših materialov in manjše funkcionalnosti tudi cenejši.. 3.3. Analiza ankete. Pred samim razvojem izdelka je bilo treba ugotoviti, ali obstaja potreba po tovrstnem izdelku in kakšna je potencialna zainteresiranost zanjo. Mnenje ciljne skupine in druge podatke smo pridobili s pomočjo izvedene ankete. Naša anketa vsebuje 8 vprašanj izbirnega tipa. V anketi je sodelovalo 30 ljudi, in sicer 30 moških (100 %), različnih starostnih skupin. Anketa je bila izvedena v kolesarskem klubu, torej znotraj naše ciljne skupine. Primer ankete je priložen kot priloga 1. 3.3.1 Rezultati ankete V anketi je sodelovalo 30 anketirancev, med katerimi so bili vsi moškega spola, kar pomeni, da je izdelek namenjen v večji meri moškim, saj se ti v primerjavi z ženskami pogosteje in intenzivneje ukvarjajo z gorskim kolesarstvom.. - 34 -.

(35) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.8: Odstotek vprašanih glede na spol Večji del anketirancev je bil iz starostne skupine od 20 do 25 let, kar 57 % vprašanih, sledili so jim mlajši, stari do 20 let, s 23 %. Anketiranci so bili po večini torej študentje in dijaki.. Slika 3.9: Odstotna razporeditev glede na starostno skupino vprašanih. - 35 -.

(36) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.10: Grafična porazdelitev glede na osebni status vprašanih Večina vprašanih (90 %) kolesari vsak teden, od tega kar 60 % večkrat tedensko.. Slika 3.11: Pogostost kolesarjenja Z anketo se je potrdila naša predpostavka, da je nabavna vrednost gorskih koles boljše kvalitete tudi krepko višja od 2.000 EUR, saj je večina vprašanih (77 %) za kolo odštela več kot 2.000 EUR.. - 36 -.

(37) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.12: Nabavna vrednost kolesa Rezultati ankete so pokazali, da so poškodbe okvirja in gonilne osi zelo pogoste, z njimi se je srečalo kar 77 % anketirancev.. Slika 3.13: Pogostost poškodb okvirja in gonilne osi Anketiranci nakupujejo največ kolesarske opreme na internetu (60 %), dokaj pogosto pa tudi v športnih trgovinah (40 %).. - 37 -.

(38) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.14: Način nakupa kolesarske opreme Anketa je pokazala, da bi za kakovosten karbonski ščitnik bilo pripravljeno odšteli do 50 EUR kar 40 % vprašanih, do 30 EUR bi zanj odštelo 27 % vprašanih, nekaj manj, 23% anketirancev do 40 EUR, preostalih 10 % pa bi zanj bilo pripravljenih odšteti več kot 50 EUR.. Slika 3.15: Cenovna razporeditev. - 38 -.

(39) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.3.2 Sklep rezultatov ankete Z analizo ankete smo ugotovili, da ima razvoj kakovostnega ščitnika velik potencial. Cene kakovostnih gorskih koles segajo od 2.000 EUR, pa vse tja do 4.000 EUR in še več. Ocenjujemo, da popravila okvirjev takšnih koles niso zanemarljivih vrednosti (po naši oceni znašajo od 300 EUR do 400 EUR), z anketo pa smo ugotovili, da so poškodbe (predvsem okvirja in gonilne osi) pogoste, z njimi se je srečalo kar 77 % vprašanih. Velika večina anketirancev kolesari tudi po večkrat tedensko, torej so posledično poškodbam okvirja kot tudi gonilne osi še toliko bolj izpostavljeni, s ščitnikom ustrezne kakovosti bi se lažje spopadali z izzivi na terenu, ne da bi jih skrbele morebitne poškodbe okvirja med vožnjo. Za kupce je pomembna tudi prodajna cena, čeprav ocenjujemo, da so naši potencialni uporabniki za kakovosten izdelek pripravljeni plačati tudi nekoliko več, saj bi zanj večina anketirancev odštela tudi do 50,00 EUR.. - 39 -.

(40) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.4 Opredelitev in analiza funkcij izdelka V fazi funkcijske analize smo na izdelku – karbonski ščitnik gorskega kolesa – definirali 6 funkcij, ki jih izdelek (karbonski ščitnik kolesa) nudi, in jih zapisali z glagolom in samostalnikom, zapisane funkcije smo razvrstili tudi glede na vrsto in novost funkcije. Osnovna funkcija je ena, in sicer ščiti okvir kolesa. Kot pomožne funkcije smo opredelili: -. ščiti gonilno os,. -. zmanjšuje popravilo in. -. daje občutek varnosti. Funkcija izboljša pojavnost estetske funkcije, izdelek pa ima tudi prestižno funkcijo, in. sicer promovira proizvajalca. Tabela 3.3: Analiza funkcij. FUNKCIJE. VRSTA FUNKCIJE. NOVOST FUNKCIJE. Št. osnovna pomožna estetska prestižna obstoječa izvedena novost izvirna. glagol. samostalnik. A. ščiti. okvir kolesa. B. ščiti. gonilno os. X. C. preprečuje. poškodbe. X. X. D. daje. občutek varnosti. X. X. E. izboljša. pojavnost. F. promovira. proizvajalca. X. X X. X. X X. X. Glede na novost so vse funkcije že znane, vendar uresničene v izdelku, ki do sedaj še ni bil lansiran na trgu. Funkciji, ščiti okvir kolesa in ščiti gonilno os, sta obstoječi. Funkcije: zmanjšuje popravilo, daje občutek varnosti in izboljša pojavnost, so izvedene. Medtem ko funkcija promovira proizvajalčevo novost, kajti proizvajalec, za katerega je razvit ta izdelek,. - 40 -.

(41) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. še ne prodaja svojih lastnih izdelkov in bo to prvi izdelek, s katerim se bo prek blagovne znamke »dr. carbon« promoviral.. 3.5 Rangiranje funkcij po pomembnosti Funkcije izdelka smo vrednotili po pomembnosti z neposrednim primerjanjem ene z drugo, s tem smo dobili oceno, katere so funkcije, ki so za naš izdelek najpomembnejše. Tabela 3.4: Vrednotenje pomembnosti (teže) funkcij. Pri neposrednem primerjanju funkcij izdelka smo manjše razlike med funkcijami ovrednotili z 1, z 2 srednjo razliko funkcij in s 3 veliko odstopanje, med izbranima funkcijam. Težo funkcij (T) smo izračunali po formuli (3.1). (3.1) – teža posamezne funkcije – grobi rezultat posamezne funkcije – grobi rezultat funkcije z največjo vrednostjo S to analizo smo prišli do zaključka, da so za nas najpomembnejše funkcije: ščiti okvir kolesa, ščiti gonilno os, preprečuje poškodbe, ki jih pri razvoju izdelka moramo zagotoviti. Ostale funkcije: izboljša pojavnost, promovira proizvajalca in daje občutek varnosti, so dobile bistveno manj točk, torej so to funkcije, ki so manj pomembne, vendar jih kljub temu pri razvoju izdelka ne smemo zanemariti. - 41 -.

(42) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Stroškovna analiza funkcij izdelka. 3.6. Pri stroškovni analizi funkcij smo izdelek razdelili na tri osnovne komponente, ki jih izdelek vsebuje, in sicer na ločilec, tkanino CFK in smolo skupaj s trdilcem, kajti vse te komponente skupaj predstavljajo različne plasti ščitnika ter vsaka izmed njih pripomore k posamezni funkciji bolj kot drugim. Pri stroškovni analizi smo upoštevali še obojestranski lepilni trak na peni, etiketo, embalažo (dekorativni karton) in plastične vezice. Za izdelavo ščitnikov je potreben kalup za izbran model kolesa, ki predstavlja orodje in se lahko uporabi okoli 100krat, zato smo ceno tega prišteli posameznim komponentam enakovredno, saj ta predstavlja velik strošek pri izdelavi in z njegovim prištevkom dobimo realnejšo vrednost stroškov, kot bi jo sicer. V tabeli (3.5) so vpisani stroški (S) (denarne vrednosti) in procentualne vrednosti (%) stroškov realizirane funkcije izdelka glede na posamezno komponento. Glede na to, iz katerih komponent je izdelek sestavljen, smo vsako komponento povezali s funkcijo. Pri tem smo ugotovili, da je najdražja funkcija ščiti okvir kolesa, kateri sledita funkciji preprečuje poškodbe in ščiti gonilno os, preostale funkcije predstavljajo manjši del stroškov izdelka. Tabela 3.5: Analiza funkcij stroškov proizvoda. Komponenta. Stroški (denarne enote). A. B. C. %. S. %. S. %. D. S. E. %. S. %. F. S. %. Tkanina CFK. 4,28. 50. 2,14. 20. 0,86. -. 30. 1,28. -. -. Smola + trdilec. 2,84. 50. 1,42. 20. 0,57. -. 30. 0,85. -. -. Ločilec. 0,63. -. -. 80. 0,50. 20. Lepilni trak. 0,55. 60. Etiketa. 0,65. -. -. -. Vezice. 0,52. -. -. 30. 0,16. 40. Embalaža. 0,96. -. -. 50. 0,48. -. SKUPAJ. 10,43. 0,33. 20. 0,11. 20. 37,29 3,89 14,76 1,54 7,19. - 42 -. 0,11. 0,75. 0,13. -. -. -. -. -. -. 100. 0,21. 27,23 2,84. S. 30. 0,16. -. 50. 0,48. -. 7,38. 0,77. 0,65. 6,23 0,65.

(43) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Legenda: A – ščiti okvir kolesa B – ščiti gonilno os C – preprečuje poškodbe D – daje občutek varnosti E – izboljša pojavnost F – promovira proizvajalca. 3.7 Iskanje rešitve za izbrano funkcijo Pri iskanju rešitev za izbrano funkcijo – promovira proizvajalca – smo uporabili metodo 635, katero smo izvedli v okviru 4-ih članov projektne skupine, na vsakem od 4-ih listov je nastalo do 12 predlogov za rešitev izbrane funkcije. Predloge, do katerih smo prišli z metodo 635, smo nato objektivno ocenjevali z izbirno listo za ocenjevanje idej, in sicer kot ustrezne ali neustrezne glede na naslednje kriterije: -. Je to rešitev za nalogo?. -. Je to v osnovi uresničljivo?. -. So stroški sprejemljivi?. -. Predstavlja zagotovitev neposredne varnosti? S pomočjo izbirne liste za ocenjevanje idej smo izločili večji del predlaganih rešitev. Po. diskusiji med člani skupine smo med najbolje ocenjenimi idejami izbrali končno rešitev za izbrano funkcijo – promovira proizvajalca, in sicer etiketo z napisom: »dr. carbon – ecotech.com«. Izbrana rešitev je tako bila etiketa z logotipom in napisom spletne strani podjetja ter blagovno znamko »dr. carbon«, ki jo podjetje uporablja za svoje storitve, v prihodnje pa jo bo tudi obdržalo ob lansiranju lastnih proizvodov na trg. Priloženi so izsledki metode 635, ki smo jo izvedli za iskanje rešitve izbrane funkcije kot priloga 4. Izbirni listi z ocenjenimi idejami so dokumentu priloženi kot priloga 5.. - 43 -.

(44) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.8 Combinex metoda 3.8.1 Opis variant S Combinex metodo smo izbrali najboljšo varianto izmed treh najboljših, ki smo jih znotraj projektne skupine izoblikovali na podlagi zbranih predlogov metode 635, brainstorminga in diskusije. Pri vseh variantah pa velja izbrana rešitev za funkcijo – promovira proizvajalca, ki smo jo izbrali v poglavju (3.7). Rešitev za funkcijo – promovira proizvajalca, je nalepka z oznako: »dr. carbon – Ecotech.com«, kar je tudi razvidno pri izbranih variantnih rešitvah. 3.8.1.1 Varianta 1 Ščitnik, izdelan iz umetne mase, ki bi se popolnoma prilegal obliki okvirja za izbrani model kolesa, pritrdil bi se z obojestranskim lepilnim trakom na peni. V primeru izdelave iz umetne mase bi bil ščitnik cenejši, možna bi bila tudi izdelava v različnih barvnih različicah. V primeru izdelave ščitnika iz umetne mase bi moralo podjetje prevrednotiti, ali se jim izplača nabaviti stroje, ki to omogočajo ali bi proizvodnjo prepustili kateremu drugemu podjetju, kar pa podjetju ni v interesu, saj želi uporabiti svoje kapacitete in znanje. Pomanjkljivost te variante je, da je takšen ščitnik manj vzdržljiv v primerjavi z ostalima variantama (varianto 2 in varianto 3), saj sta ti bolj togi in odpornejši na zunanje vplive.. Slika 3.16: Varianta 1 - 44 -.

(45) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.8.1.2 Varianta 2 Ščitnik izdelan iz karbona, ki bi se na okvir pritrdil z vijaki, kar bi omogočilo popolno pritrditev. Slabost tega načina pritrditve je ta, da bi bile ob morebitni odstranitvi (demontaži) ščitnika vidne sledi pritrditve na okvirju. Ščitnik iz karbona je zelo tog in vzdržljiv, prav tako pa je lepega dizajna. V primerjavi z varianto 1 je ta variantna rešitev kakovostnejša, vendar tudi dražja.. Slika 3.17: Varianta 2 3.8.1.3 Varianta 3 Tretja obravnavana varianta v metodi Combinex je karbonski ščitnik, podobne izdelave kot pri varianti 2, vendar z drugim načinom pritrditve, in sicer z obojestranskim lepilnim trakom na peni. Takšen način pritrditve je lažji za montažo, kot tudi za demontažo in ob njegovi odstranitvi oziroma zamenjavi ne pušča sledi pritrditve na okvirju.. - 45 -.

(46) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.18: Varianta 3 3.8.2 Opredelitev kriterijev Izbrali smo sedem kriterijev, in sicer: A – prodajna cena, B – dizajn, C – funkcionalnost, D – velikost, E – kakovost, F – (de)montaža, G – masa. 3.8.2.1 Rangiranje izbranih kriterijev po pomembnosti V tabeli smo s črkami od A do G zapisali izbrane kriterije, ki smo jih neposredno primerjali med sabo in jim pripisali vrednost od 1 do 10, kjer predstavlja število 1 najmanjše ujemanje (oz. majhno razliko med kriterijema) in število 10 največje ujemanje z določenim kriterijem (oz. veliko razliko med kriterijema), za tem smo izračunali grobi rezultat posameznega kriterija ter težo posameznega kriterija.. - 46 -.

(47) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Tabela 3.6: Prikaz rangiranja kriterijev po pomembnosti. Izračun teže kriterija: (3.2) – teža posameznega kriterija, – grobi rezultat posameznega kriterija, – grobi rezultat kriterija z največjo vrednostjo. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je med izbranimi kriteriji najpomembnejši kriterij A (prodajna cena), sledita mu kriterija E (kakovost) in B (dizajn). Tem kriterijem je treba posvetiti največjo pozornost in jih pri snovanju izdelka upoštevati pred drugimi kriteriji, pri tem pa ne smemo zanemariti ostalih kriterijev, saj so prav tako pomembni. Kriterij G (masa) ima po izračunu faktor relativne pomembnosti 0, zato mu po pravilih Combinex metode priredimo vrednost na polovično vrednost faktorja relativne pomembnosti, ki mu sledi kot naslednji najmanjši glede na. , v našem primeru je to kriterij D, tako znaša. faktor relativne pomembnosti za kriterij G (maso) 1,6.. - 47 -.

(48) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.8.3 Ocenjevanje variantnih rešitev po posameznem kriteriju Po določenih kriterijih smo opredelili območja veljavnih odločitev za vsak kriterij. Najprej smo določili minimalno sprejemljivo vrednost vsakega izbranega kriterija z najmanjšo možno vrednostjo, da bi bil obravnavan predlog lahko sprejet na osnovi tega kriterija, nato pa smo določili še maksimalno možno vrednost, ki predstavlja želeno vrednost ali zgornji nivo in s tem najboljšo rešitev, ki je na voljo. Variantam smo nato določili vrednosti za vsakega izmed 7-ih kriterijev. S pomočjo krivulj koristnosti pa smo razbrali stopnje zadovoljitve in posamezne variantne rešitve za izbran kriterij.. - 48 -.

(49) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.8.3.1 Krivulje koristnosti: 1. Prodajna cena. Minimalno sprejemljiva: 60 EUR. Maksimalno možna: 30 EUR. Faktor relativne pomembnosti (FRP): 10.. Slika 3.19: Krivulja koristnosti za kriterij – prodajna cena. Varianta 1: 35 EUR – stopnja zadovoljitve: 95. Varianta 2: 52 EUR – stopnja zadovoljitve: 78. Varianta 3: 50 EUR – stopnja zadovoljitve: 81.. - 49 -.

(50) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 2. Dizajn. Minimalno sprejemljiva: povprečen dizajn. Maksimalno možna: zelo lep dizajn. Faktor relativne pomembnosti (FRP): 6,3.. Slika 3.20: Krivulja koristnosti za kriterij – dizajn. Varianta 1: lep dizajn – stopnja zadovoljitve: 85. Varianta 2: lep dizajn – stopnja zadovoljitve: 85. Varianta 3: zelo lep dizajn – stopnja zadovoljitve: 100.. - 50 -.

(51) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3. Funkcionalnost. Minimalno sprejemljiva: 2 funkciji. Maksimalno možna: 6 funkcij. Faktor relativne pomembnosti (FRP): 4,7.. Slika 3.21: krivulja koristnosti za kriterij – funkcionalnost. Varianta 1: 5 funkcij – stopnja zadovoljitve: 87. Varianta 2: 7 funkcij – stopnja zadovoljitve: 100. Varianta 3: 7 funkcij – stopnja zadovoljitve: 100.. - 51 -.

(52) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 4. Velikost. Minimalno sprejemljiva: 10 cm. Maksimalno možna: 40 cm. Faktor relativne pomembnosti (FRP): 3,2.. Slika 3.22: krivulja koristnosti za kriterij – velikost. Varianta 1: 25 cm – stopnja zadovoljitve: 85. Varianta 2: 25 cm – stopnja zadovoljitve: 85. Varianta 3: 25 cm – stopnja zadovoljitve: 85.. - 52 -.

(53) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 5. Kakovost. Minimalno sprejemljiva: manj deformiranja. Maksimalno možna: brez deformiranja. Faktor relativne pomembnosti (FRP): 8,9.. Slika 3.23: Krivulja koristnosti za kriterij – kakovost. Varianta 1: manj deformiran – stopnja zadovoljitve: 70. Varianta 2: zelo malo deformiran – stopnja zadovoljitve: 85. Varianta 3: zelo malo deformiran – stopnja zadovoljitve: 85.. - 53 -.

(54) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 6. (De)montaža. Minimalno sprejemljiva: zelo težka. Maksimalno možna: zelo enostavna. Faktor relativne pomembnosti (FRP): 4,7.. Slika 3.24: krivulja koristnosti za kriterij – (de)montaža. Varianta 1: lahka – stopnja zadovoljitve: 88. Varianta 2: težka – stopnja zadovoljitve: 81. Varianta 3: lahka – stopnja zadovoljitve: 88.. - 54 -.

(55) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 7. Masa. Minimalno sprejemljiva: 300 g. Maksimalno možna: 30 g. Faktor relativne pomembnosti (FRP): 1,6.. Slika 3.25: Krivulja koristnosti za kriterij – masa. Varianta 1: 40 g – stopnja zadovoljitve: 95. Varianta 2: 40 g – stopnja zadovoljitve: 88. Varianta 3: 30 g – stopnja zadovoljitve: 99.. - 55 -.

(56) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.8.4 Izračun relativne teže koristnosti predlaganih rešitev Relativno težo predlaganih variantnih rešitev smo izračunali s pomočjo matrike odločanja, ki je prikazana v tabeli (3.7). V stolpcih smo upoštevali izbrane kriterije in faktorje relativne pomembnosti za vsak kriterij, ki smo jih določili v poglavju (3.8.2). Vsaka vrstica v matriki se nanaša na posamezno varianto izdelka, na križiščih variantnih predlogov in posameznih kriterijev smo vpisali stopnjo zadovoljitve variante po nekem kriteriju, ki smo jo odčitali iz krivulj koristnosti (poglavje 3.8.3.1) in produkt ( ) te iste stopnje zadovoljitve ter faktorja relativne pomembnosti za posamezen kriterij. V stolpcu ST (skupna teža kriterijev) smo sešteli posamezne teže kriterijev za izbrano variantno rešitev, RANG variante ali relativno težo koristnosti predlagane rešitve pa smo izračunali tako, da smo vsako ST posamezne variante delili s ST variante, ki je dosegla največjo vrednost (. ) in dobljeno vrednost. pomnožili z 10. V zadnjem stolpcu smo še variantnim rešitvam predpisali vrstni red glede na RANG, ki ga je posamezna varianta dosegla. Tabela 3.7: Prikaz matrike odločanja. Vse variante so dobile dokaj visoke ocene, najvišjo, rang 10, je dobila tretja variantna rešitev, in sicer karbonski ščitnik (za posamezni model okvirja), ki se okvirju popolnoma prilega ter se pritrdi z obojestranskim lepilnim trakom na peni. Drugo uvrščena je bila varianta 1, katere rang znaša 9,55, z zelo podobnim rangom kot ta je bila tudi varianta 2, katere rang je 9,53. Upoštevali smo rezultate te metode in izbrali za končno rešitev izdelka tretjo predlagano variantno rešitev.. - 56 -.

(57) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.26: Izbrana variantna rešitev – Varianta 3. - 57 -.

(58) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 4. Diplomsko delo. EKONOMIKA POSLOVANJA IN FINANČNI KAZALCI. 4.1 Prodajna cena Prodajna cena je določena na osnovi stroškovne kalkulacije lastne cene (Stroškovna kalkulacija ščitnika priložena kot priloga 7) stroškov orodja – kalupa (Stroškovna kalkulacija kalupa priložena kot priloga 8) in dodatka (dobička). Prodajna cena je prav tako oblikovana v skladu s ponudbo na trgu in je primerljiva s konkurenčnimi proizvodi na trgu (podrobnejši izsledki analize konkurentov so podani v poglavju 3.2.2). Iz opravljene ankete smo ugotovili, da je največ potencialnih kupcev za izdelek pripravljenih odšteti od 40,00 do 50,00 EUR, zato smo ciljne stroške in prodajno ceno prilagodili temu kriteriju. Prodajno ceno smo določili na 49,90 EUR, saj ta obseže največji del potencialnih kupcev, katerih prioriteta pri nakupu je kakovosten izdelek. Tabela 4.1: Izračun prodajne cene Znesek (EUR) Lastna cena. 30,06. Posredni stroški orodja. 3,24. Znesek dodatka (dobiček). 7,60. = Tržna cena brez davka. 40,90. + 22 % DDV. 9,00. = Tržna cena z davkom. 49,90. - 58 -.

(59) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 4.2 Planirana količina proizvedenih izdelkov za obdobje treh let Ocenjujemo, da bomo v obdobju 3-eh let prodali okoli 200 kosov izdelkov. Proizvedli bomo toliko izdelkov, kot jih bomo (po naši oceni) prodali, pri tem smo upoštevali tudi proizvodne kapacitete podjetja Ecotech. Pri določitvi količine proizvedenih izdelkov smo upoštevali tudi dejstvo, da je vpeljava proizvodnega programa izdelka za podjetje sekundarna dejavnost, s katero želi zapolniti obdobje brez oz. z manj naročili. Tabela 4.2: Predvideno število prodanih enot v izbranem časovnem obdobju Časovno obdobje. Predvideno število prodanih enot. 15. 7. 2014–15. 7. 2015. 50. 15. 7. 2015–15. 7. 2016. 80. 15. 7. 2016–15. 7. 2017. 70. SKUPAJ. 200. Slika 4.1: Predvideno število prodanih enot (oz. proizvedenih izdelkov). - 59 -.

(60) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 4.3 Planirani prihodki od poslovanja Predvidene prihodke smo izračunali po formuli: (. ). (4.1). Q – količina Tabela 4.3: Planirani prihodki Časovno obdobje. Prihodki od prodaje (EUR). 15. 7. 2014–15. 7. 2015. 2.045,00. 15. 7. 2015–15. 7. 2016. 3.272,00. 15. 7. 2016–15. 7. 2017. 2.863,00. SKUPAJ. 8.180,00. Predvideni prihodki od prodaje karbonskega ščitnika za triletno obdobje od 15. 7. 2014 do 15. 7. 2017 za predvideno število prodanih enot znašajo 8.180,00 EUR.. - 60 -.

(61) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 4.4 Planirani stroški 4.4.1 Stroški materiala Tabela 4.4: Strošek materiala na izdelek. Oznaka materiala. Poraba enot. Cena na enoto. Vrednost porabe. (EUR). (EUR). Tkanina CFK. 0,14. 27,25/m2. 3,82. Smola + trdilec. 0,07. 34,03. 2,38. Lepilni trak. 0,006. 14,92. 0,09. Plastične vezice. 0,02. 2,79. 0,06. 1. 0,50. 0,50. 0,01. 17,37. 0,17. Deklaracija. 0,0004. 8,60. 0,004. Etiketa. 0,0033. 55,00. 0,18. 1. 1,50. 1,50. Embalaža Ločilec. Drobni potrošni material. 8,71. SKUPAJ. - 61 -.

(62) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Strošek materiala za obdobje 3-eh let: Stroški materiala za posamezna časovna obdobja, ob predpostavki nespremenljivih cen surovin (upoštevan 10 % manipulacijski dodatek). Strošek materiala za posamezno obdobje je izračunan po formuli: (. ). (4.2). – strošek materiala z upoštevanim 10 % manipulacijskim dodatkom Tabela 4.5: Strošek materiala za časovno obdobje od 15. 7. 2014 do 15. 7. 2017 Časovno obdobje. Količina. Znesek (EUR). 15. 7. 2014–15. 7. 2015. 50. 479,00. 15. 7. 2015–15. 7. 2016. 80. 766,40. 15. 7. 2016–15. 7. 2017. 70. 670,60. SKUPAJ. 200. 1.916,00. 4.4.2 Izdelovalni stroški V sklopu izdelovalnih stroškov so zbrani vsi stroški izdelave, ki zajemajo bruto osebni dohodek delavca, stroške izmeta, orodja, vzdrževanja, prostora, energije in amortizacijo stroja ter druge posredne stroške, ki so povezani z izdelavo izdelka. Izdelovalni stroški znašajo 19,50 EUR na posamezen izdelek in so natančneje prikazani v stroškovni kalkulaciji, ki je dodana kot priloga 7.. - 62 -.

No results found